Leto XVII. LIST Devica Marija. v D. Lendavi pod št. P. H. 4811920. Klekl Jožef, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje. Cena dobrovoljna podpora. Više štirijezero svetih meš rosi milosti na naročnike. MARIJIN Nevtepenopoprijeta Pobožen mesečen list. Prihaja na spomin petdesetletnice I. 1904. dec. 8. obhajane, ka je za versko resnico razglašeno Marijino nevtepeno poprijetje. Vrejuje ga z dovolenjom višje cerkvene oblasti, štero je dano od vč. Vikarijata Marijina deca! Bog nam je vse po Mariji dao. Najbolše Srce Jezusovo, srce našega Zveiičitela i miloga sodnika se je zazibalo pod njenim maternim srcom. Vsaka milost, štera rosi na dušo vsakoga iedinoga človeka, je v tesno; zvezi ž njov. Ona je mati milosti, ar je mati Jezusova, ki je spra-viteo milosti. Marija je vse naše za Bogom ! Prvi je Bog, te pride Ona, a k Bogi pa tudi nas ona vodi p^va. K' ne bi šteo k Bogi priti? Što ne bi želo blaženi biti? Što bi si ugovora po toin triidapu-nom žitki tmico, zobno Škripanje, Žgeči ogeni m nerbijo? Sto ne bi raj plavao v svetlobi, v b!a-žersstvi, v miri, v veselji pa ešče v takšem, štero nema ni konca ni kraja? Jaz si to želem, Vam tudi to želem, a želete i Vi to sebi i meni? Milijoni ne želejo to niti sebi, niti svojemi bližnjemi, j ar nemajo vere, Jezusa ne poznajo i da ga ne poznajo ga tudi ne ljubijo". Uboge dušice! Najlepšega i najbogatejšega, nai-smilenejšegai naj rnodreišega, samo moč i samo pravico, ljubezen neskončno ne poznajo , . . ne j ljubijo . . . nego . . . sovražijo i ešče druge na to sovraštvo po-dežigajol Uboge nemirne, nesrečne duše, što vas bo rešo ?,. j Mati vam fali. — Marijino ma-terno srce je vaše rešenje. Ki Vas sem spravi, vam odpre pot do Jezušovoga Srca. Iz ljubezni ! do Vas mo mi v Marijinom listi | iskali to pot, mo trkali'' na srce naše ljubljene nebeške matere, ! naj se vam odpre, kak se je vnogim negdaj biodnim odprlo i kak so oni postali, postanete tudi vi Marijina deca. V te namen ! bo Marijin list lepe istinske zgodbe, prinašao, razširjao razne pobožnosti do naše ljubljene nebeške matere, vabo, biidio, opo-minao, karao, jokao se i raduvao kak dobro dete z svojov materjov. Vi pa, preljubljeni čtveci, deca Marijina, pomagajte nam pri tom deli! Navlečite. se z vsakov vrsti-cov toga Marijinega daru! Včite se ljubiti -Marijo! Včite se njo naslediivati! Privadite se njene siadke, čiste, blažene družbe že na zer»ljiv ka de Vam večna v nebesah .tem slajša, tem vese-lejša !\ ■ Marijin List bo shajao vsaki mesec ! Penez za to nemarno niednoga filera! Ali vu-pštro se, Ka tista dobra Mati, šteroj na čast začnemo to delo, gene svojo deco, ka nam prido na pomoč z svojimi dan. Cene zato ne določimo, nego prosimo kak lani tak i letos dobrovoijno podporo mesto naročnine. To pa zato, ar j vnogo siromakov mamo. l(i radi čtejo i gorijo z ljubezni do Marije. Naročnine plačati pa ne morejo. Naj tem omogočimo čtenje, naj tei brezplačno morejo I vživati sladko veselje večnih pravic v Marijino] družbi, naj se j sirote v svojem teškom stališi i nemoteno morejo razjokati i po- j tolažili na Marijinom predobrom i. maternom srci, odstopimo od naračnine i prosimo samo od bogatejših ljudi dobrovoijno podporo. Črensovci, Prekmurje. Uredništvo i Opravništvo Marijinega Lista. Marijino nasiediivanje. Bojazen od liidi je prazno straši!®. Drago moje dete _ tak pravi Marija — ne dosegneš popolnosti pa obilnost v jakostaj, či ti v srci prebivle nikajvreden strah pred ludmi, zato ka Boga v resnici nemreš liibiti, či se želeš dopasti ludem. Nikaj drugo sam si nej želela, kak Boga, pošteno čisto živlenje pa dušno zveličanje, zviin toga sam nikaj nej marala, ka bodo gučali, pa ka si mislili liidje od mene. Čiravno ka sam bila najčistejša devica na sveti, štero je angel Gospodnov po^ra^o kak miiošče ptino, pa štere je zvala Elizabeta za blagoslovleno med ženami, sam se zato h" podvrgla postavam očiščavanja. Mišlenje pa govorenje liidi me je nikaj nej brigalo." Nikaj sam nej marala, či so me držali za navadno žensko i mater Moje najvekše prizadevanje je bilo, ka bi spunila božo volo," pa ka bi zadosta včinila, ka je zahtevala postava. Svojega božega Sinu sam spre-vajala od stopaja do stopaja na njegovoj križnoj poti, vidla pa čutila sam vse njegove moke pa trplerije, pa sam ostala pri njem, pokeč je nej mrl na križi. Medtem sam«*mogla prestati vnogo sramote pa zaničavanja od Jezušovih neprijateler. Zvali so me za mater pa za odgojiteli-co razbojnika, ki je bio na križ pribiti. Jaz sam pa zato nej zavrgla svojega Sinu, nego sam njemi služila. Z junažkov potrp-livnostjov sam prenašala vsa zaničavanja, naj bi samo mogla lGbiti svojega sinil kak najneduž-nejšega sinu božega. 2 „ MARIJIN LIST" S. januar 1921. Drago moje dete, ti postaneš včasi bole lagoje, či bojazen pred lfldmi m a vekšo moč nad tekov, kak pa bojazen pred Bogom. Včasi zapflstiš pravo pot, pa jako hitro prelomiš bože zapovedi, či boš poslušalo pa se bojalo, ka bo svet gučao pa si mislo od tebe. Ka bodo najmre želeli od tebe Ifldje, ki so posvetnoga miš- i lenja? To bodo želeli, ka bi ti tfldi tak živo, kak živejo oni, pa ka bi ka bi ka delajo oni. či bojazen pred lfldmi dobi nad tebov moč, te niti to ne boš vupao, ka bi pokarao tiste, ki so ti pod roke dani, pa tak niti te svoje dužnosti ne boš spunjavao. Ja, bojazen pred ludmi spravi v pogflbelnost tebe pa tiste, ki so ti podrejeni. Bojazen pred Bogom ti pa da zevsema inačiše navsvete. Što je od Boga zavrženi, on je najbole nesrečen. Drago dete, lejko pa rado se oslobodiš bojazni pred ludmi, či boš držalo pred očmi strah boži pri vsakom mišlenji i djanji, pa či boš svoje živlenje ravnalo po božih zapovedaj. Či boš se bojalo Boga, te ti prejde strah pred ludmi, pa si ne boš premišlavalo, ka mislijo, kak sodijo, pa ka si gučijo ludje od tebe, nego boš si zmirom samo to prizadevalo, ka bi ostalo v božoj milosti. Ne boj se tistih, ki ti lejko škodijo samo s psflvanjom pa s strašenjom, nego s« boj tistih, ki ti spravijo v pogflbelnost dflšo pa telo. Na velko dfiševno veselje ti bo, ži se nikaj ne boš brigalo, ka mislijo, pa kak te sodijo Ifldje pa či daš za vsigdar slovo strahi pred njimi! Strah pred lfldmi te pripela tak daleč, ka boš si prizadevalo postati ednako tistim lflde«, ki so posvetnoga mišlenja, zat« bodo te en časek hvalili, — nej dago potom bodo te pa ravno zavolo tvojega obnašanja grajali pa sramotili. Zato se pa ogibli tistih, ki te s strahom pred lfldmi ščejo spraviti s prave poti, naj bi postalo lagoje, kak so oni, pa ki te ravno zavolo toga sramotijo, ka si pobožno. Za pravo istino nemaš zroka, ka bi se bojalo lildi, — zato ka je to gotovo, ka se pogflbiš, či boš tak živelo, ka bi se njim dopadnolo. Na poskradnjo vflro boš srečno, či si se nej bojalo Ifldi, nego samo Boga. Na nezgovorno velko tolažbo ti bo, gda boš čiiio, ka brezbožni ludje etak zdihavlejo: — Mi smo lepo smrt pobožnih držali za nečastno. Zdaj vidimo, ka so oni med decov božov pa med svetci! Zdaj vidimo, ka smo mi blodili! Zdaj vidimo, ka smo zgrešili pravo poti Kak grozno blodjenje je to I Kak strašno zapelanje! Raj se boj od pravičnih pa od jakostnih ludi, zato-,ka bodo ti na sodni den tej tožitelje, či si nej živo po njihovom zgledi. Vkraj zato s praznim strahom pred ludmi! Drago dete, samo te se boj, či si nej zdržalo bože zapovedi! Boži manternicje so se zavolo vere med naj groznejšimi mantrami veselili, ka so mogli za Boga, za Jezuša pa za pravico trpeti; ti bi se pa bojalo od ni-kajvrednoga guča ludi? Či si stanovitno v dobrom, s tem osramotiš svoje sovražnike, pati tvoja stanovitnost spravi diko. Drago dete, nasledflj zato Marijo! .Vk,' To so me včili moja mati. Srce maloga deteta je kak mehki vosek. Z voska vse Iehko napraviš, ka ščeš. Lehko napraviš ž njega eno svečo, ali stvar ali podobo človeka ali angela ali hfldoga dflha. Takše je deteče sree. Dokeč je dete malo lehko ga navadiš na dobro aH na slabo i kak ga tedar navčiš, takši bo, gda bo stari. Zato pa pravim da so stariši, posebno pa matere krive, če so deea hfldobna. Zato & včite deco prav rano, ka je dobr« in ka ne; što je Bog in kak ie dober. Ar ve matere najbole znate deci povedati vse i vaši navuki se njim najbole vtisnejo v srce. Ne zgovarjajte se, ka dete toga šče ne razmi; ve je šče to premalo ka bi ga že včila to ali ono. Čim prle tem bole je vtisnjeno v njegovom srci. Pred sodnijov je bio dijakon Roman. Ar ga sodnik ne mogeo odvrnoti od Kristusove vere z vnogim mantranjom, njemi pravi, če ne odstopi, da njemi da jezik odrezati. Roman pa mirno pravi: „Gda bom jaz mučao, bodo deca na mesto mene svedočila od resnice". Sodnik pošle po tri leta staroga dečka in ga postavi pred dijakoia, i pravi: »Probaj zdaj, kelko ti bo te dečak od resnice povedo." Z zavflpanjora v Boga pita Roman maloga dečka: »Povej mi dete, ka je bole pametno: moliti Jezuša i v njem edinoga Boga, ali pa dariivati mrtvim bogovom ?" Barula, tak je bilo dečaki ime odgovori brez premišlavanja: .Samo eden je Bog. Ar je Jezuš Kristus Bog, je samo on pravi Bog. Vsem drugim bogovom pa tfldi: mi deca ne verjemo." — Srdito skriči sodnik na dete: Što te je t© včio? Barula odgovori : „To me je navčila moja mati." — Zato naj tudi mati pride i naj gleda mantranje svojega sina, zapove sodnik. Mati pride i gleda kak nesmileno bijejo njenoga sinka. Vsem okoli stoječim se je milo in so jokali sam« mati ne, nego trpečemi deteti pripovedava od nedužne dečice, ki so vnogo za Jezuša trpeli. Oda je dete malo vode prosilo, ga mati potolaži: ,0 iubo dete misli na Jezuša, ki je bio jako žeden na^ križi.* Na te reči dečak vtihne, nasmeje se in z veseljom trpi. Sodnik pa videč kak je to dete stanovitno, zapove naj se ga odpela na morišče in se njemi glava odseka. 3 ,.MARIJIN LIST" 8. januar 1921. Junaška mati vzdigne razmesarjeno in mirajoče dete, ga pritisne na svoje srce i beži ž njim na morišče. Po poti ga batriva i« ga kGšOje. Gda pride na morišče, da svoj kinč trinogi. „Na videnje", pravi šče ednok, spomni se svoje matere v nebe-saj." V tistom hipi odleti glavica i mati jo zgrabi v svoj plašč, kflšne jo z nepopislivov mater-nov lubeznijov i nese domo. To je bila močna ženska, junaška mati. Matere posnemajte jo I Včite tudi ve svojo deco že v ranoj mladosti Boga spoznati. Ar se od vas najbole in najlepše navčijo. Glejte, da bodo tiidi rasa deca lehko pravila; To sem se navčo od moje matere, mati so me navčili to molitev, mati so me včili, da ne smem s slabimi pajdaši hoditi i da morem biti vsigdar pošten i morem istino gučati. Dajte, ljube matere vašoj deci za spomin, da ste jo dobro vzgojili i desta dobroga navčili. To vam bo delalo lehko smrt, misleč: Dobro sem svojo deco navčila za to živlenje i tak je bo Bog blagoslovo, da bodo vredni nebes. Bojan. Bodimo Pavli, ki smo biii Šalili. 25. jan. sveti Maticerkev spreobrnitev grešnoga Šaula v svetoga Pavla. Gledajmo jo, da bo naša njegovo j spodobna. Njegova se je taki začela. Na prvi glasen opomin na poti v Damask se je taki odzvao božoj milosti. IX. poglavje Djanja Apoš-tolov, v šterom je popisana njegova povrnitev asm aazaanja, da je oa ndihao proteaje i morijo* proti krščenikom, to je telikokrat je mislo, kak bi reaatrao i klao ijfidi, »edužne Jezušove vernike, kak je dihao, odihavao; i naj ujemi nišče ne vajdt, sproso si ]t ešče pooblastilo od oblasti, ka •de je smeo mantrati i klati. Ta prilika ešča povekša ijegovo hudobijo. Steni pooblastilom ide ▼e*ek> t Damask, plati si misli: Zdaj mi eden ne vujde, do zadnjega strebim z zemle tistoga vučenike, ki se zove: Jezuš. I gda stov najvekšov hfldobijov ide po poti naprej, ga svetlost z nebe obdd. I on? Spadrie doli i posluša reči: „Šaul, Šaul, zakaj me preganjaš*? Posluša i taki dale pita: što si? I gda za odgovor dobi, ka Jezusa preganja, kda krščenike preganja, s potrtim srcom, v čas i tam na mesti se nekani, ka vse včini, ka Jezuš žele: „Gospod ka ščeš, ka naj vči-nim i Gospod njemi zapove, naj ide v Damask ne po kršče-' nike, nego po sv. krst. Taki je včino to. To je prva pot pokore, včasi ostavi pot grešno i stopi na drugo, ne pogajaj se s šatanom, bogaj Jezusa. V Damaski Ananiji, krstiteli njegovomi ljubljeni Jezus to naznani od Pavlove pokore: „hvol-jena posoda mi je, da nosi moje ime pred nevernike i kralje i sinove Izraelove. / jaz njemi bom pokazao, keliko de njemi trbelo za moje ime pretrpeti." Pokora njegova je bila to: širiti Jezušovo vero i med tem dtlom dosta trpeti za Jezuša. Ka je verno spuno to svojo nalogo, nam svedoči njegovo celo življenje i mučeniška smrt: ob-glavili so ga kak širitela vere Jezušove. Kflk goreče je sirio Jezušovo sveto vero, svedoči sv. Duh Bog po njegovih pismah: Njegova milost je v rri£ni nej bila prazna:' (I. !