glasilo socialistične zvez« delovnega
ljudstva
LET0XVI1	ŠTEVILKA 15 (576)	VELENJE. 17. APRILA 1981	CENA 7 DIN	YU ISSN 0350-5561
Prihodnjo soboto v Skornem
Spomenik padlim borcem Šercerjeve brigade
Člani občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Velenje in krajevne organizacije Zveze borcev Skorno Florjan bodo v soboto, 25. aprila ob pol enajstih dopoldan odkrili spomenik padlim borcem Šercerjeve brigade. Spomenik je delo italijanskega kiparja Valeria Miro-
glia, ki je izdelal tudi spomenik, ki stoji pred stavbo družbenopolitičnih organizacij v Velenju.
Novembra leta 1944 je bataljon Šercerjeve brigade, ki mu je poveljeval Anton Gregorič — Jakec * Skornem osem dni zadrževal strateško izredno pomembne
položaje, da bi na ta način ohranili Savinjsko dolino svobodno. Najhujši boji so bili v dneh od 11. do 16. novembra. Sovražnik je utrpel precejšnje žrtve, padlo pa je tudi devetnajst borcev Šercerjeve brigade. Na mestu, kjer so bili najhujši boji, so postavili spomenik.
S proslavo, ki jo bodo pripravili v Skornem prihodnjo soboto bodo počastili tudi 40-letnico vstaje in 36-le-tnico osvoboditve. Kulturni program bodo pripravili učenci osnovne šole Veljko Vlahovič Velenje, na slovesnosti pa bosta govorila general Jože Jakič— Dušan, ki je bil takrat komandant Šercerjeve brigade in predsednik občinske konference ZSMS Velenje Milan Kretič. Pri postavitvi tega spomenika so borcem pomagale delovne organizacije ESO, Vegrad in Gradiš. ESO je prevzel tudi pokroviteljstvo nad proslavo, mladinci te delovne organizacije pa bodo skupno z mladimi krajevne skupnosti skrbeli za spomenik.
Na proslavo, ki bo prihodnjo soboto, vabijo poleg borcev Šercerjeve brigade in družbenopolitičnih delavcev republike in občine, vse občane. Postavitev spomenika v Skornem je nedvomno velik prispevek k ohranjanju tradicij narodno osvobodilne vojne, saj bo spominjal bodoče rodove na težke boje Šercerjeve brigade na tem področju.
III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije
Te dni volijo delegate
Velenjski koordinacijski odbor za pripravo III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije je na zadnji seji obravnaval dosedanji potek postopka evidentiranja možnih kandidatov za to največje srečanje samoupravljalcev Jugoslavije in ugotovil, da je potekalo v skladu z navodili in programom celotne dejavnosti. Iz občine Velenje bo sodelovalo na kongresu šest delegatov. od tega tri ženske, dva delegata s področja kovin-sko-predelovalne industrije ter po en delegat s področja energetike, gradbeništva, trgovine, družbenih dejavnosti in članov organov v krajevnih skupnostih. Predlog delega-
tov je koordinacijski odbor poslal posameznim volilnim zborom, ki imajo te dni volitve.
V nadaljevanju seje so člani odbora obravnavali tudi dejavnost posameznih delovnih skupin. Ugotovili so. da vse priprave v zvezi s tematskimi razpravami potekajo v glavnem v skladu z dogovorom, le tam. kjer nekoliko zamujajo. bodo morali te priprave pospešiti, da bi tematske razprave opravili takrat, ko bodo dani v javno obravnavo osnutki dokumentov za lil. kongres samoupravljalcev Jugoslavije.
Glede na široko dejavnost, ki poteka v združenem delu in
krajevnih skupnostih v zvezi z uresničevanjem delegatskih odnosov, so na seji poudarili, da je treba s tega področja pripraviti temeljito in po-1 globljeno razpravo, ki jo bo eden izmed delegatov podal
Mozirje
na III. kongresu. Posebno razpravo pa naj bi pripravili tudi na temo Družbeni sistemi informiranja kot pogoj za poslovne in samoupravne odločitve, katero bi podali med delom skupine.
V ponedeljek volilna konferenca
Priprave na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije so v mozirski občini v polnem razmahu. Že v ponedeljek bo v Mozirju volilna konferenca, na kateri bodo izvolili delegata za kongres. Po opravljenem postopku evidentiranja kandidatov bodo za delegata predlagali Alojza Mavriča iz temeljne
lič nas ne sme presenetiti

m.

■
Uspešen preizkus
V pripravah na akcijo Nič nas ne sme presenetiti so v krajevni skupnosti Konovo pred tednom dni preizkusili delovanje celotnega družbenopolitičnega sistema v izrednih razmerah. Poleg komiteja za SLO in DS so v akcijo vključili tudi vse organe krajevne skupnosti in družbeno političnih organizacij, sklicali pa so tudi sestanke po vaških odborih in po soseskah. Seveda so aktivirali tudi .enote teritorialne obrambe, narodne in civilne zaščite. V to preizkusno vajo pa so vključili še tozd Vemont in sektor DOM 101, ki imata svoje delovne prostore na območju krajevne skupnosti Konovo. Preizkus je dobro uspel, vse je steklo tako, kot je treba, do izraza pa je prišlo tudi dobro sodelovanje z omenjenima kolektivoma.
organizacije združenega dela Gozdarstvo Gornji grad. Na ponedeljkovi konferenci se bodo delegati seznanili tudi s poročilom koordinacijskega odbora za vodenje aktivnosti v pripravah na kongres, obenem pa bodo ocenili tudi satnoupravne odnose v občini. Podlaga za to oceno so bile ocene, ki so jih v pripravah na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije oblikovali v vseh" temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter skupnostih, za konferenco pa jih je pripravila posebna delovna skupina. Že bežen pregled kaže, da so v vseh delovnih okoljih o samoupravnih razmerah spregovorili resnično kritično in bodo ocene tehten napotek za odpravo slabosti ter boljše bodoče delo. j p
Proučevanje delavskega
V okviru občinske konference ZKS Mozirje je pričela z delom tudi komisija za proučevanje zgodovine zveze komunistov. Ustanovili so jo na zadnji volilni in programski seji konference, obenem imenovali njene člane in sprejeli tudi dolgoročni delovni program. Njena temeljna naloga bo stalno in sistematično proučevanje zgodovine naprednega delavskega gibanja in zveze komunistov na območju današnje občine Mozirje, svoje delo pa bo komisija usklajevala z raziskovalnim delom, povezanim s pripravljanjem monografije o NOB na področju Gornje Savinjske in Zadrečke doline.
Štafeta mladosti
Priprave že tečejo
Mladi iz velenjske občine bodo prejeli štafeto mladosti od mladih iz občine Slovenj Gradec v nedeljo, 26. aprila ob 13.40 v Doliču. Od tu bo poiovala do Velenja, kjer bo na Titovem trgu ob 14. uri osrednja slovesnost v naši občini. Nato bo pot nadaljevala proti Smartnemu ob Paki. ob 15. uri istega dne pa jo bodo mladinci občine Velenje predali mladim iz Mozirja v Letušu.
V mesecu mladosti pa pripravljajo vse osnovne organizacije ZSMS po krajevnih skupnostih in temeljnih ■ organizacijah številne prireditve. Tudi letos bodo najboljši mladinci naše občine sodelovali na osrednji proslavi ob 25. maju v Beogradu.
Tudi mladi v Gornji Savinjski dolini se že marljivo pripravljajo na letošnjo štafeto mladosti. Tudi letos bodo imeli priliko pozdraviti zvezno štafetno palico, ki jo bodo v nedeljo. 26. aprila ob 15. uri v Letušu sprejeli od velenjskih vrstnikov. Od tujo bodo popeljali do Mozitja kjer bodo pripravili priložnostno slovesnost in nato nekoliko kasneje palico znova v Letušu predali mladim iz občine Žalec.
Seveda tudi letos pripravljajo lokalno štafeto' mladosti. To bodo ponesli po obeh dolinah in bo na svoji poti obiskala vse večje kraje in vse osnovne šole kjer ji bodo mladinci in osnovnošolci pripravili sprejeme in jih popestrili s kulturnimi programi. Planinci in vojaki bodo tudi letos ponesli štafetno palico z Okrešlja do Logarske, doline. Mladi jo bodo nato ponesli skozi vse kraje do Nazarij kjer seji bo pridružila štafeta, ki bo istega dne krenila iz Nove Štifte. Skupno bosta nadaljevali pot do mozirske osemletke in tam počakali od petka do nedeljskega sprejema zvezne štafetne palice.
France Popit, predsednik CK ZKS na 9. seji CK ZKS
Dosledno in brez omahovanja
utrjevati samoupravni...
Prav gotovo se vsi zaveda-	močnemu napadu na brat-mo, da smo v težkem času,	sivo in enotnost jugoslovan-ko pljuska kriza svetovnega	skih narodov in narodnosti gospodarstva tudi k nam. Se	kol eno izmed največjih in naprej se zaostrujejo odnosi	najpomembnejših pridobitev med velikimi silami, pri če-	našega revolucionarnega bo-mer so najbolj ogrožene male	ja, kot enega izmed bistvenih in neuvrščene države in kot	integralnih dejavnikov naše-ugotavljamo. tudi v Jugosla-	ga obstoja. Takšni in podob-viji imamo opravka z zahtev-	ni napadi, ki nikakor niso nimi problemi. Zavedamo se.	zunaj celote zaostrenih raz-da smo sposobni se spoprijeti	mer v svetu, nas ne bodo z nalogami, ki so pred nami.	prestrašili. četudi imajo Imamo tudi koncept, -kako	najbrž tak namen. Jugoslavi-reševati sedanje probleme,	ja ve. kje je njeno mesto v imamo perspektivne rešitve,	svetovnem političnem doga-Dosledno in brez omahova-	janju in kontinuiteta naše nja moramo utrjevali samou-	neuvrščenepolitike ni postav-pravni družbenoekonomski	ka. ki bi jo kdorkoli lahko in socialni položaj vsakega	zamajal ali spremenil čez delavca, delovnega človeka	noč. Samosvoja pot našega in občana, da bo lahko	socialističnega samoupravne-skupaj z drugimi obvladal	ga sistema in vse težave, ki tokove družbene reprodukci-	smo jih v zvezi z njo že doži-je in vzvode političnega siste-	vljali in uspešno premagali, ma. da bo lahko dobro	vse to je jasen odgovor vsem, gospodaril in pomete/ z vsem,	ki bi hoteli drugačno Jugo-kar povzroča pri nas gospo-	slavijo, darsko in politično nestabilnost. Z odpravljanjem slabo-	Z(iaj moramo doseči, da sli lastnega dela. še posebej z	bo vsak na svojem področju izkoreninjenjem subjektivnih	napravil tisto, kar mora pomanjkljivosti in napak, bo-	boriti >n kar tudi lahko stori, mo ožili prostor delovanju	Nihče se ne sme izmikati notranjih in zunanjih, socia-	'"srni odgovornosti in frontni lističnemu samoupravljanju	družbeni akciji. Naloge bo-nasprotnih sil. Dejstvo je, da	lahko "pravili, če se lake in druge slabosti lahko	homo komunisti še bolj zave-izkoriščajo za svoj prodor vse	dlll> SV0Je odgovornosti do tiste sovražne sile. ki se z	delavskega razreda in do vsemi metodami posrednih in	generacij revolucionarjev, ki neposrednih pritiskov borijo	so soustvarjale našo zgodo-zoper neodtujljive pravice	Y'nsk,> P"1- SV0Je "dgovorno-Ijudi in narodov, zoper suve-	s" cl» rezultatov socialistične renosi in nedotakljivost me-	revolucije in narodnoosvobo-ja. s tem pa zoper napredne	Mnega boja ter socialistične ležnje-vsega človeštva.	gradil ve. do narodov in na-V zadnjem času «...	rodnosti Jugoslavije.
2l\5	V središču pozornosti	Številka 15 (577) — 17- aprila 1981
		
Seja zborov SO Mozirje
Občinska raziskovalna skupnost
Jezikovno razsodišče (18)
Ali čitamo ali beremo?
,,Moja hčerka hodi v prvi razred. Uči se brati po Prvem berilu, ki ga je 1980 izdala Državna založba Slovenije. Tam na strani 18 piše: OCE, MATI, ANI IN TINtE ČTTAJO, Č1TAJO NOVICE. CENE NE ČITA, na strani: 92 pa: Punčka moja, šola res ni šala, treba je pisati, brati, znati, mnogo znati... A ko Nini nauči se brati, pravljice ti bo kot njej zdaj mama vsak dan brala. Punčka moja, prav vse knjige, ki ima jih ati, ti bo Ninika vsak dan prebrala, le da nauči poprej se sama brati. — Vprašujem kaj je prav, brat. ali čitati. Mislim, da oboje le ni prav."
Pismo P. P. iz Ljubljane naj še toliko dopolnimo, daje odlomek s strani 92 vzet iz pesmi Miha Klinarja (Nini svoji punčki), besedilo s strani 18 pa je sestavljeno nalašč za vajo v branju velike črke Č.
Glagol čitati je danes že tako malo v rabi, da gotovo ni primeren za prve strani Prvega berila, zato otroke in starše samo bega in poraja celo nesmiselne stavke, kakor ga lahko najdete v eni od
kriminalk: ,,Samo to le prečitaj, preberi in podpiši priznanje, pa bo!"
Z izrazom čitati so začeli v prejšnjem stoletju (v dobi čitalnic in čitateljev) spodrivati domačo slovensko besedo brati. V besedah čitanka in čtivo se je izraz ohranil še od druge svetovne vojne, zdaj pa je v rabi le še v stalnih zvezah čitalna glava (pri računalnikih), načitan človek, odčitati števec.
Danes spet povsem prevladuje izraz brati s svojo družino: zelo brana knjiga, prvo berilo, odbi-ralnik podatkov, izbor črk, bralna stran, bralnica, težko berljiv rokopis...
Razsodišče vabi posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošljejo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bc naša skupna skrb!
Jezikovno razsodišče (19)
Zakaj ne domače ime
V Delu z dne 11. decembra 1980 je bila objavljena Tanju-gova vest Nahajališča plina pod Jadranom. V tem članku so /iipisali krajevni ime Pula. Zanima me, ali se zavestno odrekamo obliki Pulj ali pa je šlo le za spodrsljaj pri prevodu. To vprašujem zato, ker nisem zasledil le tega primera, temveč že dalj časa opažam, da imajo tisk, radio in televizija kar najraje obliko Pula.
Tu gre za naša domača imena krajev, rek, vod ipd. zunaj našega narodnostnega področja. Taka imena so še Reka, Benetke, Rim, Oglej, Videm, Dunaj, Gradec, Pariz, Varšava, Praga (od rek npr. Donava) ipd. Pridružimo jim lahko še imena na našem narodnostnem območju zunaj Jugoslavije, npr. Trst, Gorica, Celovec, Beljak. Vsa ta imena imajo tudi drugojezične podobe: Pula, Rijeka, Venezia, Roma, A<|uileia, Udine, Wien, Gra/, Parit, (izgovori pari), Warszawa, Praha, ipd., pa Tri-esle, Gorizia, Klagenfurt, Villach ipd.
Do domačih imen je prišlo zato, ker so kraji, ki jih nosijo, bili sprejeti v slovenski predstavni svet, in je bilo naravno, da so dobili domačo obliko, primerno dobi, ko so prišli v naš jezik. Ta imena so torej del naše kulturne
in politične zgodovine in so nam kot vse kulturno izročilo dragocena sama na sebi; zato jih tudi ohranjamo, tj. ne spodrivamo z vzporednicami, ki jih imajo tudi v drugih jezikih. Enako in še bolj so nam pri srcu slovenska imena prvotno (ali še zdaj) slovenskih naselbin, kot so Gorica, Gradec, Bel jak, Trbiž. In kar žali nas (in boli), če kdo — dostikrat tudi v nevednosti — reče, da je bil Vilhchu ali v Gorizii, namesto v Beljaku ali Gorici.
Upajmo, da je oblika Pula namesto Pulj le prevajalski spodrsljaj. V Pulju je bila svojčas vojaška mornariška postojanka, v kateri je bilo tudi veliko Slovencev, zato je ta beseda podomačena. Tudi Ivan Cankar je pisal svoja pisma iz Pulja in ne i/ Pule. Ostanimo torej pri tem imenu in pri vseh takih, kot smo jih omenjali zgoraj. Navsezadnje je tudi pri vseh drugih narodih tako!
Razsodišče vabi posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RKVSZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Kominskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
r
Ob mednarodnem letu invalidov
i
Popolno sodelovanje in enakost invalidov
L
Letošnje leto je mednarodno leto invalidov, kar pomeni, da bodo telesno prizadeti deležni po svetu posebne pozornosti. Vsaj tako bi moralo biti! Generalna skupščina OZN je namreč decembra 1969 na svojem rednem zasedanju razglasilasila leto 1981 leto za mednarodno leto invalidov. Pri tem ni sledila le formalnim zadostitvam načelu o pravicah, svoboščinah in dostojanstvu človeka, načelom o miru in socialni privačnosti, temveč je želela da se v svetu tudi vsebinsko uresničujo težnje po enakopravnem in popolnejšem sodelovanju invalidov v svetovnem življenju in dciu mednarodne skupnosti. Zato je tudi geslo letošnjega praznika tako, da spodbuja k popolnemu sodelovanju in enakpsti ^ zdravimi vsega sve ta. Shnboi; znak mednarodnega leta zato tudi predstavlja dva človeka, ki se držita za roke v znak solidarnosti in pripravljenosti za medsebojno pomoč. Izraža pa tudi enakost, uspanje in pomoč.
Več kot pol milijarde ljudi po vsem svetu pestijo različne tele-
sne okvare in hibe ali duševne motnje. Ti ljudje se težje kot ostali vključujejo v normalno življenje in delo. V različnih državah po svetu so merila o tem, kdo šteje med invalide, pa tudi akcije, pomoč in aktivnost za vključevanje invalidov v življenje in delo, različna. Prav zato naj bi mednarodna akcija v tem letu opozorila predvsem na probleme s tega področja, zlasti pa na osnovi, to je na praktično vključevanje invalidov v normalno življenje. Jasno je, da rešujejo razvite dežele problem svojih invalidov drugače kot dežele v razvoju. Združeni narodi se predvsem zavzemajo za srednje poti reševanja teh vprašanj. Te poti naj bi potekale skozi družbeno skrb in tudi usposabljanje družin za pomoč invalidom.
« 5 l i f, • i ". S V/' -i": Strokovnjaki s področja reševanja invalidskih vprašanj pri svetovni zdravstveni organizaciji predvsem opozarjajo na pomembnost združevanja naporov za zboljšanje preventive in zdravljenja zlasti na področju varstva mater in otrok,
Naša dežela se bo v mednarodni areni lahko pokazala kot vzor, kar se tiče načel popolnega sodelovanja in enakosti invalidov. Imamo namreč najbolj napredno (čeprav ne najbolj dosledno) invalidsko zakonodajo. Ta naprednost pa ni samo v tem, da zagotavlja gmotni položaj invalidov, temveč tudi zagotavlja in-valjdom popolnoma enakopravni položaj v družbi. Seveda pa to še ne pomeni, da se lahko pohvalimo tudi s tem, da nimamo več problemov na tem področju. Tako je v Jugoslaviji ta čas miljon in pol invalidov. Imamo okoli 130.000 invalidnih otrok in mladine. Imamo pa tudi več kot 60.000 delovnih invalidov. Njihovo število pa iz leta v leto narašča. lmamp več tisoč invalidnih ojeb, bi se želeli zaposliti in uveljaviti svoje pravice glede združevanja v združeno delo.
Končno imamo tudi invalidske organizacije in društva, ki pa zmorejo le to, da invalidu pomagajo pri spretnem uveljavljanju pravic s področja invalidskega zavarovanja, menj pa so uspešna
pri iskanju primernega dela in prilagajanja dela zmožnostim in validov. Zato je najbrž prav, da se je tudi republiška konferenca -SZDL Slovenije zavzela, da bo izvajala program za in v korist invalidov v jubilejnem letu. Tako bomo pomagali invalidom pri njihovem fizičnem in psihološkem prilagajanju družbi kot celoti. Pospešeno si bomo prizadevali, da invalidom zagotovimo ustrezno varstvo, usposabljanje, skrb in svetovanje, predvsem pa iskali možnosti za primerno delo.
Končno je tudi pomembna odločitev, da bo SZDL spodbujala proučevanje in raziskovalno delo, ki išče poti za olajšanje praktičnega sodelovanja prizadetih ljudi v vsakdanjem življenju; to .velja tudi- za odpravljanje arhitektonskih ovir, kijihrtudi v. našem mestu ni malo. Ce k temu dodamo še obvezo za učinkovitejše ukrepanje za preprečevanje invalidnosti in za rehabilitacijo nvalidov, nadalje, da bomo vzgajali in obveščali vse občane o pravici invalidov do udeležbe in njihovega prispevka v ekonom-
skem, socialnem ter političnem življenju, pač lahko rečemo, da si trdno želimo, da bi bilo vse uresničeno že v tem letu, in ne bi ostalo le pri besedah.
Tudi v naši občini nismo zanemarjali problemov invalidov zlasti delovnih invalidov, čeprav ne moremo reči, da je že vse storjeno. Tako delovni invalidi še čutijo določene ovire, a res je, da vseh tudi objektivno ni mogoče odstraniti. Dobra volja in pripravljenost za reševanje posameznih problemov ter zlasti aktivno sodelovanje samih invalidov, pa so gotovo porok, da bomo s skupnimi močmi marsikaj lahko uresničili, pa tudi zboljšali, čeprav vemo, da vsega ni mogoče rešiti takoj in v splošno zadovoljstva vsakega posameznika. Invalidi paS žetimtf, da zdravi tudi v bodoče ne p^iatfjo na popolno sodelovanje in enakost invalidov. Ne prosimo miloščine, temveč zahtevamo enakost, zaupanje, pomoč ter razumevanje.
Edvard Centrih
I
J
\ VS ( \S glasilo S/1)I . i/daj. < enter/.i informiranje, propagando in /.ilo/ništvo V e I c nje p. o. Velenje col.i I latinska l oita 10.
• NAS t AS« jc bil ustanovljen I maja l%5: do I. januarja 1973 je 1/h.ij.il kot štirinajstdnevnik .>ŠA-I I Skl Rt DAR«, kol tednik pa izhaja N AŠ Č AS« od I. marca 1973 naprej
t Rl DNIŠTVO: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk --(odgovorni urednik), lanc/ Plesnik. Tatjana Podgoršek. Iiuri> Zakošek in Mira Zakošek (nov in.-rji).
l/haju oh petkih.
L redništvo in uprava Velenje, ce->l.i I rantiška Koila 10. telefoni (063) 850-087. 850-316. 850-317. Brzojav ni n.i>lov: Informativni center Velenje.
( ena posameznega izvoda jc 7 dinarjev, letna naročnina pa 300 dinarjev (/a tujino 600dinarjev).
/iro račun pri SDK. podružnica \ clenje. številka 52800-603-38482.
. (iralična priprava. ti>k in odpreš ma:"ČGP \\-icf. Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za 'jNAŠ CAS« >e po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega >vela Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 / dne 8. februarja 1974 ne plačuje lemeljncgud.n k.i od prometa proizvodov.
Pretekli teden so se na skupni seji zbrali delegati zborov združenega dela in krajevnih skupnosti ter skupščine socialnega varstva občine Mozirje. V prvi točki dnevnega reda so obravnavali in sprejeli družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji. Zasedanje sta zatem na skupni seji nadaljevala zbora združenega dela in krajevnih skupnosti. Delegati so med drugim sprejeli analizo skladnosti gibanja vseh oblik porabe z ustvarjeno rastjo družbenega proizvoda in usklajenost z resolucijo za lansko leto. Sprejeli so tudi družbeni dogovor o izgradnji nove stavbe muzeja ljudske revolucije v Ljubljani, največ pozornosti pa so namenili analizi zaključnih računov v gospodarstvu in negospodarstvu občine Mozirje za lansko leto.
Jasno je, da je bilo lansko leto zelo pomembno že zavoljo tega, ker se je z njim končalo srednjeročno obodobje in je bilo zato tudi izhodišče za oceno možnosti razvoja v naslednjem petletnem obdobju. Poleg tega so na uspešnost gospodarjenja v veliki meri vplivali tudi nekateri pomembni sistemski ukrepi. V mozirski občini so z resolucijo za lansko leto kot najpomembnejše naloge opredelili smotrno zaposlovanje, dvig produktivnosti dela in ekonomičnosti poslovanja in predvsem zmanjšanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Pomembno je tudi, da so lani zaključili vrsto pomembnih naložb. Med nje sodijo nova tovarna pohištvenih sklopov in žagalnica za drobno oblovino v nazarski lesni in-
dustriji, proizvodna dvorana, industrijska prodajalna in učilnica za proizvodne delavce v Elkroju in vrsta drugih.
Ob upoštevanju razmer in stopnje rasti cen je družbeni proizvod v mozirski občini dejansko porasel za 4,8 in dohodek za 6 odstotkov. Načrtovane 12 odstotne rasti družbenega proizvoda torej niso dosegli. Produktivnost so v lanskem letu v primerjavi z letom 1979 povečali za dobrih 32 odstotkov, nove naložbe pa v lanskem letu še niso dale željenih in načrtovanih učinkov, kar je najpomembnejši razlog za nedoseganje predvidene stopnje rasti družbenega proizvoda. Osebni dohodki zaostajajo za rastjo dohodka za 35 odstotkov, osebna in splošna poraba v gospodarstvu pa sta naraščali za 5,4 odstotka hitreje. Povprečni mesečni osebni dohodek se je lani povečal za 18,4 odstotke, še vedno pa realni osebni dohodki zaostajajo za rastjo življenskih stroškov za 9,4 odstotke. Število zaposlenih se je povečalo za 3,4 odstotke, pri čemer velja povedati, da je zaposlovanje naraščalo hitreje v gospodarstvu.
Izboljšala so se tudi dosedanja izrazito neugodna razmerja v blagovni menjavi s tujino. Izvoz so v lanskem letu v mozirski občini povečali za skoraj 90 odstotkov, kljub temu pa zunanjetrgovinskega primanjkljaja niso uspeli zmanjšati v takšni meri, ki jo je predvidevala resolucija. Primerjava z republiškimi dosežki pove, da sta tako uvoz kot izvoz v občini Mozirje naraščala hitreje kot v Sloveniji.
J. P.
V petek je bilo v prostorih družbenopolitičnih organizacij Konovo občinsko kviz tekmovanje Tito — revolucija — mir, ki se ga je udeležilo dvanajst ekip iz osnovnih organizacij ZSMS velenjske občine. Po izenačenem boju sta zmagali ekipa osnovne organizacije Konovo ter ekipa osnov ne šole Miha Pintar Toledo. Izbrani tekmovalci se bodo udeležili regijskega tekmovanja.
OSLO in družbeni samozaščiti
Po osnovnih šoiah naše občine so v teh dneh potekala tekmovanja mladine iz znanja o SLO in družbeni samozaščiti. Jutri pa bo na letališču v Lajšah občinsko tekmovanje, ki se ga bodo udeležile najboljše ekipe. Učenci sedmih in osmih razredov bodo tekmovali v orientacijskem pohodu. iz znanja prve pomoči, zaščite in družbene samozaščite ter v streljanju z zračno puško. Najboljši se bodo udeležili regijskega tekmovanja.
Nadaljevali bodo s projektom Velenje 2000
Z zakonom o raziskovalni dejavnosti je dobila občinska raziskovalna skupnost Velenje večji pomen, povečala pa seje tudi odgovornost. V preteklem letu je ta skupnost posvečala vso skrb. uresničitvi zadanega programa za to leto, z vso skrbjo pa so se lotili tudi priprave srednjeročnega plana.
Uspešno so zaključili prvi in-drugi del izdelave celovitih analiz stanja okolja ter možnosti vključevanja varovalnih vidikov načrtovanja v izdelavo občinskega prostorskega plana. To nalogo je sofinancirala republiška raziskovalna skupnost. Končali so tudi prvi del naloge Družine in sorodni-ški odnosi v Družmirju, z drugim in tretjim delom, ki vsebuje rekonstrukcijo družine v Družmirju pred letom 1975 in vživitev v novo okolje po preselitvi, so pričeli ob koncu lanskega leta in ga bodo nadaljevali letos. V sklepni fazi je tudi študija o dr. Vošnjaku, v prvi polovici leta pa bo končana tudi študija bivalnih razmer v Velenju. Osrednja naloga, ki jo je opravila raziskovalna skupnost v preteklem letu, je bila izdelava dispozicij in tem za projekt Velenje 2000, ki je osnova za nadaljnji petletni raziskovalni program občinske raziskovalne skupnosti. V preteklem letu so začeli tudi z nalogo
Indikatorji in trendi razvoja občine Velenje. Tudi ta naloga bo končana sredi letošnjega leta. Poleg tega je občinska raziskovalna skupnost Velenje sofinancirala tudi nekaj manjših nalog splošnega občinskega pomena. Stalna naloga — pospeševanje inventivne dejavnosti pa še vedno ni uresničena v dovolj veliki meri. Preko komisije za inovacije je občinska raziskovalna skupnost sodelovala pri podeljevanju prvomajskih nagrad inovatorjem.
Tudi za letos si je občinska raziskovalna skupnost zastavila obsežen program dela. Raziskovalni program za to leto temelji na projektu Velenje 2000. Pričeli bodo z vrsto nalog s področja gospodarskega razvoja oziroma ekonomike, ki so natančno opredeljene v projektu Velenje 2000. To nalogo bodo izvajali predvidoma dve leti. V načrtu imajo tudi demografsko trojekcijo s projekcijo delovne migracije, kar naj bi bila osnova za nadaljne raziskave s sociološkega področja. Nadaljevali bodo raziskave o prostorskem planu občine Velenje predvsem v smeri družbenoekonomskih potreb in možnosti. Nadaljevali bodo tudi z ekološko študijo in sicer bodo analizirali simulacije prostorskih možnosti in ranljivosti sistemov. Tudi ta naloga se v končni fazi navezuje na ostale raziskave. Seveda pa tudi v prihodnje ne bodo pozabili na pomembno nalogo, vzpodbujanje inovacijske dejavnosti v občini.
Program, ki si ga je občinska raziskovalna skupnost Velenje zastavila za letošnje leto temelji na sredstvih, ki naj bi jih v ta namen odvojile organizacije združenega dela iz dohodka. Mira Zakošek
V središču pozornosti
l\53
n i
i
i
i
i i
i
i
i
i
s
I I
I "
L
Celjsko območje obiskala delegacija koroških Slovencev
i
Skupno dogovorjene naloge tudi uresničiti
V	četrtek, 9. aprila se je mu dila na celjskem območju delegacija koroških Slovencev, ki sta jo vodila sekretar zveze slovenskih organizacij na Koroškem, dipl. inž. Feliks Wieser in predsednik zveze koroških partizanov iz Celovca, Janko Wutte — Luc. Gostje so se najprej v Celju sešli s predstavniki medobčinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij in nekaterih občin, zatem pa so obiskali občine Slovenske Konjice, Celje, Žalec in Velenje.
SREČANJE V VELENJU
V	Velenju so se pogovora udeležili predstavniki skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti ter Gorenja. Potem ko je predsednik občinske konference SZDL Velenje Tone Šeliga spregovoril oziroma seznanil goste z dosedanjim razvojem občine, Feliks Wiesflt pa je spregovoril o sedanjem političnem trenutku na Koroškem, je stekla beseda o sodelovanju. Pri tem sta obe strani izrekli želji še po tesnejšem medsebojnem sodelovanju, še posebej na področju gospodarstva. S tem se bodo, so dejali, še bolj utrdili medsebojni odnosi. Nakazali so tudi nekatere konkretne oblike gospodarskega sodelovanja in se dogovorili, da se bodo v najkrajšem času sešli predstavniki gospodarskih zbornic in gospodarstva celjske regije in avstrijske Koroške, da bi ugotovili, kakšne so te možnosti.
ZAKLJUČNJ POGOVORI
Zaključni pogovori predstavnikov koroških Slovencev z gostitelji so bili zvečer v vili Široko v Šoštanju. Udeležili so se jih najvišji predstavniki sveta občin celjskega - območja, ter medobčinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij ter ob-
čin. ki so jih obiskali koroški Slovenci.
Razpravo in pogovore je na zaključenem srečanju povzel janko Ževart Poudaril je pomen organiziranega sodelovanja in potrebo, da sodelovanje nenehno trajno poglabljamo. Vsako srečanje ali izmenjava mnenj pa navrže nove ideje in pobude za sodelovanje, ki jih je treba preučiti in izdelati program za njihovo uresničevanje. Tako tudi četrtkov obisk in pogovori.
OKREPITI GOSPODARSKO SODELOVANJE 1 *
Razumljivo je. da je bilo v ospredju sodelovanje na gospodarskem področju. Uspešnost sanacije tovarne celuloze Obir na Reberci. ki daje celuloze
slovenski papirni industriji, je in bo gotovo nov vzvod pri načrtovanju nadaljnjega sodelovanja na gospodarskem področju. Tako kot za tovarno celulozo na Reberci so ugotovljeni obojestranski interesi za sodelovanje še pri njihovem uresničevanju tako kratkoročne kot dolgoročne interese. Kar zadeva tovarno celuloze Obir na Reberci je bilo poudarjeno, da je treba urediti še nekatera vprašanja, da bi delo in sodelovanje potekalo v prihodnje še uspešneje. Čimprej je treba sanirati obrat celjskega Topra TO PSPO RT v Pliberku. Možnosti za tesnejše sodelovanje so. kot je bilo poudarjeno med četrtkovimi pogovori, tudi na področju urbanizma in gradbe-
ništva. o čemer bo tekla beseda še na posvetovanju predstavnikov Razvojnega centra Celje. G1P Vegrad Velenje in dejavnikov s Koroške. Seveda pa so še druge možnosti za okrepitev oziroma utrditev gospodarskega sodelovanja; predstavniki gospodarskih zbornic iz Velenja. Celja in Celovca bodo nadaljevali z opredeljevanjem možnosti za to.
PERŠMANOVA DOMAČIJA - SPOMINSKI MUZEJ
Ob poudarjenem gospodarskem sodelovanju pa bodo utrjevali in še naprej razvijali sodelovanje tudi na drugih področjih. V ospredju je zlasti ureditev Peršmanove domačije v Pod peci v spominsko zbirko o
Med pogovori v Velenju
udeležbi koroških Slovencev v narodnoosvobodilni borbi.
Skupna prizadevanja bodo veljala tudi ureditvi mednarodnega mejnega prehoda na Pavličevem sedlu za promet med Logarsko dolino in Železno Kaplo: največ težav je v tej zvezi z ureditvijo ceste na avstrijski strani.
22. MAJA GOSTOVANJE KULTURNIH DRUŠTEV KOROŠKIH SLOVENCEV NA CEIJSKEM
Pomembno je tudi sodelovanje na kulturnem področju. Le-tega naj bi obeležili 22. maja v občinah celjskega območja z gostovanjem skupin kulturnih društev koroških Slovencev. Tovrstno sodelovanje pa bodo skušali obogatiti še z drugimi manifestacijami. Predlagano je bilo. da naj bi v Celovcu gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja, in to še pred dopusti, začenjajo pa z akcijo zbiranja knjig za šole in knjižnice za naše rojake na avstrijskem Koroškem.
SODELOVANJE BODO OBOGATILI TUDI S POGOVORI
Sodelovanje med borci in mladimi dobiva prav tako nove razsežnosti, in to ob vselej obojestransko izraženem interesu za učvrstitev tega sodelovanja. Še naprej pa bo treba širiti sodelovanje med društvi in organizacijami, pri čemer so še posebej opozorili na začeto sodelovanje pravnikov obeh območij itd.
Da pa bi delovne ljudi in občane ceijskega območja podrobno seznanili z bojem naše narodnostne skupnosti za pravice. ki jim gredo, bodo jeseni pripravili v občinah celjske regije pogovore, med katerimi
ložaj in hotenja naših rojakov onstran državne meje.
Izkoristiti pa kaže, kot je bilo večkrat naglašeno med sklepnimi pogovori, resnično vse možnosti in pota za poglabljanje sodelovanja.
DOGOVORI - RESNIČNO OBVEZNOST ZA VSE
V Šoštanju sta sekretar zveze slovenskih organizacij iz Celovca. dipl. inž. Feliks Wieser in sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje. Janez Zahrastnik ugodno ocenila delovni in prijateljski obisk delegacije koroških Slovencev na celjskem območju. Poudarila sta. da pomenijo dogovori za vse tudi veliko obveznost.
Feliks VVieser je pri tem izrazil veliko osebno željo, da bi bil večji del dogovora uresničen v naslednjih letih. Tudi na ta način bi učvrstili slovensko narodnostno skupnost na avstrijskem Koroškem, ki postaja vse pomembnejši most med Slovenijo in Koroško oziroma Jugoslavijo in Avstrijo, in ta most se mora samo še krepiti in razraščati. Pomembno je tudi. da se mladi na avstrijskem Koroškem vse bolj zavedajo, da so del slovenskega naroda, kar je zgodovinsko' dejstvo. Postati želijo pravi nasledniki očetov in dedov, ki so se postavili po robu fašizmu.
Janez Zahrastnik pa je v sklepni besedi še posebej opozoril na nujnost načrtnega in dolgoročnega sodelovanja z našimi rojaki in njihovimi organizacijami na avstrijskem Koroškem. Storiti je treba resnično vse. upoštevaje seveda postopnost in realnost, da bi kar najhitreje uresničili skupno opredeljene in dogovorjene na loge.	Marijan Lipovšek
B
I S
želijo podrobno predstaviti po-	Stane Vovk
I
ek ■
vk ■
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje
Te dni so začeli tudi v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje pripravljati bilanco uspeha gospodarjenja za letošnje prve tri mesece.
Rezultati za zdaj, razumljivo, še niso znani, vendar v TGO Gorenje poudarjajo, da se njihov položaj, v primerjavi z lanskim letom, ni bistveno spremenil. Na izboljšanje bi v prihodnjih mesecih prav gotovo najbolj vplivalo povečanje obsega proizvodnje, kar pa pogojujeta tako materialna kot devizna bilanca, ki pa za zdaj s predvidenim obsegom proizvodnje še nista usklajeni.
NAJVEČ TEŽAV FRI DO BAVAH IZDELKOV ČRNE METALURGIJE
'Na začetku leta so se v tovarni gospodinjske opreme Gorenje, kar zadeva oskrbljenost z domačimi in uvoženimi reprodukcijskimi materiali, srečevali s podobnimi težavami kot lani. Sredi januarja seje začela oskrba z dobršnim delom reprodukcijskih materialov izboljševati. Izjema so še vedno izdelki črne metalurgije, saj dobave le-teh občutno zaostajajo za dogovorjenimi količinami. To pa je tudi poglavitni razlog, da ne dosegajo mesečnih operativnih načrtov proizvodnje. Pomagajo si z uvozom izdelkov črne metalurgije, kolikor si pač lahko, vendar pa ugotavljajo, da tehnično niso pripravljeni za asortiman pločevine, ki jo dobivajo iz vzhodnoevropskih držav.
Druga težava pa so cene reprodukcijskih materialov in sestavnih delov. Lani so domači dobavitelji podražili svoje Iztj^lke v poprečju za 31%, \ prvih dveh mesecih letos pa za nadaljnjih 22 %.
I CO Gorenje Velenje pa je na račun novih izdelkov (za obstoječe niso uspeli uveljaviti višjih cen) zvišala vrednost proizvodnje za okrog 12 do 13 %. Se pravi, da se razkorak med cenami reprodukcijskih materialov in sestavnih delov ter med cenami izdelkov TGO Gorenje še naprej povečuje.
V PRVIH TREH MESECIH ZA 2.41 MILIJARDE DINARJEV IZDELKOV
Okrog 6.800 zaposlenih, kar je 200 manj, kot v lanskem letu, je v obdobju januar-ma-rec 1981 izdelalo za 2 milijardi 410 milijonov dinarjev izdelkov. kar je manj, kot so načrtovali. Dosežen pa tudi ni bil predv ideni obseg proizvodnje, čeprav se le-ta iz meseca v mesec povečuje. Marca, denimo, so tako že dosegli 85 % mesečnega operativnega proizvodnega načrta.
Za načrti zaostaja tudi izvoz. čeprav mu tudi v letošnjem letu namenjajo vso pozornost. Do konca marca so prodali na tuje za 24 milijonov dolarjev izdelkov, z izvozom pa so dosegli kar 31 % vrednosti proizvodnje.	•
BO POTREBNO ZARADI POMANJKANJA PLOČEVINE NADALJNJE PRESTRUKTURIRANJE PROIZVODNJE?
V tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje pričakujejo, da se bo v naslednjih mesecih oskrba z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli vendarle izboljšala. Na izboljšanje položaja TGO (•orenje pa naj bi pomembno vplivali tudi novi programi.
Vprašljiva ostaja za zdaj v glavnem le oskrba z izdelki č.sie metalurgije, saj je stanje na tem področju najbolj kritično. V Velenje prispe namreč.
le I /3 do največ 1 /2 dogovorjenih količin domače pločevine. Oh takšnem obsegu dobav ho slej ko prej postalo vprašljivo polno izkoriščanje zmogljivosti. Lani, denimo, bi za nemoteno proizvodnjo rabili 55.000 ton pločevine vseh vrst, dobave pa so bile občutno nižje. Omeniti velja, da si v TGO Gorenje že nekaj časa prizadevajo, da bi kolikor je najbolj mogoče zmanjšali porabo pločevine na enoto proizvoda. V teh prizadevanjih so že dosegli nekaj pomembnih uspehov. Pa vendar ...
Če bodo tudi za naprej dobave domače pločevine, kot osnovnega materiala za izdelke bele tehnike, manjše od potreb, bo treba omejevati obseg proizvodnje oziroma si prizadevati, da bi v teh novih pogojih dosegli boljše rezultate gospodarjenja. Verjetno pa bo treba nadaljevati tudi s prestrukturiranjem proizvodnje, katerega začetek v lanskem letu se je pokazal kot uspešen.
Seveda pa težave pri zagotavljanju izdelkov črne metalurgije, pa še nekatere druge, pogojujejo med drugim tudi zamude pri oblikovanju in sprejemanju delovnih in razvojnih načrtov, saj je potrebno znova preverjati realnost zastavljenih ciljev in tudi v novih pogojih gospodarjenja zagotoviti primeren dohodek.
VEČ UKREPOV ZA BOLJŠE GOSPODARJENJE
V tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje so že lani, kot sta med pogovorom poudarila direktor Peter Kre-pel in pomočnik direktorja Marjan Šramel, začeli uresničevati več ukrepov, da bi izboljšali gospodarski položaj tega največjega jugoslovanskega proizvajalca izdelkov
bele tehnike. Stalna in dolgoročna naloga je zamenjava uvoženih surovin, reprodukcijskih materialov in sestavnih delov z domačimi. Prvi uspehi teh prizadevanj so že vidni. Poslej naj bi prihajali s tekočih trakov dohodkovno najzanimivejši izdelki; tudi na račun varčevanja s posameznimi materiali, ne da bi pri tem okrnili funkcije posameznih izdelkov. Posebno pozornost pa namenjajo tudi varčevanju na vseh področjih.
Storili pa bodo tudi vse. kar lahko, da se ne bi še naprej " poslabšala založenost domačega trga z izdelki bele tehnike TGO Gorenje, prav tako pa tudi z rezervnimi deli, vezanimi na pločevino, čeprav vedo, da je ta naloga sila zahtevna.
V OSPREDJU POSODABLJANJE PROIZVODNJE
Kar zadeva naložbe letošnje leto ne bo tako razgibano, kot je bilo prenekatero doslej. Tozd Elektronika Ptuj se seli v nove proizvodne prostore. V tozdu Kompresorji v Črnomlju naj bi čimprej stekla proizvodnja. Tozd Zamrzovalniki Velenje končuje naložbo v povečanje zmogljivosti za proizvodnjo zamrzovalnih omar, vprašanje pa je, če" bo spričo težav pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali mogoče polno izkoriščati povečane zmogljivosti. Pripravljen je načrt za posodobitev tehnološkega postopka pri proizvodnji pralnih strojev itd.
Ob tem pa TGO Gorenje Velenje sovlaga v povečevanje proizvodnje elektromotorjev , Djakovici, v teku pa so dogovori za združevanje sredstev z mariborsko Livarno za proizvodnjo plinskih pipic v Lenartu.
Marijan Lipovšek
DOEfe
Prvič več kot
Delovna organizacija EFE je preteklo leto zaključila s pozitivnim poslovnim rezultatom, ki pa vendarle ni bil takšen, kot so ob vloženih prizadevanjih pričakovali. Na nekoliko manjšo uspešnost sta vplivali predvsem podražitev surovin in energije. Na to pa delavci niso imeli nikakršnega vpliva. Zato so v delovni organizaciji z drobnimi racionaliza-cijskimi uspehi naredili celo več kol so načrtovali. Za 13 odstotkov pa so dvignili tudi fizično produktivnost.
Prvič v svojem enaindvajsetletnem delovanju so uspeli izdelati več kot 40 miljonov zidakov običajne oblice in so tako postali tretji največji proizvajalec v Sloveniji. Uspešno pa so širili tudi proizvodnjo drugih izdelkov. Zanimivo je. da je tovarna projektirana pravzaprav za izdelavo 30 milijonov zidakov letno, da pa so z boljšo organizacijo dela in nekaterimi izboljšavami takšno proizvodnjo občutno presegli. V delovni organizaciji menijo, da bi trenutno lahko prodali še okoli 40 milijonov zidakov, vendar pa bi vsako nadaljnje povečanje proizvodnje zahtevalo tudi veliko vlaganja.
Kot zanimivost naj omenimo tudi to. daje zidak iz elektrofilterskega pepela boljši toplotni izolator od klasičnih materialov.
V delovni organizaciji pa seveda želijo izdelati še boljši zidak, ki bo ustrezal 'vsem
sodobnim zahtevam toplotni in zvočni izolaciji, ne bo pa zahteval spremembo tehnologije gradnje. Raziskave že nekaj časa potekajo in v delovni organizaciji upajo, da bodo s polindu-strijsko proizvodnjo novega izdelka lahko pričeli že letošnje poletje.
In kakšni so načrti za novo srednjeročno obdobje? V nadaljnjih letih naj bi občutno narasla poraba elektrofilterskega pepela. Tako načrtujejo, da bodo leta 1985 predelali že 200 tisoč ton pepela. Lani so ga 90 tisoč ton. To pa bo kljub vsemu šele tretjina pepela, ki nastaja v šoštanjskih termoelektrarnah. Najpomembnejša proizvodnja bodo novi zidaki in najrazličnejši predizdelani gradbeni elementi. kot so naprimer predelne stene itd.
V vseh novih načrtih v delovni organizaciji zasledujejo usmeritev po izrabi domačih surovin in odpadnega pepela. Prav tako bodo posebno pozornost namenili posodabljanju tehnoloških procesov. Za investicije bodo v tem srednjeročnem obdobju namenili 55 milijonov dinarjev, od tega pa naj bi bilo predvidoma 10 milijonov dinarjev združenih sredstev REK. 17 miljonov dinarjev bi bila posojila bank. ostala sredstva pa bi zbrali v delovni organizaciji.
Ker je izkoriščanje elektrofilterskega pepela tudi ena od prednostnih nalog v občini v delovni organizaciji upajo, da bo tudi širša družbena skupnost pokazala več razumevanja za razvoj te delovne organizacije ter uporabo odpadnega elek-trofiltrskega pepela.
Boris Zakošek

Franc Korber
Delegati so preobremenjeni
Delegatski »tkan jje tista isMUi odločanja, ki OTmogoča prav vsakemu držav; Spamnni, dti samoupravno odloča o) vstcb stma-reh. Biti dekgaffl pomeni prcsztnii pomembno nakjjg®. Iti sra mirai j«J zaupali sodeSaio osninoina kiajai-ni. Njegova naloga jk. da na skupščinah zasnov mjiiiltove' iinn-terese oziroma imazi ždije im zahteve.
Vendar v zastoj«™ ias.ui didkgani občine ne opravljjajjoi alto««<Dtj vestno svoje tfefeifijsti. Skoraj: mi skupščine saimiaogjraritmiiin irateres-
Franc Korber
nih skupnosti, li to bila .k ItipOnn
že ob prv em skfim. KjjescvziraiU. ki zavirajo njiemn' dieto in- sM© skupščinskih organuiM? Takollirjie pripovedoval vtrijia ene dkUfgaor, v krajevni skitpimiMllL StmortUMi' «)fc> Paki F RANC KORBEK:: _.!Na»sj delegacijo seslavlljia dk-seti ifaraiK. ki pokrivajo štiri pudr.oOia. iim sicer socialno itrtuMrsov skinprnost za zaposlovanj]«; pufeciiijitmmtli.© invalidsko in ssariossnij /w»aBtn>a>-nje kmetov. VečjiSoimpprav posdii>-nih težav z diekgaflD m. Krajani*«)' za te skupščine rainpili «05«-želje in zahteve Mardi*™ c&fegaiiitfmti. saj so menili. du Itradd ti' nMjiHaž-je in zagotovo oidelleževali; seji.. Vendar pa so v nemni časuu nnifi.M«ii zboleli in tako jje brenue pudlSap tki
na šuiiri posameznike. Pa kljub te-imriiii srno se vseh sej skupščin redno uddieirvaJi.
V.«!!*©*, eta so seje skupščin nKskliepčme, je gotovo več. Eden uri teti. je ta, da postajajo seje diutgočasiie in nezanimive, saj največkrat obravnavamo samouprav ne sporazume, ki so do-Itočeni i zakonom ali predpisi. Zato v takih primerih sodelujemo le formalno rn ne posegamo v razprave seje skupščin pa so tudi v naprej pripravljene in težko je prodreti z novimi predlogi nas delegatov. Večkrat pa ,,prcmle-»atne" ene in iste stvari na več se-jiah. Prav gotovo bi lahko skupščine, v katerih pristojnosti so sorodna področja, združili. Vsega je danes že preveč. Nekateri cfc legati so preobremenjeni, saji praksa pokaže, da če je prizadeven v službi, ga še dodatno obremenijo v krajevni skup-lar pa seveda ni prav. Nekaj delegatov pa je tudi takšnih, ki nrijnajio ddegatske zavesti. S podpisom so zagotovili, da bodo ssoji® dotžnost vestno opravljali, vendar jim. je danes prav malo mar za obijube, ki so jih dali ob izvotetvi. Svoje pa k nesklepčnosti prispeva še gradivo. To prihaja shcet pravočasno, vendar je ntapitiarao zdo strokovno in obširno, Da bi ga dobro obdelal, bi moral! biti skoraj pravnik. Ker gradSva dobro ne razumeš, ne posežeš v razpravo, saj meniš, da se boš s. svojimi predlogi le osmešili Ko gradivo dobimo, sc •sestanemo, ga obdelamo in dtofcjčimo delegata za sejo ikrrpščine. Včasih pa nam primanjkuje tudi časa. Seje skupščine, /a katere smo zadolžena mi, si sledijo ena za drugo. Delegatski sistem je teoretično adk) dobro zamišljen, v praksi pa ga ne izvajamo najbolje. Ce želimo doseči boljše delo skupščin in njenih organov, borno morati zamenjati nekatere delegate ati pa spremeniti način BEjšltrov ega dela. *'
Bodo delegati hodili po gradbiščih
Qelegati pasammeHMJu -»anM-upravnih intetes-naih' -kupooHCi dobivajo v zadrnjienm časni pwlkg gradiva za seje nunfii semumr dbftr-gacij, ki na prejSrnjio seji® nitw poslale svojih ddtegaM^, fkaže pa, da je to sanno oraMemjK- pupm-I ja in časa, saj pem na naslednji seji ni skorajda niič MIjkl.
Ta ugotovitev vdljia na priimeir za 9. sejo samoupravne- iiittiantsniie' stanovanjske skupmumlij]. Seja je bila sklicana najpreji ta 2.. apmili Po približno poOiinmieiin! Jatoarjuiii je morsl prcdsedniSk jkopščimi sporočiti, da sejic me. Ure?.. EJ® sklepčnosti je ntanjlUiI«)- Ust irakaj; delegatov. Ni odveč zapisati. Jtt so bili ostali prisodim seiieviafpiii, saj so tako nenaattmmiDi zapiram® lepo sončno poptoUdiiiE- — pa vemo, da je ztiLoi. P<mmmiim> sej® so sklicali tedken Jim: katHnejje.. Tokrat je bito nek oiiik®> Mijie^ vendar samo nekdliilkifli. Ikon jie le to stara praksa. nndiancirii Jieiitgaili pridejo samo zataji. din oddajen pooblastilo, so potens še mdkaji časa navzoči, pumi ksNUiaam pa zapustijo sejo. To so. saoiiiilii tmijie ali štirje delcgaii madii mui nrji pov novni seji in dcte^ucii nem' mogli več nadaljevati "«i|ie„ Iboi s® fiiilii spet nesklefvra
Na dnevnem; redtai toi Mile zdi® pomembne totie. Delegati sprejeli sminjeri^čnii načrt nosti, ki predvidela, attu I Šaleški dolini v 1981—85 zgradiš 2.2S0B vanjf od tega l.ltOlJ Jlnisiz-tlJttirifti inm 500 zasebnih. Za temn s® iMcgaci potrdili še llennic mačrt samoupravne imecrosnit stianniK vanjske skupoorid- v uji-mi jer napisano, da ha v nemil Iktrnu v gradnji 743 stanoiaDji. (i»ii! tega 6rai
6C5 družbeno najemnih stano-vamji, 32 solidarnostnih, 6 etažno /a-iefrnih m 80 v zasebni gradnji.
Seveda se je ob teh dveh točkah Jme»nega reda in pa ob naslednji — poročilo o stanovanjski gra-nfiitvi — razvila živahna razprava, Hi pa ni bila nič drugačna od JoHedanjih; sej, na katerih so inBmrfi prav tako na dnev nem redu snamovanjsko zidavo. Znova so spraševali, kdo so krivci za zamude pri graditvi, zakaj do-bivajio objekti po nekakšni velenjski salamonski rešitvi — kot so jo imenovali — uporabno duvot;enje. čeprav ga zaradi mnogih pomankljivosti ne bi smeli dobiti. Vse pritožbe stano-valtev pa potem letijo na Dom Vdemjie, ki je seveda najmanj Idi? za pomankljivosti.
Tiatfi izvajata — žal samo Ve-gradov — so sporočili delegatom tvojie težave, zaradi katerih na-stajajo' zamude pri graditvi in aniova tahko ugotovimo, da je v/roke za kasnitev treba iskati v nnforgančzjrani in neusklajeni sta-nu^anijslti graditvi idr. Med drugim srno tudi slišali ob poročilu o sedanji stanovanjski graditvi, da so dela na enem izmed blokov zastati, zato ker okna niso bila pravočasno zastekljena.
Poročita o sedanji stanovanjsci graditvi delegati niso sprejeli; saj samnoi ugotavlja, ne predvideva pa nobenega ukrepa za nespošto-vanjie rokov. ..Ne bomo mi hodili po gradbiščih in sprejemali uit repe. za to so odgovorni drugi. so dejali delegati." Med to točko je nekaj ddegatov zapustilo sejio in predsedujoči jo je moral: prekiniti — zaradi nesklepčnosti.	SV
Socialno skrbstvo
Sprejeli planske dokumente skupnosti
V razpravi o planskih dokumentih skupnosti so delegati menili da bi morali še več pozornosti nameniti vprašanju alkoholizma in narkomanije. Občinska skupnost socialnega skrbstva Velenje je za obdobje 1981—85 načrtovala takšne naloge, ki bodo omogočale nadaljnji razvoj in poglabljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, uresničevanje svobodne menjave dela ter krepitev vloge uporabnikov socialnoskrtestvene dejavnosti. Skrbela bo za varstvo otrok in mladostnikov, zlasti tistih, zj katere nt skrbijo starši ali jim ne morejo v zadovoljivi meri zagotoviti pogojev za rijihov normalen razvoj ter za otroke in mladostnike prizadete v telesnem in duševnem razvoju. Pomagala bo družinam pri reševanju vzgojnih, osebnih in družinskih težav s pospeševanjem svetovalnega dela. preventivnimi in drugimi oblikami dejavnosti ter ukrepov. V srednjeročnem obdobju bo namenila precej skrbi razvijanju celovite družbene skrbi za starejše in invalidne osebe ter pospešev ala dejavnost za preprečevanje in zmanjševanje vzrokov za nastajanje socialne problematike in motenj ter družbeno negativnih pojavov (alkoholizem, narkomanija). Najpomembnejše social-noskrbstvene storitve in pomoči v tem letu pa so storitve pri izvajanju določb zakona o zakonski /vezi in družinskih razmerjih ter izvrševanje nalog, kijih socialnemu skrbstvu nalagaj*) drugi zakoni in na osnovi teh izdani predpisi. Svetovala bo pri urejanju odnosov v družini ter širšem okolju, nudila diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo / osebnostmi in vedenjsko motenimi otroki, mladoletniki in odra-
slimi osebami, sodelovala pri razv rščanju in napotitvi na usp»v-sabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in dušev nem razvoju V delovni program za to leto pa je skupnost zapisala še pomoč posameznikom in družinam pri načrtov anju družine, oskrbi m vzgoji otrok, oskrba m v arstvo v tujih družinah, socialnih zavodih in organizacijah za usposabljanje, nudenje pomoči posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju a! koholizma in drugih oblik zasvojenosti. dajala denarne pomoči tistim, ki sojo najbolj potrebni. Svoj delež pa bo prispevala še pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje. delo in organizacije dela invalidnih oseb pod posebnimi pogoji in pri varstvu ler organizirani pomoči občanom na domu. Posebno po/omosl bo skupnost socialnega skrbstva v letu 1981 namenila pripravam za ustanovitev centra za socialno delo. Finančni načrt so delegati obeh zborov sicer sprejeli, vendar ga bo potrebno popravili pri srei tvih namenjenih /a družbeno denarno pomoč, kol edinem ali kot dopolnilnem viru preži vi j j nja takrat, ko se bo o presežkih odliv čilo združeno delo. Presežek bi porabili za zvišanje denarnih pomoči. čeprav so načrtovali, da bodo ta denar prispev ali za »»premo prizidka k domu za varstvo odraslih Velenje.
Na seji so delegati sklepali ludi o /višanju denarnih pomoči kol edinem viru za preživljanje, in sicer naj bi se od I. aprila zvišale za 10 odstotkov , saj 2900 dinarjev ne zadostuje več za pokrivanje vseh /iv Ijenj.skih stroškov. Upravičenci bodo torej prejemali 3300 dinarjev družbene pomoči.
I. P
Krajevna o
Vestno opravljene naloge
Krajevna organhadja ima zveza borcev Šoštanj ima 214 članov, od tega je 25 vojaških vojnih invalidov.
V lanskem letu so opravili člani šoštanjske organizacije zveze borcev vse načrtovane naloge. Imeli so dvanajst skupnih sej, na katerih so obravnavali borčevske težave in sproti preverjali oprav ljene naloge. Zadovoljivo so rešili vse tiste težave članov, ki so bile najštevilnejše, in sicer z dodeljevanjem denarnih pomoči in stanovanj. Po svojih močeh so se v preteklem letu vključevali v akcije krajevne skupnosti ter družbenopolitičnih organzacij Šoštanja. Udeležili so se vseh proslav in prireditev v naši občini. pripravili pohod na Graško goro in k Žulbniku ter se poklonili spominu padlih borcev, obiskali pa so tudi znane kraje iz NOB.
,,Naša organizacija je s pomočjo občinskega odbora zveze borcev NOB Velenje v lanskem letu zamenjala spomenik 10 talcem z novim, z lastnimi sredstvi pa smo obnovili vseh dvanajst spominskih plošč v krajevni skupnosti. Ob občinskem in krajevnem prazniku, dnevu borcev ter dnevu mrtvih pripravimo vsako leto skupaj z učenci ter Svobodo proslavo. Nalogo smo v letu 1980 tudi dokaj uspešne opravili," je pripovedoval sekretar Miloš Volk. Poleg vsega drugega so precejšnjo pozornost namenili še skrbi za ostarele člane, jih redno obiskovali ter jih ob raznih priložnostih simbolično obdarili.
Dela v preteklem letu člani zveze borcev Šoštanj niso imeli prav malo. Seveda so jim pri izvedbi nekaterih načrtovanih nalog pomagali učenci obeh šoštanjskih osnovnih šol, kul-Iurni L-1 in rlnni osnovne
organizacije ZSMS, s katerimi /do tesno sodelujejo že vrsto let. Da so »se načrtovane naloge tako dobro opravili, so prispevali svoj delež tudi ulični poverjeniki, ki so sproti obveščali člane o pomembnih nalogah in akcijah.
Delovni program članov zveze borcev Šoštanj je tudi letos obširen. Na nedavni letni konferenci so vse načrtovane naloge temeljito pregledali Tako kot že nekaj let zapored, se bodo tudi letos udeležili po poteh XIV — divizije, soddovali bodo pri organizaciji kimrčkove pošte, sprejemu štafete. 26. aprila pa se bodo udeležili odkritja spomenika borcem Sercerjeve brigade. V tem leta so načrtovali še eno zelo pomembno in zahtevno nalogo. Skupaj z občinskim odborom zveze borcev NOB Velenje. komisijo za varstvo spominskih obdežij bodo postavili doprsni k™ Jožetu Lampretu, verskemu referentu Xrv. divizije, na njegovi rojstni hiši pa vzidali spominsko ploščo. Doprsni kip bo stal pred kulturnim in zdravstvenim domom, ploščad pa naj bt se preimenovala v Lampretovo ploščad. 20. aprila se bodo kar najbolj množično vključfii v akcijo čiščenja okolja in uredili nasade. Vso pozornost bodo namenili ostardim članom skrbeli za spominska obeležja na svojem področju ter skupaj z mladinci sodelovati pri prenašanju tradicij NOB. Bolj kot kdaj koli dosfcj se bodo povezati s člani osnovne organizacije ZSMS in izvedli nekaj skupnih aKcij. Odpravili se bodo še v nekatere znane kraje iz NOB in se po svojih močeh vključevali v vse akdje krajevne skupnosti.
T. Podgoršek
Gimnazija Velenje
Na republiškem tekmovanju dosegli lepe uspehe
Tako v osnovnih in srednjih šolah posvečamo mnogo premalo pozornosti dobrim učencem. V prvi vrsti si učitelji prizadevajo. da priskočijo na pomoč slabšim, časa za poglobljena znanja pa običajno primanjkuje. Ti učenci zato ostajajo prepuščeni sami sebi. Če se sami . s področjem, ki jih veseli dodatno ne ukvarjajo, veliko zamudijo. Na boljšem-so tisti, ki obiskujejo usmerjen, srednje šole. saj imajo tako mnogi) večje možnosti, da področja, ki jih zanimajo podrobno spoznajo. No. v sistemu usmerjenega izobraževanja. v katerega prehajamo«' novim šolskim letom, bodo te možnosti imeli prav vsi srednješolci. -
Tudi velenjski gimnazijci nimajo veliko možnosti, da bi področja, ki jih zanimajo, podrobneje spoznavali. Imajo sicer šievilnekrožke. V letošnjem letu jc pričel z delom tudi angleški krožek, občasno pa dela tudi matematični.
Pred nedavnim je bilo republiško tekmovanje v znanju angleškega jezika in matematike. Na tem lekijiovanju so sodelovali tudi dijaki gimnazije Velenje in dosegli odlične rezultate. Vesna Halužan je osvojila drugo mesto v znanju angleščine. Roman Brilej prav tako drugo v znanju matematike. Andrej Trampuž pa je bil pohvaljen. Tudi ostali dijaki, ki so sodelovali na tekmov anju, so pokazali veliko znanja.
To je za velenjsko ejmnazijo
vsekakor velik uspeh. »Zc prej smo sodelovali na republiških tekmovanjih, vendar seje bilo vedno težko prebiti med najboljše. V matematiki so imeli
Vesna Halužan
v eliko prednost dijaki, ki so ob-iskovali usmerjene »imna/ije. podobno paje bilo seveda tudi v angleščini. Prav zaradi lega je uspeh, ki smo ga dosegli dijaki velenjske gimnazije, še toliko večji, saj naša gimnazija ni usmerjena To pa vsekakor pomeni. da ifa naši šoli posvečamo veliko skrbi izobraževanju dijakov . Trudimo se. da bi lislim. ki /morejo v eč kot predv ideva učni program, to tudi dalj. Seveda je časa za lojnalo. Vendar pa. če so di|aki pripravljeni delati, smo jim pripravljeni pomagali z nasveti in tudi v tem primeru uspehi ne izostanejo.« so med drugim povedali na gimnaziji.
Roman Brilej in Vesna Halo-žan bosta sodelovala tudi na zveznem tekmovanju. Uspeha sta se seveda zelo razveselila, v leh dneh pa. ko se pripravljata na zvezno tekmovanje_.se zavedala velike odgovornosti.« sta dejala. »Naredila bova vse. da se tudi na tem tekmovanju kar najbolje izkaževa.«
Roman Brilej je dijak tretjega letnika. Matematiko je vzljubil že v osnovni šoli. še bolj pa na gimnaziji. Ta veda ga privlači in tudi mnogo prostega časa posveča studil u matematične literature« O tem se posvetujem z mentorjem Martinom Budnom. ki mi bo. upam. pomagal tudt v prihodnjih dneh. ko se bom pripravljal na zvezno tekmovanje. Časa za te priprave je seveda zelo malo. vendar malo še moram osvežiti in dopolnili znanje.« je pripovedoval Roman, ki bo po maturi študiral matematiko. O tem. da bo uspešen na lem področju pa najbrž ni potrebno dvomili, saj že sedaj dokazuje. Prav gotovo se bo izkazal ludi na tekmovanju, ki bo pn-lu«dnjo nedeljo na Ohridu.
Vesna Halužan je dijakinja drugega letnika. Angleški jezik jc vzljubila že v petem razredu, ko se ga jc pričela učiti. »Verjetno meje za to navdušila moja prva učiteljica angleščine, katera nas je zelo veliko naučila. Že v petem razredu smo pridobili osnove tega jezika. Ko pa imaš določen predmet enkrat rad. se ga z veseljem učiš. Rada posegam po tuji literaturi, s tem pa
dopolnjujem svoje znanje. V letošnjem letu sem pričela obiskovati tudi angleški krožek. Pripravam na tekmovanje nisem posvetila posebno veliko pozornosti. pa tudi rta zvezno tekmovanje. ki bo že jutri v Ljubljani, se se bom mogla vdiko pripravljati. saj je časa za to premalo. Pri pripravah mi pomaga mentorica Dragica Letonje.« je povedala Vesna. Vesna ne namerava študirati angleščine, v endar pa meni. daje znanje tujega jezika v današnjem času zelo pomembno.
Roman Brilej
Velenjski gimnazijci so dosegli torej na republiškem tekmovanju lepe uspehe. Želimo, da bi se tudi na zveznem tekmovanju njihova predstavnika kar najbolje uvrstila.
Mira Zakošek
A	GRASKI	VELESEJEM a
A	25. APRIL- «	3. MAJ 1981 *
Preobrazba kmetijstva na celjskem območju
Ribiška družina Ljubno
Kritična razprava je znova potrdila dejstvo, da je eden najpomembnejših razlogov za sedanje težave v kmetijstvu in v preskrbi premajhna mera zanimanja mnogih družbenih subjektov za to področje in to navzlic dejstvu, da zveza komunistov na ta vprašanja nenehno in vsebinsko zaostreno opozarja. Naloga je jasna. Bitko za večjo proizvodnjo hrane je treba začeti takoj in brez odlašanja.
Zemlja je vse premalo izkoriščeno bogastvo, ki so ga naši predniki znali ceniti veliko bolj kot mi. Kaže, da bodo težave s preskrbo in pomanjkanjem hrane, vendarle tudi nam odprle oči.
V zadnjem obdobju je v ospredju naporov naše družbe krepitev socialistične preobrazbe kmetijstva. Problem pridelovanja zadostnih količin hrane se vse bolj zaostruje in potrebnih bo veliko korenitih sprememb, če želimo stanje v pravi meri popraviti in nadoknaditi zamujeno. Odraz splošnih razmer so tudi razmere na celjskem območju. Preobrazbi kmetijstva, odpravi očitnih slabosti in zagotovitvi hitrejšega razvoja so komunisti osmih občin v zadnjem letu dni namenili veliko pozornosti. Medobčinski svet zveze komunistov, njegova komisija za družbeno-ekonomske odnose in ekonomsko politiko ter regijski aktiv komunistov za področje kmetijstva so v prvem polletju lanskega leta pripravili dve posvetovanji o nalogah na področju agroživilstva in so na tretjem pred nedavnim lahko dosežene uspehe temeljito ocenili. Dejstvo sicer je, da smo pri oblikovanju razvojnih načrtov namenili temu področju veliko pozornosti in da so komunisti v razmeroma kratkem času uspeli v veliki meri spodbuditi delavce v združenem delu in kmete na vasi k razmišljanju o nujnosti in možnostih za večji predelek hrane, res pa je tudi, da- je nedorečenosti še veliko in nalog, ki terjajo takojšnjo uresničitev prav tako.
Čas setve je
Pred letom dni so bili v vseh občinah oblikovani politično strokovni aktivi, ki naj bi pospešili uresničevanje nalog na tem področju. Zal, je na mestu ugotovitev da so ti aktivi v nekaterih občinah po sprejetju srednjeročnih načrtov za razvoj agroživilstva v svojih naporih močno popustili in začetek uresničevanja sprejetih načrtov je s tem v veliki meri ogrožen. Še zlasti zato, ker je sedaj čas spomladanske setve. Aktivi morajo svoje delo nemudoma močno okrepiti, skupaj z njimi pa se morajo v ackijo odločno vključiti vse materialne in subjektivne sile.
Bližnjo sejo bo problematiki kmetijstva namenil tudi centralni komite zveze komunistov Slovenije, zato se je aktivnost aktivov in vseh komunistov v minulem obdobju gotovo povečala. Vendar to vsekakor ni dovolj. Najpomembnejša in trajna naloga je bolje obdelati vsak kos zemlje in že v letošnjem letu pridelati čim več hrane za ljudi in krme za živino. Takoj je torej treba ugotoviti stanje glede tržne proizvodnje hrane in zagotoviti, da bodo v največji možni meri izkoriščene vse možnosti. Raven celotne aktivnosti se mora nujno dvigniti, zato pa bo treba združiti politično in strokovno delo.
Predvsem je treba v najkrajšem času uresničiti naloge, sklepe in stališča, sprejeta v lanskem letu. Nedvoumno je dejstvo, da je večja
proizvodnja hrane ena najpomembnejših prednostnih nalog za uresničitev katere so odgovorni vsi družbeni subjekti, tako tisti, ki hrano pridelujejo, kot tisti, ki jo porabljajo. Težišče političnega dela mora seveda biti v krajevnih skupnostih in v krajevnih organizacijah SZDL. Ob tem ne kaže ponoviti napake iz lanskega leta, ki se odraža v tem, od katerih je večji pridelek hrane v največji meri odvisen. To so zasebni kmetovalci, ki imajo v celjski regiji v lasti kar 95 odstotkov vse obdelovalne zemlje. Brez vključitve slehernega kmeta akcija vsekakor ne more uspeti. Zavedati se moramo, da bo spopad v borbi za hrano zelo težka preizkušnja z mnogimi odpori, jasno pa je tudi, da moramo dobiti to bitko.
Napak torej ne smemo ponoviti. V zvezi s tem je treba določiti nosilce in njihove naloge, predvsem pa bo treba močno okrepiti povezanost strokovnih in pospeševalnih služb s kmeti in obratno. Nerazumljiv je denimo primer, da so v eni izmed temeljnih zadružnih organizacij načrtovali znatno povečanje števila mesnatih svinj na 19 kmetijah, kmetje pa zato sploh niso vedeli. Povsod morajo torej sprejeti operativne in akcijske načrte, z njimi ugotoviti ustreznost razvojnih načrtov in jih dopolniti.
Vse manj obdelovalne zemlje
Zemlja je seveda še kako pomembno družbeno bogastvo, odnos do nje pa je pri nas skrajno neodgovoren in površen. Slovenska in regijska sestava zemljišč po zemljiških kategorijah je slabša kot v katerikoli razvitejši kmetijski državi v Evropi. Boljša sestava seveda omogoča večjo proizvodnjo hrane. Na našem področju je slaba sestava resda naravno omejena, neodgovorno in nerazumljivo pa je, da jo celo slabšamo in da o tem kmetijsko znanstvene in raziskovalne ustanove molčijo. Podatki so več kot zgovorni. Leta 1960 smo imeli v Sloveniji od vse obdelovalne zemlje 45,08 odstotkov njiv in travnikov, 4,46 sadovnjakov, 3,54 vinogradov in kar 46,92 (večinoma slabih) travnikov. Že sicer skrajno neugodno razmerje smo do leta 1979 še poslabšali. Površina sadovnjakov se je nekoliko zvišala in vinogradov znižala, odstotek njiv se je znižal na 39,88 odstotkov, površine pod travniki pa so se zvišale na skoraj neverjetnih 51,18 odstotkov. S takim gospodarjenjem z zemljišči smo v tem obdobju v Sloveniji zapravili 39.171 hektarov njiv in ,,pridobili" kar 21.212 hektarov travnikov. Razmerje v celjski regiji ni nič boljše. Skupaj s takim gospodarjenje pašniki smo v tem obdobju v Sloveniji ,,izgubili" 6,61 odstotkov kmetijske zemlje.
Velik problem tiči tudi v preveliki razdrobljenosti zemlje, kar možnosti večjega pridelka hrane še
poslabšuje. Združevanje zemljišč je zapleten, dolg in zelo drag postopek, kar pa ne sme biti edini razlog za slabosti. Prav bi torej bilo, da bi običine z lastno pristojnostjo odrejale združevanje zemljišč, če je očitno, da bi s tem povečali in pocenili proizvodnjo. Izgubiti ne more nihče ničesar, s povečanim dohodkom lahko kvečjemu pridobi. Prav tako je jasno, da se zaščitene kmetije prepočasi usmerjajo v tržno proizvodnjo. Status kmeta se v veliko primerih izkorišča, zakon o dedovanju nadomeščajo darilne pogodbe, zakon o preživninskem varstvu kmetov pa se ne izvaja. Ob vsem tem je na mestu še ugotovitev, da je združevanje dela, sredstev in zemlje v resnici minimalno. Kmetijske organizacije vse prepočasi širijo in povečujejo lastne kmetijske površine. Zato bodo morali v vseh občinah do konca polletja stanje ponovno proučiti in na podlagi tega sprejeti nove načrte in naloge.
Čedalje več je'primerov, da lastniki zemlje in njihovi zaposleni družinski člani zemljo slabše obdelujejo. Vse manj njihova zemlja služi za tržno proizvodnjo, moralo pa bi biti obratno. V borbi za več hrane, bi morala tudi takšna gospodinjstva trgu nameniti več pridelkov. ,,Mešanih" gospodinjstev je poleg tega še vedno več, čeprav nikjer ni točnih podatkov, koliko jih je, koliko zemlje imajo v lasti, kakšna je njihova tržna proizvodnja, pa dohodek in podobno. Vse te podatke bo torej treba zbrati, in na podlagi prepričljivih ugotovitev sprejeti ustrezne sklepe in stališča.
Danes je to še posebej pomembno. Ob zaostrenih pogojih gospodarjenja in nenehnemu zvi; Sevanju cen prehrambenim artiklom se povečujejo razlike med temi delavci in delavci, ki zemlje nimajo. Seveda ob tem ne kaže nasprotovati takšnim gospodinjstvom, posploševati ali pretiravati. Le preveriti je treba stanje, ga skrbno oceniti in seveda ukrepati, če bo to potrebno. Bilo pa bi v primeru črnih zakolov, saj je jasno, da jih je na takšnih kmetijah največ. Številke tudi ne bodo odveč. Prekomerno klanje za rejo sposobnih telet je v regiji očitno. Na leto jih zakoljejo celo do 7.000, kar je približno 1.500 ton govejega mesa. Do 30. junija bodo morali zato v vseh občinah uveljaviti dogovorjeni način kontrole nad rojstvom in prometom telet ter hkrati poskrbeti za dopolnitev uredbe o prepovedi klanja telet.
Neizkoriščene možnosti
Dosedanji učinki v proizvodnji kmetijskih pridelkov so zelo slabi. Tako slabo izkoriščanje zemlje je nedopustno. Stanje bo treba temeljito preučiti in poiskati vzroke za neizkoriščenost. V regiji ni tržne proizvodnje svinj, hmelja pridelamo manj kot pred
vojno, večina sadovnjakov je iz-črpanih in njihova tržna proizvodnja pod vsako razumljivo mejo, zelo slab je hektarski donos koruze in pšenice, izredno nizek je pridelek jajc in nekoliko boljši mleka, pa še bi lahko naštevali. Primerjave z nekaterimi evropskimi državami nas vedno znova postavljajo na rep razpredelnice. Za svinjsko meso so na posvetovanju že sprejeli konkretno nalogo. Hmezad, Merx, Era in ZKZ Mozirje morajo pripraviti in uskladiti proizvodni program do konca maja.
Cenovna neskladja
Cene so gotovo eden od pomembnih razlogov za slabosti v kmetijski proizvodnji, zato bomo morali tudi pri nas uveljaviti za svet običajna cenovna razmerja. Že nekaj let nazaj povzroča največ problemov cena koruze, ki je kar za 80 odstotkov višja, kot na svetovnem tržišču. Jasne so torej kršitve dogovorov in izsiljevanje. Podobno je s pšenico. Takšne cene povzročajo daleč pretirane stroške v proizvodnji in predelavi mesa, mesnih izdelkov in kruha. Položaj bo treba korenito razčistiti, sicer bodo bremena, ki nastajajo zaradi takšnih cenovnih odnosov, kaj kmalu pretežka. Podobno je z gnojili, ki so predraga in jih primanjkuje. Brez njih si večje proizvodnje hrane ne moremo obetati, ob previsoki ceni pa bo prav tako potrebno ukrepati.
Še vrsta nedorečenosti
Mnogi me,njo, da je v kmetijstvu preveč različnih institucij, predr vsem pa je jasno, da delujejo premalo usklajeno. Prav tako se pojavljajo trditve, da znanstvenoraziskovalne ustanove v kmetijstvu svoja dognanja vse premalo prenašajo v neposredno prakso. Ob tem morda ni odveč vprašanje, zakaj osnovnošolci ne morejo več pridobiti osnov kmetijske proizvodnje. Nekoč so jih lahko.
V neposredni povezavi s sedanjo stopnjo izkoriščenosti zemlje so tudi davki, ki v svoji sedanji zasnovi ne spodbujajo večje proizvodnje. Morali bi biti odraz dejanskih možnosti proizvodnje in ne obstoječe proizvodnje. Katastrski dohodek bi torej morali vsako leto revalorizirati skladno z gospodarskimi gibanji. Višji davki bi seveda tudi pokazali, katere posamezne probleme bi bilo potrebno reševati s socialnega in katere z gospodarskega vidika.
Regijska samoupravna interesna Skupnost za preskrbo prebivalstva je v ustanavljanju, težav z zagotavljanjem sredstev pa ji zagotovo ne bo manjkalo. V Sloveniji se ta problem rešuje na najrazličnejše načine, enotnih izhodišč pa vse doslej niso uspeli izoblikovati. Ljubljanske občine na primer dobivajo sredstva iz občinskih
Obdelati vsak kos rodne zemlje
proračunov, ostale pa lahko računajo na združeno delo in njegov čisti dohodek, kar težave ponuja samo po sebi.
Razprava na zadnjem posvetu je tudi opozorila, da dohodki od rezanja lesa na vasi in od prodaje (tudi nedovoljene), zelo zmanjšujejo zanimanje za večjo kmetijsko proizvodnjo. Kmetje v regiji imajo preko 1200 manjših žag in tudi za razrešitev problemov, ki nastajajo v zvezi s tem, bi morali izoblikovati enotna republiška izhodišča.
Vedno novi uspehi
Svoje delovanje v preteklem obdobju so na nedavnem zboru ocenili tudi člani ribiške družine na Ljubnem ob Savinji. Danes jih je že 134. gospodarijo pa z ribami in njihovim zarodom v Savinji, od njenega začetka v Logarski dolini in vse do Grušovelj. Na predelu Gornje Savinjske doline torej, ki mu lepote in privlačnosti vsekakor ne kaže odrekati. Na zadnjem zboru so se seveda dogovorili še o vrsli pomembnih nalog, kijih bodo uresničili v tem letu in v sedanjem srednjeročnem obdobju v celoti Ribiško—gojitveni načrt za to petletno obdobje so sicer sprejeli še v lanskem letu. razprava o njegovih smernicah pa tudi lokral ni bila odveč.
Poročila o opravljenem delu in razprava po njih potrjujejo dejstvo, da so lani uspešno opravili vse naloge, ki so si jih zadali leto poprej. Med največje delovne uspehe vsekakor sodi izgradnja 800 metrov dolgega podaljška gojitvene struge v Okonini. Pri tem velja omeniti še to. da so kupili tudi prenosni agregat, ki jim bo gojitvene od-love v bodoče močno olajšal. Člani ribiške družine in turisti so v preteklem letu-skupno uplenili 2872 rib, ali 633 kilogramov. Skladno s sprejetim gospodarskim načrtom so v Savinji, njene pritoke in v gojitvene struge v mi-
nulem letu vložili 7.300 potočnih postrvi. 1000 lipanov. 35.000 komadov zaroda potočne postrvi, in 12.000 lipanskih mladic. Tudi člani mladinske sekcije so bili zelo člani mladinske sekcije so bili zelo delavni. Izkazali so se tako na delovnih akcijah, kot pri športnem ribolovu.
Ob sprejemanju delovnega načrta za letošnje leto so ljubenski ribiči med drugim dokaj kritično spregovorili o obnovi vodnogospodarskih objektov, ki jih je poškodovala jesenska poplava. Kritika je bila seveda namenjena izvajalcu teh pomembnih del. celjskemu .Nivoju. Zaradi zaščite rib so tudi, v letošnjem lelu določili dva odseka Savinje na Ljubnem in v Lučah na katerih je ribolov začasno ukinjen.
Za letos so si zadali vrsto pomembnih nalog. Med drugim bodo v tem letu v vode vložili 2.450 potočnih postrvi in 700 lipanov. ki jih bodo pridobili v lastnih gojitvenih potokih, v osem potokov pa bodo poleg tega vložili še 65.000 komadov zaroda potočne postrvi in 15.000 lipanskih mladic. Ob uresničevanju vseh teh pomembnih nalog bo moral vsak ribič, ki šeni dopolnil 60 let. opraviti vsaj 14 prostovoljnih delovnih ur.
J. P
I
I I I I I I I i I
Oddih v planinah na rekreacijskem turističnem centru Golte
"1 I
Danes, ko nas počasi, toda vztrajno uničuje tempo našega življenja, ko smo preobremenjeni in zaprti v omejenem gibalnem prostoru, postajata vse pomembnejša čas in prostor, ki ju namenjamo za rekreativni oddih. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati potrebe po čistem ozračju, zelenju in blagodejni tišini narave.
Prav gotovo so MOZIRSKE PLANINE s svojim rekreacijsko-turističnim centrom GOLTE in čudovito srednjegorsko klimo (1400 do 1590 m nadmorske višine) kraj, katerega dobrine ne znamo dovolj vrednotiti. Če se človek želi od vsakdanjih naporov resnično odpočiti, potem mora svoj počitek povezati z aktivno rekreacijo. Čestokrat nas morje in gneča ob njem bolj utrudita kot odpočijeta, tudi stroški letovanja ob morju niso dosegljivi za vsak žep. Tega pa za gorski oddih ni mogoče trditi.
Delovna organizacija TURIZEM, GOSTINSTVO IN PROPAGANDA VELENJE je zato pripravila možnosti koriščenja oddiha na Golteh za vse delovne ljudi celjske regije. Že od prvomajskih praznikov naprej pa vse do po/ne jeseni ;e :v.oč
preživeti tri, sedem ali desetdnev-1 ne počitnice v hotelu Golte in I Mozirski koči po izredno solidnih cenah.
Počitniški dnevi, ki jih boste | preživljali v planinah, bodo | usmerjeni po programu aktivne rekreacije in pod strokovnim. vodstvom rekreatorjev in zdrav-1 nika. Aktivnost bo usmerjena] predvsem v telovadbo, krajše in' daljše sprehode po okoliških hribih in kmetijah, lahkotne teke, I igranje raznih športnih iger.
Pomembno pri vsem pa je dej-1 stvo, da takšen program in srednjegorska klima delujeta ■ preventivno na zdravstveno I počutje ljudi in sta primerna za I vsakogar, še posebej pa za' slabokrvne ljudi, delavce, ki opravljajo dela kjer veliko sede in I v težjih delovnih pogojih (dela v rudnikih, ob trakovih, na visokih | temperaturah).
Prepričani smo, da bodo lepote | naših planin in čudovita klima ter I solidna cena pritegnile vašo | pozornost in pogojile odločitev, da preživite oddih na Golteh in se v dolino vrnete prerojeni.
DELOVNA ORGANIZACIJA 1
TURIZEM, GOSTINSTVO IN P KOI' (. \Nt) \ V [!. I
m MTI ns se
! r ■
Nova samopostrežna trgovina bo vsekakor velika p. idobitev za Mozirje in okolico
Poročilo o izvajanju referendumskih programov III. samoprispevka v krajevnih skupnostih občine Velenje
Na zadnji seji odbora za nadzorovanje, usklajevanje in usmerjanje sredstev samoprispevka občine Velenje (A program) so sprejeli poročilo o izvajanju referendumskega programa ter spregovorili o izgradnji PTT centra v Velenju.
Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih so se v. lanskem letu ob razpisu referenduma odločili, da bodo s sredstvi samoprispevka zgradili vrsto pomembnih objektov in naprav v krajevnih skupnostih. Da bi sredstva samoprispevka kar se da racionalno uporabili, so vse krajevne skupnosti na osnovi sklepa o uveljavitvi samoprispevka sprejele in podpisale samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izvajanje referendumskih nalog po prednostnem redu. Vsa sredstva sc zbirajo na računih za program skupnih nalog — A program in za program nalog po k S posebej.
Skupaj je bilo v lanskem letu od I. maja do 31. decembra/branili 29.920.118.90
Zelo stabilizacijsko s sredstvi
samoprispevka
din od tega za A program 18.127.983725 din in za B program 11.792.130.65 din.
Po referendumskem programu za leto 1980 je bil ta denar porabljen za naslednje že uresničene naloge oziroma naloge, ki so še v teku: A PROGRAM
1.	Izgradnja prizidka doma za varstvo ostarelih v Velenju
5.000.000.00
2.	Stroški za izvedbo referenduma	652.959.40
3.	Izgradnja PTT omrežja v KS: "
—	Cirkovce 200.000.00
—	Gorenje in Šmartno ob Paki	700.000.00
—	Plešivec 600.000.00
3.	Klektrifikaeija v KS Zavod je— Šentv id—Zavod je
500.000.00
4.	Nadaljevanje izgradnje, doma KS Konovo
1.000.0000.00 S sredstvi samoprispevka za A program pa so bili kriti stroški SKD in tiskarske usluge ter objave v višini 67.650.00 din. '
Odbor za usklajevanje, usmerjanje in razporejanje
sredstev samoprispevka — odbor za A program, je sredstva razporejal v skladu s samoupravnim sporazumom in na osnovi predložene vse potrebne dokumentacije za izvedbo posamezne naloge ter s tem zagotavljal in nadzoroval racionalnost trošenja sredstev samoprispevka.
Stanje na žiro računu odbora za A program na dan 31. 12. 1980 je 9.407.373.05 din.
V referendumskem programu — A program — je bil v letu 1980 predviden tudi pričetek izgradnje PTT centra. Zaradi dolgotrajnih postopkov pridobivanja potrebne dokumentacije se bo izgradnja tega centra pričela šele po mesecu aprilu tega leta. Sredstva za izgradnjo PTT centra za leto 1980 v višini 9.000.000.00 din pa so na žiro računu odbora za A program.
B PROGRAM
I KS Cirkovce — izgradnja PTT omrežja
150.000.00 /5. 8. 1980 KS Plešivec — izgradnja PTT omrežja
100.000.00/5. 8. 1980
2.	Izgradnja toplifikacije v KS Velenje — desni breg
4.000.000.00 /19.^12. 1980
3.	KS Zavodnje — elektrifikacije Šentvida
100.000.00/5.8.1980
4.	KS Šoštanj — toplifikacija
3.000.000,00
5.	KS Šalek—Gorica — toplifikacija vasi Šalek
310.000.00/5. 8. 1980
6.	KS Staro Velenje — javna razsvetljava
1.500.000.00 /1. 10 in 10. 11.
1980
7.	KS Lokovica — rekonstrukcija ceste do Dornika
' 150.000.00 /5. 8. 1980
8.	KS Kavče—Pod k raj: za cesto Gernk — Major
600.000.00 14. 10. 1980
9.	KS Šmartno ob Paki — kanali/, ija
900.000.00 /18. 11. 1980 in 18.
12. 1980
10.	KS Velenje—Šmartno: i/gradnja PTT omrežja'
300.000.00 /5. 8. 1980
11.	KS Topolšica: adaptacija gasilskega doma 1.000.000.00 /10. 12. 1980 in
12. 3. 1981
12.	K S Stara vas — toplifikacija
200.000.00 / 5. 8. 1980
13.	Sredstva za redni program po programih krajevnih skupnosti so se odvajala vsako tromesečje in so bila nakazana KS v v išini
2.995.996.00 Podobno kot odbor za A program, je tudi odbor za B program usklajeval in usmerjal sredstva samoprispevka za programa KS samo na osnovi predložene kompletne dokumentacije za izvajanje posamezne naloge. Iz sredstev B programa so se krili stroški SDK in tiskarske usluge v višini 138.490.80 din.
Program nalog po prednostnem redu v krajevnih skupnostih je bil. razen nakazila KS Zavodnje za izgradnjo ceste proti Zlebniku. v višini 100.000.00 din. uresničen šele v mesecu marcu, ob zadnjem nakazilu KS Šoštanj 3.000.00 din.
Stanje na žiro računu na dan 31. 12. 1980 je bilo 996.309.15 din. V referendumskem progra-
mu za leto 1980 pa so najpomembnejše naslednje naloge, ki se financirajo iz sredstev samoprispevka:
A PROGRAM — izgradnja PTT centra in ' B PROGRAM — nadaljevanje izgradnje toplifikacije v KS Desni breg in Šoštanj ter fi rej a nje cestnih povezav v KS.
Programi KS so usklajeni s programi SIS. vendar je prišlo. zaradi omejitev tako na področju skupne kot splošne porabe, predvsem na investicijskem področju, do prestavitve pričetka gradnje nekaterih objektov. Zato so krajevne skupnosti primorane pričetek gradnje oziroma uresničevanje programov, ki se financirajo s sredstvi samoprispevka in s sredstvi SIS. prestaviti v sredino oziroma konec srednjeročnega obdobja. To pa seveda ne pomeni, da naloge, sprejete na referendumu. ne bodo uresničene. ampak bodo .realizirane v tem. najkasneje pa prvo leto prihodnjega srednjeročnega obdobja.
Dom krajevne skupnosti Konovo	Toplifikacija v KS Velenje — Desni breg
Obnovitev gasilskega doma v Topolšici
1'oplifikacija Šoštanja
Javna razsvetljava v KS Staro Velenje
Cesta \ KS Kavče — Podkraj
Konec preteklega tedna je v vseh krajih naše občine stekla množična očiščevalna akcija, v kateri sodelujejo tako mladi kot starejši občani posameznih krajevnih skupnostih. Že na zadnjem zasedanju zborov občinske skupščine so delegati in preko njih vsi občani sprejeli sklep, da je treba z veliko akcijo, ki bo zajela kar največ ljudi, storiti vse, da mestu Velenje in drugim krajem Šaleške doline povrnemo lep ugled.
To je spodbudilo sestanke v krajevnih skupnostih in na pobudo osnovnih organizacij ZSMS, krajevnih konferenc SZDL in svetov KS so začeli preteklo nedeljo z velikim spomladanskim čiščenjem. Mnogo krajanov je sledilo temu pozivu, nekaj pa je še vedno takih, ki so brezbrižni do okolja.
Gasilsko društvo Škale
r--1
■ KS Rečica ob Savinji
Gasilci vsem za zgled
V krajevni skupnosti Rečica ob Savinji so se v tem obdobju zagnano lotili dela. Res je seveda, da mrtvila ni bilo tudi v zimskem času. Takrat so veliko časa in velikokrat burnih razprav namenili oblikovanju srednjeročnega načrta in predvsem razpravi o občinskem razvojnem načrtu za naslednje obdobje. Znova seje namreč pojavilo vprašanje popolne osemletke na Rečici, ki jo v tej krajevni skupnosti že leta terjajo nazaj. Sedaj je končno prevladalo mnenje, da ta osemletka, sicer peta v občini. je potrebna. Nedorečenosti pa s tem nikakor ni konec. Razrešiti bo namreč treba še en hudo zapleten vozel in se s sedanjimi Na-zarji dogovoriti glede lokacije. Seveda so v minulih mesecih namenili veliko časa razpravi o ustavnih dopolnilih in statutu občine Mozirje in vsem drugim pomembnejšim vprašanjem.
Lepo vreme pa je bilo sedaj znak za nadaljevanje nekaterih večjih in pomembnih akcij, katerih za-četek sega v lansko leto. Že v tem tednu bodo gradbinci pričeli gradnjo mrliške vežice. temelje zanjo pa so prebivalci Rečice in sosednjih naselij postavili že lani. Streho naj bi pokrili do konca tega meseca, dokončno pa naj bi bila dograjena še letos. Ob tem je razumljivo, da so veliko sredstev zanjo prispevali krajani sami. precej pa so prispevali še s prostovoljnim delom. Vsa potrebna sredstva sicer še niso zagotovljena, vežica pa bo skupaj z opremo in zunanjo ureditvijo veljala tri milijone dinarjev.
Zavidanja vredna je delovna vnema rečičkih gasilcev. Lani so pričeli graditi nov in prepotreben gasilski dom. Gradnjo pridno nadaljujejo in ga bodo letos spravili pod streho. Otvorili ga bodo prihodnje leto. ko bo društvo slavilo 100-le-tnico obstoja. Njihova za-.. gnanost je porok, da bodo to zahtevno nalogo uspešno uresničili. Povedati namreč velja, da veliko večino vseh del in prevozov opravijo člani društva prostovoljno. S tem bodo predračunsko vrednost bistveno zmanjšali, seveda pa pri gradnji in zbiranju sredstev računajo še na pomoč krajanov in drugih dejavnikov.
Omembe vredna je tudi trgovina na Pobrežjih. ki so jo tamkajšnji prebivalci hudo pogrešali. Prostore bo našla v starem gasilskem domu in jih urejajo krajani sami. skromen prispevek pa je dala še krajevna skupnost. Opremo bo prispevala trgovska organizacija Savinja
in ena izmed šibkih točk tega predela bo tako letos odpravljena.
Zelo pomembna in obsežna je v tem trenutku tudi akcija napeljevanja telefonskih priključkov. Rečica. Poljane. Pobrežje. Homce. Prihova in druga naselja bodo pridobila 92 novih priključkov, poleg tega pa bodo pridobili še javni govorilnici na Rečici in na Pobrežjih. S tem bo krajevna skupnost že sicer zelo visoko število telefonov glede na število prebivalcev še občutno dvignila. Dela bodo končana junija, v omrežje pa se bodo novi naročniki vključili vdrugi polovici leta.
Seveda tudi drugih nalog in akcij ne manjka. Med drugim jih čaka še ureditev nekaterih krajevnih cest in prva bo na vrsti cesta v Poljane. Ena najpomembnejših nalog v bližnji bodočnosti pa bo vsekakor že omenjena določitev mesta kjer bodo »radili novo osemletko. "	J. P.
L
Uspešno pogasili gozdni požar
Samo majhna nepravilnost lahko povzroči požar, ki uniči premoženje. Posebej nevarni so gozdni požari, ki se v vetrovnem vremenu in v suši zelo hitro širijo. V pomladih in poletnih mesecih, ko se trava na obronkih gozdov osuši, je lahko samo odvržen cigaretni ogorek dovolj, da pride do velikega požara. Če pa so v gozdu še razmetani različni odpadki, se požar razširi še toliko hitreje.
Preteklo nedeljo opoldne se je vnel gozd v Hrastovcu. Samo nekaj trenutkov je bilo potrebnih. da seje požar z goreče trave razširil tudi na drevje. Krajani so se takoj zbrali, saj je bilo požar videti daleč naokoli, v izredno kratkem času pa so prišli tudi gasilci krajevne skupnosti Škale. tako da je bil požar pogašen še predno se je uspel razbohotiti. Krajani pa so potem še nekaj časa budno spremljali, če ni kje ostala še kakšna iskrica, ki bi utegnila ponovno zanetiti požar.
Skalski gasilci so tako ponovno pokazali svojo pripravljenost obvarovati premoženje. Gasilsko društvo je v tej krajevni skupno-
sti zelo aktivno. Lani se jim je uresničila dolgoletna želja, nabavili so namreč gasilsko cisterno. Zavedali so se. da je krajevna skupnost Škale Hrastovec" precej raztresena, do požara pa lahko vedno pride in v takšnem primeru lahko ukrepa le dobro opremljeno gasilsko društvo. V kraju pa imajo tudi še precej gospodinjstev. ki nimajo, ustrezno rešenih vprašanj pitne vode in tudi tem nameravajo priskočiti na pomoč v poletnih, sušnih mesecih. Krajani te krajevne skupnosti so razumeli njihove želje, zato so jim v veliki meri priskočili na pomoč. Gasilci so sredstva za cisterno zbirali že nekaj let, krajani pa so v ta namen odstopili tudi obveznice za ceste. »Zaupanje krajanov moramo seveda opravičiti.« pravijo škalski gasilci.« zato si prizadevamo, da smo. kadar nas krajani potrebujejo, na pravem mestu. Delo imamo organizirano tako. da lahko cisterna iz gasilskega doma odpelje že v treh minutah po sprejetem obvestilu. Pa tudi naši gasilci se zbero v najkrajšem času. Kljub temu da ima"'" An "'cilskeea
doma nekateri kar daleč, nam . uspe, da se odpeljemo za cisterno v nekaj minutah.«
Gasilci Škal se zavedajo, daje njihovo osnovno delo preventivno. zato skušajo v tem smislu vzgajati občane. Požare je potrebno preprečevati in jih onemogočati. V Skalah in Hrastovcu večjih požarov v zadnjem času niso beležili. Lansko leto je, sicer pogorela drvarnica na eni izmed domačij, gasilcem pa je uspelo obvarovati gospodarsko.poslopje in hišo. Gasilci so se vključevali še v akcije ostalih gasilskih društev.
- Veliko pozornosti posvečajo vzgoji mladih. Tako imajo v svoji sestavi kar tri pionirske desetine. Prepričani so namreč, da bodo tisti, ki bodo aktivni v gasilskem društvu že od mladih nog. tudi kasneje ostali zvesti tej humani dejavnosti. Poleg tega imajo dve mladinski, eno žensko in dve moški desetini. Skupno ima to društvo sto članov, kar je za takšno krajevnost nedvomno ve.-_ liko.
Mira Zakošek
Med gašenjem gozdnega požara
Tudi velenjski park že nekaj let kaže nečedno podobo. V majhnem bazenu je vedno navlaka, klopi so polomljene ali brez desk, zelenice pohojene; v zadnjem času se spreminjajo v nogometna igrišča, tudi paviljon, v katerem so bili ob ureditvi parka pogosto koncerti, razpada. Se bi lahko naštevali. Medtem pa smo zvedeli, da se bodo danes na velenjski komunali sešli odgovorni predstavniki, da bi se dogovorili, kako urediti park. Upamo, da bomo od besed naposled le prešli k dejanjem.
V središču Velenja so prekopali pohojene zelenice in na vogalih posadili ponekod okrasno grmičevje, da bi tako mimoidoči le naredili korak ali dva več in obšli zelenico. Brezbrižnemu vozniku(ci) stoenke pa je očitno vseeno, kakšno je okolje. V sredo (prejšnji teden) so zelenico prekopali, naslednji dan pa je parkiral(a) svoje vozilo na mehki zemlji...
MAKS HRIBERNIK: „Sem delavec Komunalnega centra, moja delovna obveznost pa je skrb za lepo okolje. Moram reči, da imam dela vsak dan več in ko z čiščenjem na določenem predelu končam, je spet cela kopica odvrženih smeti. Največ je raznih papirjev, ki bi jih resnično zlahka le z malo več razumevanja za ohranitev lepega okolja odvrgli v koše za odpadke. Morda je teh premalo, najbrž pa ti, tudi če bi ^jih bilo več, ne bi spreobrnili naših občanov. Sicer pa tisti, ki jim je kaj mar za lepo okolje odpadkov tako ne mečejo po tleh. Zdi pa se mi, da je takšnih vedno manj."
ILIJA RLIDIČ: Velenje prav gotovo ni tako lepo urejeno kot bi moralo biti in kot si številni občani tudi želijo. Seveda smo krivi sami. Pogosto smo premalo pazljivi, nekateri pa tudi zlonamerno uničujejo z velikimi sredstvi pridobljeno družbeno imovino. Zal, je premalo tistih, ki so pripravljeni z lastnim delom pospešiti urejanje okolja. Menim, da bi morali temu problemu posvečati mnogo več pozornosti ter s primernimi ukrepi popraviti trenutno stanje. Boj za lepo okolje bi morala biti stalna akcija, v katero bi se moral vključiti vsak občan. Tako bi se marsikaj spremenilo, koristilo pa bi nam vsem."
ANICA MARINlC: ..Stanovalci na Šercerjevi še trudimo, da bi kar najprijetneje uredili okolico naših blokov. Z udarniškim delom vsako leto obnovimo okrasne; nasade, za katere tudi sami prispevamo cvetje.
Včasih je bilo Velenje veliko lepše urejeno kot je sedaj. Bilo nas je manj in bolj smo skrbeli za tisto s trudom pridobljenc^podobo mesta. Tudi številne udarniške ure, ki smo jih morali opraviti, so prispevale k večji zavzetosti in skrbi za ohranitev okolja. Temu danes ni tako. Mnogi priseljenci, ki niso rasli z mestom, tudi nimajo prave skrbi zanj. Komaj zgrajeni objekti so kmalu tarča objestnih posameznikov, celotno okolje pa je odraz naše kulturne nezrelosti.	«
Takole smo v nedeljo popoldne, »ujeli« pri očiščevalni akcije mlade v Paki. Povedali so, da je pobuda za očiščevalno akcijo pri njih naletela na velik odmev, saj se je v akcijo vključilo veliko krajanov najrazličnejših starosti. Na posameznih mestih so nastali kar precejšnji kupi odpadkov in druge ropotije.
Klopi med Namo in Alpino je nekdo že dvakrat zažgal
Prispevki mladih dopisnikov
Številka 15 (577) — 17. aprila 1981
Naše obrambne sposobnosti
Za nami je obrambni dan. Ostal nam bo v spominu kot dan preizkušnje naših obrambnih sposobnosti, pa tudi dan mnogih doživetij. Ostaja nam tudi trdna zavest, da smo tudi mi pripravljeni za obrambo domovine v primeru, da jo napade sovražnik.
Na obrambni dan smo se začeli pripravljati že pred tedni. Pri raznih predmetih smo obdelovali snov. Tako smo pri kemiji spoznali bojne strupe, pri DMV smo se seznanili z obrambno vzgojo, ponovili smo tudi znanje iz prve pomoči in topografske znake. Obrambni dan smo vzeli zelo resno in se zanj temeljito pripravili. Pred Startom pa smo imeli malo treme. Postavljala so se nam vprašanja: ,,Bomo našli vse postaje? Ali res vse znamo, kar je potrebno? Bomo dosegli za-željeno mesto?" Med potjo pa na to ni bilo več časa misliti. Skoraj vso pot smo namreč tekli, ustavljali smo se le na postajah, kjer smo reševali določene naloge. Tekli smo v hrib, po hri-
bu, navzdol pa smo se večinoma kar kotalili, o tem so pričale tudi moje hlače, ki so bile na koncu pošteno umazane. Sicer pa je ta obrambni dan precej spominjal na pravo akcijo. Na postajah smo namreč obvezovali ,,ranjence", metali bombe v cilj in streljali v tarče. Po 1.45 pa smo vsi upehani pritekli v cilj. Zelo so nas bolele noge, a bili smo veseli, da smo dokaj uspešno rešili vse naloge in najhitreje prehodili to pot. Znani so že rezultati in po izjavah tovarišev učiteljev je obrambni dan zelo dobro uspel. Sprašujem pa se, kako. bi mi uspeli v pravi akciji, v vojni, ko bi šlo zares. Ko se ne bi borili za točke in za boljše mesto, ampak za svoje lastno življenje in za obrambo domovine. Sicer pa si vsi želimo, da bi ostalo le pri tem in da nam tega znanja nikoli ne bi bilo treba uporabiti — da bi vladal mir pri nas in v vsem' svetu.
Andreja Arlič, 8. b oš Miha Pintar — Toledo
Graška gora pripoveduje Ocenili smo odnos do učenja
Razmišljanje o naši obrambni pripravljenosti
Ponosno se dvigam nad Velenje, jaz, Graška gora — gora jurišev.
Sonce zahaja, dan se nagiba v večer. Kmalu bo vse tiho. Sedaj imam čas za premišljevanje.
Spominjam se tistih težkih vojnih dni, ko so po meni stopali težki sovražnikovi čevlji. Takrat sem kipela od mržnjc do njih in trepetala /a Usodo svoje ljube domovine.
Bila je mrzla zima — februar 1944. XIV. divizija se je v Beli Krajini odpravila na pot. Po dolgem potov anju je prispela v moje naročje. Prebivalci hiš po mojih vrhovih so jo prijazno sprejeli. Takrat so se za divizijo začeli hudi dnevi. Sovražniki so jo sklenili uničiti. Na Krgunovem vrhu so jo obkolili s sedmimi obroči. Dolgo časa sem se tresla od rcgljarija pušk in strojnic. Po hudih bojih so partizani zmagali. Toda ta zmaga je terjala mnogo partizanskih življenj. Po boju so se partizani umaknili v vasico Plcšivec pod mojim vznožjem.
Vaščani so jih lepo sprejeli. Ne pravimo ji zaman partizanska vas Plcšivec.
Spominjam se mladega fanta Kajuha in mnogih drugih pogumnih mož. Kajuh ie s svojimi pesmimi vlival partizanom pogum in upanje
v svobodo, ki je sam s številnimi tovariši ni dočakal.
Spominjam se ludi hitrih kurirjev, ki so partizanom nosili pošto. Čez mene je peljala tudi kurirska pot. Mnogokrat me je bilo strah za kurirje, a so jih vedno skrila moja mogočna drevesa. Mnogi kurirji so bili mladi fantje in dekleta, ,,mladi brc/ mladosti", kot je v eni od svojih pesmi zapel Kajuh.
Dani se. Prebuja se lepo zimsko lutro. Pogledamo naokoli in se kar ne morem načuditi spremembam, ki so nastale po vojni. Prej je do mene peljala le blatna pot, sedaj pa se lahko ljudje pripeljejo celo z avtobusom. Danes sem zelo vesela, saj pričakujem mnogo mladih gostov — pohodnikov XIV. divizije.
Spet se spomnim na borce XIV. divizije. Oni so prihajali tiho, po-hodniki pa prihajajo s pesmijo na ustih. Spremljajo jih vihrajoče zastave. Pri spomeniku recitirajo pesmi. Nekdanji borci obujajo spomine na vojne dni. Za moja stara ušesa pa najlepše zvenijo ,,Kajuho-ve besede: Iz src se pno v srca mostovi". Želim si, da bi se nekoč uresničile po v sem svetu.
Julija Vrbovšek, 6. a OŠ Miha Pintar-Toledo
V soboto smo imeli športni dan v okviru akcije NNNP. Obrambni dan je dobro uspel i znova dokazal, da lahko starejši zaupajo v mladino.
Naša skupina je krenila na start ob 8.20. Štela je šest članov. Vsi smo se vneto pripravljali na obrambni dan, da bi dokazali, da smo zmožni tudi drugih resnejših ,,opravil", da ne znamo samo nagajati in jeziti tovarišice in tovariše. No, to smo dokazali že na prvi postaji, ko smo v zelo kratkem času rešili naloge. To nam je dalo novega poguma in pohiteli smo k drugi postaji. Tako je šlo naprej. Znova in z znova sem se ujemala pri misli, ,,da na tako težak dan ne grem nikoč več. . ." A to je bilo v trenutku jeze saj smo morali teči, kot za stavo. Večino
poti smo pretekli. Da treba je veliko znanja, če hočeš biti res dobro pripravljen na obrambo svoje domovine. Na zadnjo postajo smo pritekli zasopli. Tu je bil v načrtu met i bombe. No, na bombe se ne spoznam kaj preveč, zato tudi nisem zadela cilja. Drugi so bili boljši, a vseeno smo bili zelo dobri. Na cilj smo pritekli srečni in zadovoljni, ker smo svojo nalogo (vsaj po našem mišljenju) dobro opravili. Imeli smo nekaj težav zaradi kondicije, drugače pa je kar šlo.
Naša šola je dobro pripravljena. Od najmanjšega pa do največjega bomo varovali to, kar so si naši narodi s krvjo in s svojimi življenji priborili.
Romana Cafuta 8.a. Miha Pintar-Toledo
Čas je zlato
Star pregovor pravi — čas je /lato. Tega bi' se morali zavedati posebno v sedanjem času. Živimo v naglici, ki se ji nihče ne more i/ognili. Zato je tem bolj pomembno, kako si razporedimo
čas.
Ponavadi imamo na urniku šest predmetov in se vračamo domov
Združeni smo močni
Ko me je mama zjutraj zbudila, sem bil spočit in sproščen. Vstal sem in odšel v kuhinjo. Vrnil sem se ir. oblekel. Malo sem še posedel in mislil na športni dan. Premi-, šljeval sem, kjer bomo hodili, a mi ni nič padlo v glavo. Iz zami-šljenosti me je predramila mama, ko je na mizo prinesla dišeče, koruzne žgance in kavo. Jedel sem počasi, ker se mi ni mudilo. Ko sem se najedel, sem odšel od doma. Med potjo se nama je pridružil še sosed in vsi trije smo se začeli pogovarjati o športnem dnevu. Jaz se govoril bolj malo, ker sem mislil na start. Bal sem se, da na startu ne bo vseh učencev in bomo morali čakati, medtem ko se nam bodo nabirale sekunde in minute. Med tem pogovorom smo prišli na postajo. Malo smo še počakali in že je pripeljal avtobus. Hitro smo vstopili in se odpeljali. Na avtobusu smo se pogovarjali o streljanju in drugih nalogah, ki jih bodo na poti reševale ekipe iz sedmih in osmih razredov. Pripeljali smo se do šole. Izstopili smo in odšli za šolo, kjer je bilo streljanje. Nekaj časa sem gledal, potem pa odšel pred šolo, kjer je bil start. Bilo je še deset minut do starta. Začelo me je zelo skrbeti, ker še ni bilo vseh učencev. Toda ta skrb je bila zaman. Manjkal je le eden učenec. Tovarišica nam je dala zemljevid, na katerem je bila označena pot in nam dala znak zaN start. Bil sem vodja, zato sem moral skrbeti, da boljši niso tekli prehitro, ker jih potem slabši ne bi mogli dohajati. Kmalu smo prišli na prvo postajo in komaj čakali, da nam je tovarišica dala podpis in nas preštela. In že spet smo bili na poti. Šli smo po gladki asfaltni* cesti proti Šembricu. Ze prav kmalu je ena sošolka onemogla in morali smo jo pustiti na drugi pos-' taji. Tudi tam smo dobili podpis in odšli naprej. Šli smo mimo dveh kmetij, potem pa smo prišli v gozd. Bili smo vsi potni od hoje in bilo je prijetno, ko smo prišli v senco dreves i je med krošnjami plesal lahen pomladanski vetrič. Bilo je tako prijetno, da bi najraje obsedel in opazoval naravo. Toda sedeti ni bilo časa. Morali smo naprej. Iz gozda smo prišli na tretjo in nato še na četrto postajo. Na četrti postaji pa smo dohiteli razred, ki je štartal pred nami. Zavri-skali smo in še bolj pohiteli, da bi prehiteli. To se nam > i, di sposrečilo. Ko p. t smo šli d.lje, smo nedaleč pred nami zagltda]j še
razred ki je startal celo uro pred nami. V nas je zažarela silna radost in napeli smo vse moči, da bi čimprej prišli na cilj. Imeli pa smo tudi nekaj učencev, ki smo jim morali pomagati, ker so bili že preveč utrujeni. Končno pa smo prišli še do zadnje postaje in dobili podpis. Hitro smo se strnili in spet nadaljevali pot. Hodili smo še nekaj minut, potem pa smo zagledali šolo. Postavili smo se v vrsto in zapeli pesem Hej brigade. Prišli smo na cilj. Tam pa smo bili Zelo presenečeni, ker smo prišli prvi. Bili smo veseli, toda bali smo se, da bi nas prehitel B razred. S
tovarišico smo repračunali, kdaj morajo priti na cili, da nas ne bi prehiteli. Čakali smo in čakali, gledali na uro, računali, minute pa so tekle počasi, Odšli smo za šolo, kjer smo v senci dreves premišljevali in gledali na uro. Ko pa je pritekel določen čas, smo si oddahnili. Zmagali smo. Bili smo zelo veseli in tudi čestitali B razredu, ko je prišel na cilj. Nekdo pa mora zmagati.
Bilo je zelo lepo in rad bi, da bi bilo še več takih obrambnih dne-vov.
Boris Repnik, 6. a oš Miha Pintar-Toledo
šele ob pol dveh. Najprej sedemo /a mi/o in nekaj pojemo; kdor tega ni opravil v šoli, da se nam kasneje med učenjem ne bo oglašala lakota. Ko to opravimo, je najbolje, da sedemo k domačim nalogam in če imamo čas, še ponovimo novo snov. Ob treh se ponavadi vsem mudi k kakšnemu krožku ali drugi prostovoljni dejavnosti. Če pa trenutno nimamo kakšne obveznosti, bi bilo dobro, da učenje podaljšamo še za kakšne pol ure. Potem pa je priporočljivo, da se malo sprostimo. Lahko gremo na sprehod ali pa se v družbi prijateljev malo pozabavamo. Pred mrakom se vrnemo in še na hitro ponov imo snov za naslednji dan in preverimo, koliko smo se danes naučili. Potem lahko sedemo tudi pred televizor, vendar ne pozno v noč, kot to nekateri počenjajo.
Naslednje jutro, preden gremo v šolo, še na hitro ponovimo, če nismo prepričani, da smo si od včerajšnjega dne vse zapomnili.
A kaj, ko je vse premalo tistih, ki mislijo in tudi delajo tako!
Jelka Jašinsky, 8. r.
OŠ bratov Letonje
I I I
Kaj veš o prometu
V nedeljo 26. aprila bo občinsko tekmovanje za osnovne in srednje šole na temo Kaj veš o prometu. Tekmovanje, ki bo tokrat na osnovni šoli Karel Destovnik — Kajuh v Šoštanju poteka pod pokroviteljstvom sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Občinskega tekmovanja se lahko udeleži po osem tekmovalcev z vsake šole.
Na tekmovanju bodo mladi odgovarjali na razna vprašanja iz cestno prometnih predpisov ter opraviljali na razna vprašanja iz cestno prometnih predpisov ter opravili ocenjevalno vožnjo s kolesom na prometnih površinah in spretnostno vožnjo na poligonu. Srednješolci bodo tekmovali s kolesom z motorjem.
Najbolje uvrščeni tekmovalci bodo prejeli zlato, srebrno in bronasto obličje, zmagovalci iz posameznih skupin pa se bodo udeležili tudi republiškega tekmovanja. ki bo od 8. do 9. maja v Postojni.
Tekmovanje Kaj veš o prometu se bo pred osnovno šolo Karel Destovnik — Kajuh pričelo ob osmi uri.
V petek, 3. aprila smo osmošolci osnovne šole bratov Letonje » Šmartnem ob Paki na delegatski konferenci pregledali uspehe našega dela v 3. redovalnem obdobju. Kritično smo ocenili naš odnos do učenja, povedali, kar je bilo do sedaj dobrega, in sklenili, da bomo vse nepravilnosti odpravili in si prizadevali, da bo naš učni uspeh čimboljši.
Pred nami je pomembna življenjska odločitev: izbira poklica. Vsi se dobro zavedamo, da je pogoj za vpis čimboljši učni uspeh. Zato smo še posebej spregovorili o tem, kako si najbolje osvojimo znanje in koristno izkoriščamo čas.
Človek v uniformi
Srečanje s pesnico Nežo Maurer
V četrtek smo na naši šoli podelili bralne značke. Ob tej priložnosti smo pripravili kulturni program in na šolo povabili pesnico Nežo Maurer. Prisrčen program so pripravili člani otroškega pevskega zbora, pod vodstvom tov. Slavke Pogač in člani recitacijskega krožka učencev nižje stopnje. Pripravili so pester izbor otroških pesmic naše gostiteljice. Z nekaj pesmimi se nam je predstavila tudi pesnica sama. Ker praznujemo letos 20-letnico bralne značke v Sloveniji, so dobili na tej prireditvi vsi učitelji, ki že več kot 10 let delajo s tekmovalci za bralno značko, posebno pohvalo.	Člani novinarskega krožka
OŠ Miha Pinter-Toledo Velenje
n
Tekmovanje tokrat v Šoštanju I
I
Mladinske ure so priljubljene; še posebno takrat ko sodelujejo gostje. Ob takih priložnostih pokukajo v razred tudi tiste kuštrave glave, ki so sicer bolj redko prisotne na mladinskih urah. Stoli so razvrščeni v polkrog, ušesa poslušajo in oči gledajo, pa tudi usta so včasih odprta. Takih prizorov ne vidiš vsak dan.
Tudi to sredo smo mladinci in drugi radovedneži nastrpno pričakovali gosta. To naj bi bil človek v uniformi — miličnik. Bili smo kaj kmalu razočarani, saj so nam sporočili, da ne more priti zaradi siužbenih dolžnosti. Toda potolažili smo se, saj smo izvedeli, da nas bo miličnik gotovo obiskal naslednji dan — v četrtek. Jasno je bilo, da vse druge interesne dejavnosti odpadejo. Kako nestrpno smo pričakovali ta dan!
Prišel je. Kar začudili smo se, ko se je na? gost prismejal v razred. Oddahnili smo se, saj je bil ta miličnik res prima. Predsednica Andreja ga je pozdravila in že je stekel živahen ter zanimiv pogovor.
•šole /a miličnike in miličnice so čisto drugačne, kot smo si jih predstavljali. Zanimive so posebno za fante. Seveda pa mora biti kandidat tak, kot ga zahtevajo ,,predpisi." Nasploh se gojencem te šole ne godi slabo, če so le disciplinirani. Naučijo se tudi raznih veščin, ki človeku, še zlasti pa miličniku, vedno koristijo. Po končani štiriletni šoli se lahko takoj zaposlijo. Njihov poklic je raznolik in zanimiv. Miličniki se lahko odločijo za različne smeri svojega poklica. Seveda pa ima tudi ta poklic, kot vsi drugi, svoje dobre in temne strani. Včasih je treba prenckatero noč prebedeti in zastavljene naloge opraviti v vsakem trenutku.
Vsi smo poslušali. Bolj skorai ne bi mogli. Saj je miličnik tov.
Klajnšek — zelo lepo in zanimivo pripovedoval. Pa smo ga vprašali, če se mu je kdaj pripetilo kaj posebno nevarnega.
Takole je odgovoril: ,,Nekoč sva s prijateljem opravljala službo ponoči. Ker je ta stanoval v bližini, je večkrat skočil domov pogledat,' kako je z ženo, ki je pričakovala otroka. Ko sem bil sam, sem opazil, da nekdo pleza po balkonu v neko stanovanjsko hišo. Šel sem /a njim. Toda videl sem samo zadnjega, prvi je bil že v hiši. Verjetno sta me opazila, kajti, ko sem zasledoval prvega, me je drugi počakal za vrati in ,,BUM". Hotel me je udariti, pa sem se mu pravočasno umaknil. Spet mi je hotel zapičiti izvijač v glavo, venda,- me je samo ranil. V tistem trenutku sem ga ustrelil v nogo, ker drugega i/hoda ni bilo. Nato se mi je stemnilo pred očmi in izgubil sem zavest. Tako sva oba krvava obležala na hodniku."
Lasje so nam šli kar pokonci, tako napeto in zanimivo je bilo. Miličnik nam je še povedal, da so oba vlomilca prijeli in da z njima niso imeli' posebnih težav.
Dolgo smo se še pogovarjali, saj je stvari toliko, da bi se lahko še dlje. Mladinsko uro smo kar podaljšali in nikomur ni bilo žal. Samo poslušali bi in samo poslušali. Vendar je miličnika klicala služba, nas pa kosilo, saj nekateri sploh nismo jedli. Ze od malice. Zahvalili smo se predavatelju in se poslovili.
Ko sem se vračala domov, me je ustavil in me vprašal, če me pelje, j Ker je imel drugo pot kot jaz, sem se zahvalila in poslovila.
Spoznala sem, da je človek v uniformi prav tak, kot smo vsi.
Natalija Huš,
OO ZSMS na OŠ bratov Letonje
Kako se največ naučimo
Učimo se pretežno s pomočjo vida in sluha. Vid potrebujemo predvsem za branje učbenikov in drugih knjig, sluh pa za poslušanje razlage učiteljev . Pri tem moramo poskrbeti, da si tako v šoli kot doma zago-tovimo najboljše pogoje za gledanje in poslušanje.
Za gledanje nam je potrebna pra-vilna osvetlitev prostorov. Najboljša je dnevna svetloba. Okno mora biti na naši levi strani ali pred nami. Za učenje je najboljši prostor tisti, katerega okno gleda na sever.
Zvečer, ko ni dnevne svetlobe, je treba imeti pravilno nameščeno električno luč. Pri tem moramo paziti, da je vir svetlobe pred nami ali na naši levi.
Dobro gledanje pri branju ni odvisno samo od svetlobe, temveč tudi od naše telesne drže. Pravilno sedenje med učenjem je silno važno. Naše oči morajo od zvezka biti oddaljene 25 do 30 cm.
Pri učenju je tudi potrebno pravilno razmeščanje knjig po mizi. Zvezek je treba položiti na desno stran, knjigo pa na levo. . Nekateri se učijo tako, da se sprehajajo. Tako branje je škodljivo. Tisti, ki berejo leže, morajo izpolniti dva pogoja. Vzglavje mora biti nekoliko privzdignjeno, vir svetlobe pa za nami, tako da lepo osvetljuje strani knjige.
Zdaj pa o poslušanju. Najvažnejši pogoj, da lahko uspešno poslušamo razlago učiteljev, je tišina. Le če je v razredu mir, bomo lahko slišali vse, kar pripoveduje učitelj.
Doma si moramo sami poiskati najmirnejši prostor za učenje. Posebno težko se je učiti, če se v naši bližini kdo pogovarja. Ne vtikamo se v njihov pogovor, ampak prosimo tiste, naj to delajo tiše ali pa se naj gredo pogovarjat drugam.
Danes je med učenci vse bolj razširjena navada, da med učenjem poslušajo glasbo. Nekatere učence glasba včasih celo spodbuja k pri-zadevnejšemu in uspešnemu učenju.
Pri učenju se izogibamo preveč vročih ali hladnih prostorov, krajev, v katerih so različne vonjave, hrupnih, s predmeti natrpanih prostorov, ki odvračajo našo pozornost. Prav tako nas pri učenju mučijo občutki bolečine zaradi poškodbe, občutek lakote ali presi-tosti, žeje, itd. Da se bomo lahko uspešno učili, si moramo prizadevati, da se vseh teh vzporednih vtisov tako ali drugače znebi- • mo.
Natalija Hofer, 8. r OŠ bratov Letonje
Ne misli, da imaš vedno prav
Bližalo se je tekmovanje v znanju iz vesele šole. Tekmovalci smo še zadnjikrat pokukali v čudesa Pionirskega lista. Tekmovanje seje pričelo. Učiteljice so razdelile liste z nalogami, naše misli pa smo že izražali s svinčnikom na papir.
Pred pričetkom tekmovanja sva se s sošolko sprli zaradi neke naloge v Pionirskem listu. J az sem trdila svoje in kasneje v nalogi tudi tako napisala. Nekateri so že končali. Drugi pa smo imeli na voljo le še nekaj sekund. Oddali smo naloge ter odšli iz učilnice. Nestrpno smo čakali na rešitve. Vmes pa smo se pogovarjali o nerešljivih in zelo preprostih nalogah, o rebusu in še marsikaj drugega. Bo ali ne bo? Misli so se mi podile kot divji konji.
Končno! Vrata učilnice so se odprla, tovarišica pa nam je razdelila sad naših prizadevanj. Ne. tiste naloge, za katero sva ses sošolko skregali, nisem imela prav. Morda pa bi bilo včasih le bolje, če bi upoštevala nasvete drugih.
Natalija Huš. 6. b OŠ bratov Letonje Šmartno oh Paki
Kenija - dežela sonca, nasprotij, dežela čudovitih barv
Piše: Renata Natek
Srečanje
Šoštanj
^Jugoslovanska alpinistična odprava
| LhotseBiP)	|
I V baznem taboru |
Gobarsko zeliščarsko društvo
i i i i i i i i i i
V trenutku, ko se ledeni-ška morena poraščena z redko travo in ovenelimi ptaniEkami. prelomi, zagledam naš bazni tabor. ki stoji 530C* metrov visoko trk pod južno steno našega mogočnega C|lja. Šotori so skriti v mali; tn ozki dolinici, tako da je zaradi pomanjkanja prostora nekaj nameščenih tudi po pobočju. Simpatičen kraj. ki m ga bomo še kako želeli, ko bomo viseli v belih strminah. Sicer pa srno- si je želel« že sedaj, ko se nikakor nismo mogli iztrgati Kath-tnanduju.
Torej lahko napišem, da smo bili 25. marca vst zbrani v bazi, razen seveda trstih, ki so že na gori tn pa zveznega oficitja. ki ga niti me pogrešamo preveč.
Fantje in nekaj šerp. kt so odšli iz KaJhratanduja pred nami. so v temu času tukaj ogromno storili. Postavili so bazo. ki jo borno lahko dokončale v nekaj dneh. na gori pa je že dosežena višina 6700 metrov. Torej smo glede na Everest v veliki prednosti.
l ik pod zelo strmo stopnjo. ki jo mi imenujemo daljnogled, že stoji tabor L v prihodnjih dneh pa bomo postavili tudi drugega, ki bo že okrog 7000 metrov visoko.
Stena pa je pošastna; in ko stojim na ledeniku tik pod njo. me jc resnično strah. Taki občutki me v gorah niso spremljali še nikoli. Veter zavija z vseh strani in nam oznanja, da bomo družabniki. Fantje pravijo, da se ga bomo znebili šele v Portorožu.
Še vedno smo vsi zdravi, česar se seveda najbolj veseli naš zdravnik. Mene sicer hudo boli glava, kar pa je tukaj v prv ih dneh tako običajno. Dnevi so še vedno kratki, prinašajo tudi dolge večere, ki st; jih človek še najbolj boji. saj mu takrat spomin vedno znova roma tja. (nikoder je prišel in kamor pravzaprav spada. Kaseta / Matejevimi pesmicami mi je še vedno edina nit -in opora v teh odmaknjenih trenutkih, ko se pogrezamo vsak v svojo samoto.
Za Kenijo pa je .Vlom basa imdi nziesJnio pomembna železniška pauaja. Id vodi v celino. Raznolikost asrMneknsire. ki je zrasla nad plavim rararjora, je rodila, stari del mesta. Hi s Marijina doti še vedno dajiejo poseben utrip umi Momba-9.
Spreta! po staral delu mesta vaj popelje v lirap snet. Vsakdo je laMjem sta vstopi v emo izmed teh zgradb in »i Jo ogfcda fr se preda arabskemu svetu. Čudovito režijama lesena vrata. okrašena z kakremiL iti morda; močan duh po kari »as popeljeta na bližnji vzhod. Kajjn ta dei maesta jc delo Arabcev, ki w> vladali tm skozi stoletja. Ob (Mučenem: Ja&u so odprte tudi ram" Istomoviiiaste sobe), katere si je moč onfcdati le s posebnim dkudjenjeun.. .Vtombasa je drugo mtjjvečjie mesto v Keniji z okoli JOOjOOO jntnaid. Dejansko je tnla prvič omenjena 1593, ko so igraiHi pomtogaiEskt mornarji Fort Jezus- (tnkijafto Je£tis|r da bi zaščitili svojo pot do Inilije. Trd-jie zgrajena na koralnem gre-tamii s pogkdotm na pristanišče starega nanesla- Da pa bi bili Portugalci kar nffljitoBj: varni pred; Turki in Ni-HBond. so namestiji težke topove imdi znaj trdnjave, ki si jih lahko o^ksHame le utames. Leta t<S3I so jo usedi Arabci 2 Omanom na čelu. Fort Jezna je MU skazi desetletja taiča mnogih lačnih narodov, ki so ropat ta <4e£ srda črn tako je menjavala lastnike po tekočem traku, vse da kta ko so jo bombardirali Britano. S tem letom uradno poslane zapor bm to ostane vse do noaika SOMtilb kt. ES>58 postane muzeji in to »toge uradno nosi še danes.
Pogovor z Ivanom Kajbom
^ kakor koli /usi želim* domov in to čimprej, zato grizemo in hitimo ^ l^m^or proti plavim opojnostim, kjer tiči tudi naša rešitev — vrh!
Mombase je posejana z džamijami, katere si lahko ogledate, le da sezujete svoje obuvalo. Mene je zamikal Hindu temple, ki se bohoti sredi mesta. Hinduji so imigrirali iz Indije v 1850. letu in si v Keniji postavili svojo komuno. V njihovi veri je najpomembnejši praznik Divvati, to je praznovanje vrnitve boga Rame in njegove žene s 14-letnega izgnanstva. Po tem dogodku imajo Hindujci tudi svoje
Tipična afriška vas na podeželju
Ob nedavnem izletu Društva invalidov v Fieso sem .se tu po daljšem času srečal z I^jnom Kajbom iz Šoštanja, ki je na naši proslavi mednarodnega dneva invalidov nastopil kot pevec in harmonikar z ansamblom Primorski fantje iz Portoroža.
Ivana Kajba se v Šoštanju pa tudi v drugih krajih dobro spominjamo, saj je dolga leta, vse do svojega odhoda v Portorož, sodeloval pri našem Šaleškem oktetu. Zato sem bil tembolj vesel in hkrati presenečen, saj nisem pričakoval, da ga bom srečal tudi v f iesi kot pevca priznanega ansambla. Na vprašanje, kako se počuti tako daleč od doma je dejal, da se je že nekako vživel, nemirna kri in pev ska žilica pa sta ga privedla tudi v Protorožz med glasbenike in pevce. Najprej je bil zaposlen v znanem hotelskem kompleksu Bernardin, sedaj pa je šofer v portoroški vrtnariji. Ker razvaža rože po vseh cvetličarnah na slovenski obali, je kmalu spoznal prijatelje, in tako so pred dvema letoma ustanovili ansambel, ki so mu nadeli ime Primorski fantje.
1963. Ko sem za hip hitela v pristanišče, mi je bilo jasno, zakaj je bila Moinbasa preplavljena z ameriško mornarico. Amerika je v tem obdobju imela svoje manevre v svobodnih vodah Indijskega oceana. V' mesiu najdete vse narode sveta, slišati je moč vse jezike, ki si jih želite. ljudje so več ali manj izkoriščevahki, prostitucija in narkomanija dita kot le malo kje. Bila sem v mnogih velikih pristaniščih in rečem lahko, da so si vsa podobna kot jajca jajcu, ali kot so si podobne vse železniške postaje lega sveta.
Vračala sem se v Malindi polna novih spoznanj in spoznala sem, da resnično ljubim to deželo. V Afriki sem bila skoraj 20 dni in čutila sem se del te dežele, vedela pa sem, da bom morala nazaj, kjer je moje mesto in kamor resnično spadam. Čeprav sem bila žalostna, sem želela izkoristiti vsak dan posebej.., vsekakor Afrika — to kar sem doživela v teh dneh, še ni vse. Gotovo je, da se je na tem kontinentu rodil tudi safari, katerega sem doživela v pravem pomenu besede.
Na pot* sem krenila v nekem zgodnjem januarskem jutru, ko se
jc dan šele začel prebujati. Pred
nami je bil poln teden, zato smo lahko i/brali najboljšo pot, ki sc ponuja. Naš cilj pa je bil TSAVO (easi in wesi) vzhod-zahod in AMBOSELI. Ze sam začetek, rojstvo tega jutra je bil edinstven, da o poti, ki sem jo prevozila, ne govorim. Težko je zliti na papir vse drobne dogodke, stvari, ki jih človek doživi na takšni poti, še posebej če nisi vešč pisanja, kar jaz nikakor nisem. Upam pa si trditi.
da bi za vsakogar predstavljal safari višek potovanja. Danes je safari povsem turistična privlačnost, brez vsakega streljanja. Streljanje je dovoljeno le s fotoaparati. Našo druščino je pot vodila v TSAVO, največji nacionalni park Kenije, ki meri 8034 kv. m, razdeljen na vzhodni in zahodni del.
Veliki svetovni popotniki pravijo, da je Tsavo tudi eden najlepših parkov, zato ker teče skozi park SABAK1 ali TSAVO RIVER,
ki mu daje poseben čar, s svojim zanimivim življenjem. Sabaki je poln aligatorjev. Tsavo pa je bogat ne le s krokodili, ampak lahko vidite na tisoče slonov, ki se vam včasih zdijo rdeči in to so tudi. Njihova priljubljena igra se imenuje valjanje po rdeči zemlji Tsava, ki me je spominjala na našo teraroso. Prav tako se boste kmalu naučili videti „deželo ži-raf", kajti njihovo ozemlje je v bližini vode, ali pa ob visokih drevesih, ki so vsa opuljena. Vsi parki Kenije pa imajo skupno točko in to so njihovi lodgi ali shajališča. To so hoteli zgrajeni na sredi puščave in vsak je oddaljen od najbližjega
najmanj 100 km. V teh lodgih je
moč najti prenočišč^ hrano in predstavljajo vam postajo na vašem safariju. Moja prva noč, ki sem jo preživela na safariju, je bila v NC-ULIA SAFARI LODGE. Bil je to tipičen hotel, vendar se je po nečem le razlikoval od naših. Pri wopu v sobo vas pozdravi martinček velik 30 cm ali hrošč v velikosti človeške pesti. Drobni martinčki, ki (ih najdete na naši obali in katerih sem se še do
nedavnega bala, so mi bili * pravo veselje, kajti vedela sem. da odganjajo komarje — le-ti pa: prenašajo malarijo, ki je precej; razširjena v tej ekvatorialni državi Hotelske sobe so tako potne tek martinčkov. Sčasoma sem iz izkirn-šenj spoznala, da se je povsem brezupno boriti, kajti ljudje ki so vodili hotele, so sami prinašali te živali v sobe. Vse lepo in prav, ampak da so veliki 30 cm in več, je bilo vsaj zame preveč in ni bilo enkrat, da sem preživela noč v kopalnici.
Bil je moj prvi dan na safarijai in dozdevalo se mi je, da moji živa ne bodo vsega prenesli. Sovražita sem te"zahrbtne živali.
Prevozila sem Tsavo po dolgem in po čez in želela sem si proč. Vsi moji tovariši, ki so doživeli z mamo-ta safari, so želeli, isto: na KiE-manjaro, ta veličasten vrb Afrike. Iz Tsava smo krenili po bližnjici in v nekaj urah prestopili mejo in s tem prešli v Amboseli nadooalm; park, najbolj popularen park Kenije. Ze ko smo načrtovali pot, smo se dogovorili, da bi stop® ma vrh ali pa se vsaj nekoliko povzpeli proti vrhu najvišje gore Afrike.
Moji ameriški prijatelji so s« navkljub zaprti meji s Tanzanijo odpravili proti vrhu in dosegi višino okrog 2500—3000 m, kar semt bila zmožna prehoditi tudi jiaa. Naša prva postaja je bila Kflinnan-jaro safari lodge, ki se je še kako razlikoval od ostalih iodgov 1 Ambošefiju, kajti tod so fctS nastanjeni večina planinci, ki so želeti osvojiti vrh.
Ko sneg skopni, se gobar razveseli. Ta pregovor brez dvoma velja tudi za člane Gobarsko zeli-ščarskega društva Šoštanj, ki so mi pred dnevi že govorili o prvih gobah marčnicah. Čeprav je bilo društvo ustanovljeno šele pred dobrim letom, je delo že steklo in prvi uspehi so bili vidni že na lanskoletni razstavi gob in zdravilnih zelišč v dv orani doma krajevne skupnosti Šoštanj.
O delovanju društva in načrtih za bodoče delo smo povprašali predsednika društva Ivana Bačov-nika. Čeprav je zelo skromen in ni želel preveč govoriti o sebi, je vendarle ziiano, da je bil prav on pobudnik za ustanovitev gobarskega društva v Šoštanju. Ker je ustanovitev takega društva povsem nekaj novega, je imel veliko dela, skrbi in potov, pa tudi stroškov, saj se je odpravil celo v Celje in Ljubljano, da bi zvedel kaj več o delovanju in izkušnjah tamkajšnjih gobarskih društev. Ko pa so se lani zbrali gobarji na ustanovni občni zbor v domu krajevne skupnosti Šoštanj, so jih podprli tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Predsednik krajevne konference SZDL Franc Pečov nik je pozdravil
ustanovitev društva in predlagal, da se vanj vključijo tudi zeliščarji, saj je to koristno in pomembno delovanje. Enakega mnenja je bil tudi predstavnik zveze borcev Milan Pugelj, ki je poudaril pomen te dejavnosti še zlasti glede na prehrano v izrednih in nenavadnih okoliščinah, ko bi morali ljudje živeti zgolj v naravi in samo od narav nih sadežev.
Čeprav od občnega zbora še ni poteklo dosti časa, so lansko jesen, kot že omenjeno, pripravili pestro in pregledno razstavo užitnih in strupenih gob ter zdravilnih zelišč, « katero je obiskalo okrog 1000 prebivalcev, od tega polovico šolske mladine, kar je bilo vsekakor zdo razveseljivo, saj si društvo prizadeva, da bi si prav mladi rod pridobil spodobnost pravilnega nabiranja gob. ker nikakor ni vseeno kako odtrgali ali izruvati gobo iz tal. Kol je povedal tovariš Bačov-nik, je pri nabiranju gob treba mislili tudi naprej in na to, da bo na tem mestu ali pa vsaj v bližini gobar naslednjo sezono spet našel nov zarod gob. Hkrati je omenil tudi zamisel društva, da bi le-to pristopilo h gojenju šampinjonov v zapuščenem zaklonišču, za kar pa bo glede na donosnost za takšno
Gobarsko zeliščarska razstava v domu krajevne skupnosti Šoštuj
pridobivanje odnosno gojenje teh specializiranih vrst gob potrebna predhodna študija. Seveda pa si bo društvo prizadevalo vzgajati članstvo in mladino tudi z raznimi strokovnimi predavanji in prikazovanji diapozitivov užitnih in neužitnih gob.
Razveseljivo je, da je s pomočjo krajev ne organizacije SZDL društvo dobilo tudi svoj uradni prostor v stavbi bivše občine, kjer so vsako
sredo od 8. do 10. ure možne prijave oziroma vpis v društvo. Letna članarina za odrasle je 50 dim, za mladino pa 20 din. Da bi s£efo društva čimbolj steklo, so se tfani odbora dogovorili za redne mesečne sestanke, na katerih se bodo tudi sproti dogovarjali o raznih nalogah, pač glede na trenutne pogoje dela oziroma sezoec nabiranja gob in zdravilnih zetBč.
♦ V. Koje
Ker pa je že v navadi, da skoraj ni ansambla brez ženske, so tudi oni povabili k sodelovanju prikupno pevko Danico Sorina, uslužbenko iz Pirana. Nenehne vaje in veliko dobre volje je bilo potrebno, da so se dokaj hitro in dodobra ujeli ter začeli nastopati v raznih krajih Primorske. Ze leta 1979 so nastopili na znanem festivalu v zamejskem Steverjanu in dosegli pno mesto, lani na festivalu v Ptuju pa srebrno priznanje, kar je za tako mlad ansambel vsekakor preoe.išen uspeh. V kratkih pogovorih med odmori ob nastopanju na naši proslavi mi je povedal, da bodo kmalu posneli tudi svojo veliko ploščo, in ko sem ga povprašal še o načrtih ter bodočih nasiopih, je dejal, da bodo verjetno še leios odšli na gostovanje slovenskim izseljencem v Kanado. Iz najinega razgovora sem tudi-pov/el. da je bil vesel nastopa pred invalidi velenjske občine, saj so leti loplo pozdravili vsako zaigrano in zapeto pesem. Tudi ni skrival zadovoljstva, ko sem mu omenil njihov nedavni nastop v oddaji domačih ansamblov na ljubljanski
novo leto, ki pa je lahko v oktobru ali novembru, odvisno od indijskega koledarja.
Skoraj bi pozabila omeniti, da je na bivši Kalindi Road ali današnji MOI aveniji, ki nosi ime po sedanjem predsedniku Kenije, eden najlepših spomenikov, ki je več ali manj poznan vsem. To so veliki slonovi okli, ki simbolizirajo svobodo Kenije in so bili zgrajeni v spomin na osvoboditev 12. 3.
televiziji. Temu uspehu je celotnemu ansamblu v imenu društva invalidov čestital tudi Edo Centrih in se prisrčno zahvalil za njihov nastop.
In ko sem ga na koncu razgovora prosil še za fotografijo, mi je dal kar skupinski posnetek ansambla, češ da si vsi zaslužijo
priznanje v časopisu. Ker sem® torej dobil tak posnetek, j« prav, da jih po vrsti tudi predstavna. Pevka je Danica Sorina, dragi jie Ivo Kajba, tretji vodja ansaobfe hramonikar Pino Vežnaver ter kitarista Bogdan Fras in Branki? Bembič.
V. Kojc
10is5
Objave
Številka 15 (577) — 17. aprila 1981
g y	nuDARSKr ŠOLSKI CENTER
R5C VELENIE
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE Kadrovsko-socialni sektor
Na podlagi določil ZZD, Zakona o delovnih razmerjih, določil Statuta Delovne skupnosti skupnih služb. Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Rudarski teoretični pouk, Elektro-kovi-narske šole in Serijske proizvodnje ter sklepoy razpisnih komisij DSSS z dne 9. 4. 1981 ter sklepov Komisij za delovna razmerja TOZD RTP z dne 9. 4. 1981, TOZD EKŠ z dne 3. 4. 1981 in TOZD SP z dne 9. 4. 1981
I. RAZPISUJEMO:
prosta dela in naloge:
I.	VODJA SEKTORJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
(ni reelekcija) Pogoji:
—	visoka izobrazba
—	tri leta delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja
—	da pri svojem delu uveljavlja načela samoupravljanja in je moralno-politično neoporečen.
2. VODJA SEKTORJA ZA ORGANIZACIJO IN INFORMATIKO
(ni reelekcija) Pogoji:
—	visoka ali višja izobrazba
—	tri leta delovnih izkušenj s področja računalništva
—	da pri svojem delu uveljavlja načela samoupravljanja in je moralno-politično neoporečen
»
II.	OGLAŠAMO: prosta dela in naloge:
1.	3 učitelje slovenskega jezika za nedoločen čas Pogoj: visoka izobrazba iz slovenskega jezika in književnosti
2.	učitelja slovenskega jezika za dol. čas od 1. 9. 1981 do 30. 6. 1982
Pogoj: visoka izobrazba iz slovenskega jezika in iz angleškega, nemškega ali ruskega jezika
3.	učitelja umetnostne vzgoje za nedoločen čas
Pogoj: visoka izobrazba po programu oddelka za glasbeno pedagogiko in akademiji za glasbo in visoka izobrazba na akademiji za likovno umetnost ali visoka izobrazba iz muzikologije, umetnostne zgodovine iz glasbe, likovne, gledališke ali filmske umetnosti ali visoka izobrazba iz arhitekture, slovenskega jezika in književnosti ter končan program za izpopolnjevanje ali poleg končane srednje baletne (plesne šole) šole, visoko izobrazbo katerekoli smeri ter končan program za izpopolnjevanje
4.	učitelja matematike za nedoločen čas
Pogoj: visoka izobrazba pedagoštfe smeri matematike ali pedagoške smeri matematike s fiziko ali fizike z matematiko
ali visoka izobrazba teoretične ali uporabne smeri matematike, visoka izobrazba splošne, naravoslovne, industrijske, matematično-fizikalne, meteorološke ali tehnične smeri fizike ter program za izpopolnjevanje za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe
5.	učitelja kemije za nedoločen čas
Pogoj: visoka izobrazba kemijsko izobraževalne smeri ali
pedagoške smeri kemija — biologija ali
visoka izobrazba kemijske ali kemijsko tehnološke smeri s
programom za pridobitev pedagoško-andragoške izo
brazbe
6.	2 učitelja samoupravljanja s temelji marksizma za
nedoločen čas
Pogoj: visoka izobrazba interdisciplinarne pedagoške smeri za samoupravljanje s temelji marksizma ali visoka izobrazba iz filozofije kot A predmet in sociologije kot B predmet ali
visoka izobrazba politološke smeri, vendar morajo opraviti program izpopolnjevanja za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe in izpit iz metodike pouka samoupravljanja s temelji marksizma ali
visoka izobrazba iz filozofije, zgodovine, geografije, novinarstva, ekonomije, prava ali pedagogike ter končan program izpopolnjevanja za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe
7.	Učitelja zgodovine in samoupravljanja s temelji marksizma za ned. čas
Pogoj: visoka izobrazba iz zgodovine kot A predmet ali B predmete v povezavi z drugo študijsko skupino ali visoka izobrazba iz zgodovine kot samostojne študijske skupine iz nepedagoške smeri in program izpopolnjevanja za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe
8.	učitelja obrambe in zaščite za nedoločen čas
Pogoj: visoka izobrazba smeri splošna ljudska obramba ali diploma vojaške akademije ali
visoka izobrazba katerekoli smeri in končana šola za rezervne oficirje ter program za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe
9.	učitelja strokovnih predmetov rudarstva za nedoločen čas
Pogoj: visoka izobrazba smer rudarstvo s programom izpopolnjevanja za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe
10.	2 učitelja strokovnih predmetov elektroenergetika
za nedoločen čas
Pogoj: visoka izobrazba smer elektrotehnike — energetika s programom izpopolnjevanja za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe
11.	2 učitelja strokovnih predmetov kovinarstva in strojništva za ned. čas
Pogoj: visoka izobrazba strojne smeri s programom za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe
12.	tehnični risar za nedoločen čas
Pogoj: končana poklicna šola za tehnične risarje zaželjene so delovne izkušnje
III. PONAVLJAMO OGLAS:
1. Referent proizvodnih storitev za nedoločen čas Pogoj:
—	končana strojna tehnična šola
—	3 leta delovnih izkušenj
—	izpit B kategorije
Delovno razmerje se pod točko I. sklepa za nedoločen čas, mandatna doba pa je 4 leta. Osebni dohodek je v skladu s Pravilnikom o delitvi sredstev za OD DSSS, TOZD RTP, TOZD EKŠ in TOZD SP.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje naj pismene prijave z dokazili o izobrazbi naslove na Kadrovsko službo Rudarskega šolskega centra Velenje, Prežihova 3.
Za opravljanje del pod točko I. je rok za prijavo 15 dni za vsa ostala dela pa velja objava do zasedbe.
Kandidati, ki se bodo prijavili za opravljanje del pod tč. I morajo označiti na ovojnici ,,za razpis — SVI" oz. r,za razpis SINFO" pač za katero delo se prijavljajo.
O izbiri kandidata bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 30 dni od sklepa komisije oz. Delavskega sveta.
Srečno!
vegrad
GIP VEGRAD VELENJE TOZD GRADNJA VELENJE ŠOŠTANJ
SEKTOR ..LESNA"
po sklepu delavskega sveta
RAZPISUJE LICITACIJO ZA PRODAJO
Osnovna sredstva	začetna cena
štiristranski skobelni stroj	150.000, -
ventilator — exhautsor — silos	15.000,—
stiskalnica mizarska	25.000,—
mizni rezkar	13.000,—
vrtalni stroj	6.000,-
zastava fiat kombi	6.000, -več manjših OS .
Licitacija bo 22. aprila 1981 v	prostorih obrata mizarstvo, Ul. heroja Gašperja 1, Šoštanj, z začetkom ob 10. uri.
Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe, s pogojem da bodo vnaprej vplačale 10% akontacijo. Prometni davek plača kupec.
Vsa pojasnila o licitaciji lahko dobite po telefonu 881-373, možen pa je tudi ogled vseh OS dan pred licitacijo.
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE OBJAVLJA
prosta dela in naloge
VODENJE DRUŽBENEGA IZOBRAŽEVANJA
Za ORiavljanje navedenih del in nalog se zahteva višja ali visoka izobrazba pedagoško-andragoške smeri, zaželjena je tudi praksa pri organizaciji izobraževanja odraslih.
Delovrio razmerje še bo z izbranim kandidatom sklenilo za ne določen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju na| kandidati poš Ijejo najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: Delavska uni verza Velenje, Titov trg 2, Velenje.
vegrad
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE „VEGRAD" n. sol. o. Prešernova 9/a VELENJE
Razpisna komisija delavskega sveta TOZD Gradbenik Ljubno
RAZPISUJE
na podlagi sklepa delavskega sveta in določil 70. in 71. člena statuta TOZD Gradbenik Ljubno imenovanje
VODENJE TOZD GRADBENIK LJUBNO
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
visokošolska izobrazba tehnične ali družboslovne smeri ali z delom pridobljene izkušnje in najmanj 5 let delovnih izkušenj,
dosedanje delo kandidata mora zagotavljati, da bo dosežen sprejeti program TOZD, kandidat mora predložiti koncept razvoja TOZD,
kandidat mora imeti organizacijsko vodstvene izkušnje in sposobnosti, mora biti družbenopolitično aktiven in imeti pravilen odnos do samoupravljanja.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: GIP ,,VEGRAD" Velenje, Prešernova 9/a. Prijava mora imeti oznako ,,za razpisno komisijo Gradbenik Ljubno".
dn
MM •»Ml SALOM
DO MODNI SALON VELENJE
Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
RAZPISUJE V ŠOLSKEM LETU 1981/82
ŠTIPENDIJE ZA UČENCE V GOSPODARSTVU
—	konfekcionar II	8 štipendij
—	Konfekcionar III	5 štipendij
Pismene vloge sprejema kadrovska služba Modni šalon Velenje, Koroška 37a, 15 dni po objavi.
Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
DO MODNI SALON VELENJE RAZPISUJE
prosta dela in naloge
SALDAKONTISTA (delo za določen čas — nadomeščanje v času porodniškega dopusta)
Pogoj: — končana srednja ekonomska šola — eno leto delovnih izkušenj
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi pošljejo na naslov: Modni salon Velenje, Koroška 37a.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po preteku roka objave razpisa.
gorenje
SERVIS
GORENJE - PROMET Komisija za delovna razmerja
TOZD Promet po sklepu delavskega sveta
RAZPISUJE
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1.	DIREKTOR PODROČJA ZUNANJE TRGOVINE
2.	DIREKTOR PODROČJA POSLOVNIH ENOT V TUJINI
3.	DIREKTOR PODROČJA NOTRANJE TRGOVINE
4.	DIREKTOR PRODAJE Pogoji:
—	visokošolska oziroma višješolska izobrazba ekonomsko-komercialne smeri
—	najmanj pet let delovnih izkušenj na podobnih odgovornih delih in nalogah
—	da je kandidat družbenopolitično angažiran
—	pod točko 1 in 2 mora kandidat imeti soglasje Gospodarske zbornice Slovenije za opravljanje del v zunanjetrgovinskem prometu.
Delavci bodo jmenovani za dobo štirih let.
Kandidati naj v roku 30 dni pojljejo vloge s kratkim življenjepisom ter dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah na naslov: Kadrovska v operatfva. Gorenje, 63320 Velenje. O izbiri bodo kandidati obveščeni do 30. junija 1981.
velenje
trg. in proizvodna DO
DO ERA VELENJE Komisija za delovna razmerja TOZD VELEPRODAJA
OBJAVLJA
prosta dela in naloge za nedoločen čas
1.	SKLADIŠČENJE (1 delavec)
2.	ČUVANJE (2 delavca)
Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
pod 1.: - da so K V delavci trgovske stroke
-	da imajo najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj da so moškega spola
pod 2:- da so PK delavci
-	da imajo najmanj 1 mesec delovnih izkušenj
-	da so zdravi in sposobni opravljati te naloge da poznajo osnove protipožarne varnosti
da imajo urejene vojaške obveznosti
Za opravljanje objavljenih del in nalog se zahteva poizkusno delo, ki traja 30 dni.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: DO ,,ERA" VELENJE, komisija za delovna razmerja, TOZD Veleprodaja, najkasneje v roku 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni.
Začasni svet
OSNOVNE ŠOLE BRATOV MRAVLJAK V USTANAVLJANJU
OBJAVLJA
prosta dela in naloge — 1 hišnika:
poklicna šoia (strojni ključavničar ali električar oz. vodovodni inštalater), za nedoločen čas s polnim delovnim časom, nastop dela 1. 8. 1981.
—	5 kuharic:
poklicna gostinska šola, za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. 9. 1981
—	6 čistilk:
za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. 9. 1981.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Kandidati naj poleg prošnje priložijo dokazila o izobrazbi. Prijave pošljite na naslov: VIZ Velenje, začasni svet osnovne šole Bratov Mravljak v ustanavljanju, Vodnikova 3. 63320 Velenje.
t
Številka 15 (577) — 17. aprila 1981	i Vaš obveščevalec		is511
			
Koledar
Petek, 17. april — Rudi Sobota, 18. april — Konrad Nedelja, 19. april — Leon Ponedeljek, 20. april — Neža Torek, 21. april — Simeon Sreda, 22. april — Leonida Četrtek, 23. april — Vojko
Mali oglasi
PRODAM hišo, gospodarsko poslopje in nekaj zemlje. Pri Antonu Zalezniku, Skorno 32, ŠOŠTANJ. Interesenti naj pridejo 25. 4. 1981 od 12. ure dalje na navedeno mesto.
PRODAM 20 ČEBELJIH DRUŽIN v AŽ panjih, skupaj ali posamezno. Ogled popoldne. Katarina Kolšek, Šmartno ob Paki 49.
PRODAM R-4 TL-SPECIAL, letnik 1978, prevoženih 50.000 km, cena 10 starih milijonov din. Plačljivo tudi s kreditom. Naslov v uredništvu.
ZA POMOČ PRI HIŠNIH IN VRTNIH DELIH nudim ženski srednjih let opremljeno sobo. Naslov v uredništvu.
PRODAM STAREJŠO KMEČKO HlSO z gospodarskim poslopjem, primerno za obrt ali nekaj obdelovalne zemlje. Ivanka Vizovi-
nh<
šek, Ložnica 16, Žalec.
UGODNO PRODAM otroški nadstropni postelji z jogi vložkoma. Jedlovčnik, Foitova 6, Velenje.
ODPRT JE NOV POGODBENI SERVIS ISKRA. Popravljamo televizorje, radioaparate, gramofone in magnetofone. Se priporoča servis ,,Iskra", Slandrova 16 (pri Zgornji tržnici) Velenje.
UGODNO PRODAM športno kolo na 5 prestav. Brglez, Primorska 6, Šoštanj.
PRODAM DVE MANJŠI oziroma eno večjo parcelo za vikend hišico. Naslov v uredništvu.
rc
DOPISUJTE
V
NAŠ ČAS
Dežurstva
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
17.	4. dr Kralj (dnevni), dr. Blatnik (nočni)
18.	4,—19. 4. dr. Pustovrh (dežurni), dr. Blatnik (pom. dežurni)
20. 4. dr. G Hribar (dnevni), dr. Grošelj (nočni)
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
17.	4,—19. 4. dr. Lazar 20. 4.-21. 4. dr. Stupar 22. 4—23 . 4. dr. Lazar
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
18.	4.—19. 4. dr. Božo Jevšek, Kidričeva 17, Velenje
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE
17. 4.-23. 4. Franc Blatnik, dipl. vet., Prešernova 22/e, Velenje, telefon 852—253
Gibanje prebivalstva
MATIČNI URAD VELENJE Rojstva:
Rodilo se je 23 dečkov in 27 deklic.
POROKE: i. FrancROGAN, roj, 1953, profesor iz Velenja in Cvetka GABER-SEK, roj. 1956, študentka iz Velenja; MiranKIRN,roj. 1956, dipl. inženir matematike iz Velenja in Nata-Sa INGATOV, roj. 1958, študentka iz Velenja.
SMRTI:
Ludvik ZAJC, upokojenec iz Ple-šivca 42, star 76 let.
Mnoge kleti v stanovanjskih blokih so polne razne krame. Čeprav imajo v vseh stanovanjskih blokih posode za smeti, odpadke marsikje odlagajo mimo posod in takšna nesnaga lahko kaj hitro zagori. Že pred časom smo napravili »zanimiv« posnetek raznorazne nesnage v kletnih prostorih pod stopniščem na Foitovi 8 na pobudo enega od stanovalcev. Takšno opozorilo ni zaleglo, pred dnevi smo naredili drugega, ko so zagoreli odpadki v kletnih prostorih
Kino
REDNI KINO VELENJE
17. 4. — petek ob 10. uri ROP V NIČI; francoska kriminalka; v glavnih vlogah: Francis Huster in Jean-Francois Balmer
17., 18., in 19. 4. — to je petek, soboto in nedeljo ob 18. in 20 uri DRACULA — ameriška grozljivka.
19.	4. — nedelja ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA — SREČNI LUKA IN BRATJE DAL-TON — francoska risanka.
20.	4. — ponedeljek ob 18. in 20. uri NESPRETNI DETEKTIV — ameriška komedija; v glavnih vlogah: Peter Falk, Ann Margaret.
21., 22. 4. — torek in sreda ob 18. in 20. uri NORIŠNICA V CAMPU — ameriška komedija; v glavnih vlogah: Bili Murray, Har-vey, Atkin.
23. 4. — četrtek ob 18. in 20. uri METEOR — ameriški znanstveno fantastični; v glavnih vlogah: Sean Connery, Natalie Wood
KINO DOM KULTURE VELENJE
19. 4. — nedelja ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA — SREČNI LUKA IN BRATJE DALTON — francoska risanka.
20. 4. — ponedeljek ob 20. uri — FILMSKO GLEDALIŠČE—Meteor — ameriški znanstveno fantastični.
23. 4. — četrtek ob 20. uri MOST NA REKI KWAJ — angleški vojni; v glavni vlogi: William Holden.
;;lNO ŠOŠTANJ
18. 4. — sobota ob 10. uri — OTROŠKA MATINEJA — SREČNI LUKA IN BRATJE DALTON — francoska risanka.
18.	4. — sobota ob 19.30 uri PRETEPAČ — francoski avanturistični; v glavni vlogi: Jean-Paul Belmondo.
19.	4. — nedelja ob 17.30 in 19.30 uri PAZI, DA NE BO GNEČE — italijanski akcijski; v glavnih vlogah: Bud Spencer, Te-rence Hill
20.	4. — ponedeljek ob 19.30 uri DRACULA — ameriška grozljivka.
22. 4. — sreda ob 19.30 uri METEOR — ameriški znanstveno fantastični
KINO ŠMARTNO OB PAKI
17. 4. — petek ob 20. uri PAZI, DA NE BO GNEČE — italijanski akcijski.
19. 4. — nedelja ob 13.30 uri — OTROŠKA MATINEJA—SREČNI LUKA IN BRATJE DALTON — francoska risanka
21. 4. torek ob 20. uri METEOR — ameriško znanstveno fantastični
Na željo kinoobiskovalcev smo se odločili, da bomo v Našem času ponovno objavljali filmski spored naših kinematografov. Za morebitne spremembe po izidu časopisa, se vnaprej opravičujemo, saj do zamenjave filmov ne prihaja po naši krivdi, ampak po krivdi dobaviteljev. Obenem vas obveščamo, da bomo od sedaj dalje predvajali filmske predstave tudi vsak petek ob 10. uri v rednem kinu Velenje.
Kino Velenje
Miličniki
Prireditve
i
KULTURNI (
CENTER^—,--—7
IVAN f /
NAPOTNIK--\
VELENJE Z_)
Petek, 17. aprila
V domu kulture Velenje bo sklepna prireditev NAŠA BESEDA '81 po naslednjem programu:
—	ob 10. uri nastop učencev osnovne šole Anton Aškerc iz Velenja in osnovne šole bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki;
—	ob 17. uri nastop učencev osnovne šole Veljko Vlahovič, glasbene šole Velenje, osnovne šole Gustav Šilih Velenje in članov Kinoklu-ba Velenje;
—	ob 19. uri bo v knjižnici Velenje kulturni večer, na katerem bodo člani Šaleškega študentskega kluba Velenje izvedlirecitalnouprizoritev: Pesem slovenske dežele.
Sobota, 18. aprila
Ob 10. uri bo v domu kulture Velenje gostovala Lutkovna skupina ,,Dvorišče" iz Ljubljane z igrico MAČJE ZGODBE.
Sreda, 22. aprila
Ob 19. uri bo v domu kulture Velenje koncert TOMAŽA DOMIC-LJA iz Ljub'jane. Vstopnice po 60,00 din prodajajo v knjižnici Velenje.
IZSILJEVAL PREDNOST
28. marca dopoldne se je zgodila prometna nesreča v bližini gostilne Kotnik v Šoštanju. Voznik kolesa z motorjem Branko Jelenko iz Šoštanja je izsiljeval prednost vozniku osebnega avtomobila CE 123-919 Ivanu Dermolu iz Šoštanja. Pri nesreči je Jelenko padel po cestišču in se lažje telesno poškodoval.
TEŽJE TELESNO POŠKODOVANA
12. aprila zvečer se je zgodila prometna nesreča na pločniku pred Foitovo 4 v Velenju. Voznik kolesa z motorjem Bojan Stropnik iz Velenja je zaradi vožnje po pločniku zbil 8-letno Suzano Sovič iz Velenja, ki je hodila pravilno po pločniku. Sovičeva je bila pri nesreči težje telesno poškodovana. Odpeljali sojo v celjsko bolnišnico.
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
24. marca ob 22. uri je vinjeni S. D. v fiotelu Kajuh v Šoštanju pretepal I. J. in ga pri tem telesno pošk o-doval. Nadaljnje kršenje javnegare-da in mira so mu morali preprečiti delavci postaje milice, ki so vročekrvnega S. D. pridržali doistreznit-ve. Za storjeno dejanje se bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
3. aprila so se okoli 23.30 ure pričeli v Rdeči dvorani v Velenju pretepati vinjeni V. K., P. D. in S. S. Posredovati so morali miličniki, ki so vinjena V. K. in P. D. pridržali na postaji milice do istreznitve, Š. S. pa je bil po krajšem razgovoru izpuščen. Vse tri pa čaka še zagovor pred sodnikom za prekrške.
11. aprila opoldne jevinjeni R. T. v Rudarskem šolskem centru začel pretepati obratovodjo. Na kraj so morali prihiteti delavci postaje milice, ki so vinjenega kršitelja pridržali na postaji milice. Zaradi storjenega prekrška se bo moral vinjeni R. T. zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
V novih prostorih
Delovna skupnost Savinjsko-šdeške medobčinske gospodarske zbornice Velenje seje preselila v nove prostore na Trgu mladosti 3/111 (v zgradbo tozda Inženering RŠC Velenje). Telefonski številki SŠGZ Velenje pa sta 852-529 in 852-838.
- nv >-;>., <•*
V SPOMIN
V sredo. 15. aprila je minilo leto dni bridkega žalovanja, odkar je neozdravljiva bolezen v najlepših letih življenja prekinila utrip srca naši najdražji ženi. mamici, hčerki, sestri in teti
Faniki Skejič
i
Minevajo tedni in meseci, pa še vedno ne moremo verjeti, da si nas za vedno zapustila. Boleč, nepozaben je spomin nate in prehuda bolečina v naših srcih, da bi lahko kdaj zamrla. Iskrena hvala vsem. ki se ustavite ob njenem grobu, prinašate cvetje ter prižigate svečke.
Žalujoči: mož Ante, sin TonLo, hči Marija, ata, mama, brata in sestri z družinami.
Komisija za delovna razmerja
Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje objavlja
prosta dela in naloge
STROJEPISKE
(za določen čas, nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom).
Pogoji:
—	končana administrativna šola ali ekonomska srednja šola,
—	eno leto delovnih izkušenj,
—	moralno politična neoporečnost. Poskusno delo traja 60 dni.
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
Kandidati za zasedbo del naj pošljejo prošnje s potrebnimi dokazih na Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, 63320 Velenje, cesta Františka Foita 10, v 15 dneh po objavi razpisa.
Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
Podrobnejša pojasnila o delu in nalogah strojepiske dobe kandidati na Centru za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon 850-087.


RUDARSKI ŠOLSKI CENTER
VELENJE
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER Velenje Kadrovsko-socialni sektor
Popravek razpisa prostih del in nalog
IPO — direktor tozd Dom učencev,
objavljenega v Našem času štev. 14 dne 10. 4. 1981
Kandidati za razpisana dela in naloge IPO — direktorja tozda Dom učencev morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da poleg pogojev, predpisanih v 504. čl. zakona o združenem delu, izpolnjujejo tudi pogoje iz zakona o usmerjenem izobraževanju (čl. 147, 177, 226),
—	da so moralno-politično neoporečni,
—	da imajo vsaj 5 let vzgojno izobraževalne prakse v domovih učencev.
M
TRGOVSKO POPJETJE
nama
LJUBLJAN An.0, o
TOZD VELEBLAGOVNICA VELENJE
OBJAVLJA
prosta dela in naloge HIŠNIKA za nedoločen čas Pogoji:
-	poklicna šola strojne, ključavničarske ali elektro smeri
-	5 let v poklicu
-	izpit iz varstva pri delu
-	moralne kvalitete deljen delovni čas
Pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba TOZD Veleblagovnica Nama Velenje, Šaleška 21, 15 dni po objavi. Udeleženci bodo o rezultatih obveščeni v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata.
velenje
trg-, in proizvodna DO
DO ,,ERA" VELENJE TOZD MALOPRODAJA Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
-	SKLADIŠČNA DELA v p. e. Standard - za nedoločen
čas
-	SKLADIŠČNA DELA v p. e. Hrana - za določen čas (nadomeščanje delavca v času služenja JLA)
Kandidati moVajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: *"— da so NK delavci
-	da imajo pol leta delovnih izkušenj
-	da so moškega spola	ŽJ, * '
Za opravljanje objavljenih del in nalog "Se delo, ki traja 90 dni.

s'poizkusrfo •
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: DO ,,ERA" Velenje, komisija za delovna razmerja, TOZD Maloprodaja, najkasneje v roku 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni.
6. srečanje malih vokalnih skupin Slovenije
Seminar
Nazarje
Že tretji nogometni maraton
V Nazarjah se marljivo pripravljajo na nogometni maraton, ki ga bodo v počastitev 27. aprila in L. maja letos izvedli že tretjič zapored. Prav prvi dve zelo uspešni preizkušnjijim pomenita največjo spodbudo pri organiziranju letošnje, ki pa jo bodo seveda obogatili z izkušnjami prejšnjih let. Nogometaši bodo na na-zarsko športno igrišče stopili 30. aprila ob 18. uri in bodo igrali do enake ure naslednjega dne. Pomerili se bosta moštvi mlajših od 25 let in starejših, na vsaki strani pa se bo menjavalo 18 igralcev. Pred začetkom maratona bodo pripravili še slovesnost in. z njo prav tako počastili oba praznika.
Pripravam na prireditev so člani športnega društva Vrbovec namenili resnično veliko prostovoljnega dela, z reklamnimi oglasi jim bo priskočilo na pomoč združeno delo, pa obrtniki in še kdo. Sredstva si bodo zagotovili tudi s prodajo priložnostnih značk, pri organizaciji pa jim pomagajo še taborniki, tudi letos bodo pripravili kresova-nje, pa mladinci in ostali krajani. Pomembno je tudi to, da celotni izkupiček od prireditve namenjajo za redno dejavnost svojega športnega društva.
Te pa prav tako ne manjka. Pozimi so pripravili množično tekmovanje v veleslalomu za vse kategorije prebivalcev tukajšnje krajevne skupnosti. Odziv je bil za začetek zelo dober in obeta ob prihodnjih prireditvah še večjo udeležbo. Ta je bila zelo dobra tudi na prvenstvu krajevne skupnosti v kegljanju, namiznem tenisu in v šahu. Seveda športniki v vseh zvrsteh, tudi v košarki in odbojki, pridno vadijo, sodelujejo na številnih tekmovanjih v kraju in občini, veliko uspeha pa si obetajo ob bližnjih tekmovanjih za občinsko prvenstvo. Spomladi bodo poleg maratona pripravili še krajevno ligo v malem nogometu in v maju še množično kolesarjenje.
Dokaz, da društvo res dobro deluje, je predvsem vse večje zanimanje prebivalcev krajevne skupnosti Nazarje za najrazličnejše oblike športa i» rekreacije, pa tudi za sodelovanje pri delu društva. Ob tem si pri ŠD Vrbovec želijo, da bi se v delo pri organizaciji najrazličnejših tekmovanj in akcij ter drugih poslih vključilo še več članov društva. To bi delo društva še okrepilo, čeprav se seveda zavedajo, da je tudi vse večje število nastopajočih prav tako razveseljivo. Glede na dosedanje delovne uspehe in na vse večje zanimanje bi bilo potrebno tudi več sodelovanja s krajevno skupnostjo in z vsemi njenimi dejavniki. Za primer že doslej dobrega sodelovanja pri športnem društvu Vrbovec navajajo taborniški odred bratov Kraigher in prostovoljne gasilce. Njim naj bi sledili še drugi.
J. P.
Že v prvih minutah je imel Prelogar priložnosti za zadetek
Nogomet
V nedeljo točka v gosteh?
Zmaga iz enajstmetrovke
Nogometaši Šmartnega so v srečanju z ekipo Izole iztržili pomembni točki. Gostje so se tudi tokrat predstavili kot zelo čvrsta in borbena ekipa. Prvi del srečanja je prinesel gledalcem nezanimivo in raztrgano igro. V drugem polčasu pa se je igra nekoliko izboljšala in v 78. minuti je padel tudi edini zadetek na tekmi. Gostje so nepravilno zaustavili Kopušarja v kazenskem prostoru, najstrožjo kazen pa je zanesljivo izvedel Pra-šnikar. V nedeljo gostujejo nogometaši Šmartna v Kopru proti istoimenski ekipi.
Košarka
Elektra šesta
V slovenski košarkarski ligi so preteklo soboto odigrali zadnje kolo. Košarkarji šoštanjske Elek-tre so gostovali v Kopru in premagali domačo ekipo z rezultatom 82:76 (36:44). S to zmago so košarkarji Elektre osvojili šesto mesto, zbrali pa so 18 točk. Prvo mesto je zasedel Kraški zidar iz Sežane z 28. točkami.
Odbojka
0 delu in nalogah mladih v Gorenju
Pomembna in potrebna sestavina našega vsakdana
V organizaciji Radia Velenje in pod pokroviteljstvom občinske kulturne skupnosti »Velenje je bilo zadnji petek, 10. aprila v velenjskem domu kulture 6. srečanje malih vokalnih skupin Slovenije. Zdaj že tradicionalno srečanje v središču Šaleške doline, na katerem je nastopilo 16 pevskih sestavov, manjših od okteta, je znova dokazalo, da so male vokalne skupine pomembne in potrebne v našem kulturnem prostoru.
Predstavnik zveze kulturnih organizacij Slovenije in novoustanovljene Pevske zvezč Slovenije, prof. Radovan Gobec, je v izjavi za Radio Velenje med drugim pouda-
ril, da predstavljajo male vokalne skupine posebno zvrst našega glasbenega življenja, ki ji je treba nameniti posebno pozornost. Male vokalne skupine je treba dvigniti na raven, ki jo imajo druge pevske sestave na Slovenskem. Da bi dosegli ta cilj mora Zveza kulturnih organizacij Slovenije nuditi skupinam večjo pomoč pri iskanju primerne literature in nasploh strokovno pomoč vodjem skupin.
Male vokalne skupine, ki so nastopile na 6. srečanju, so sestavljali mladi pevci, kar je še posebej razveseljivo. Izstopajo, razumljivo, skupine, ki delujejo že
dalj časa. Pomembno je, da je bila pevska kultura večine nastopajočih dobra, pa tudi izbira pesmi je bila v glavnem zadovoljiva. Nekatere sestave so prepevale tehnično kar zahtevne pesmi.
Nastppajoči, med katerimi je bilo 6 malih vokalnih skupin, ki so prvič sodelovale na srečanju, so bili s srečanjem zadovoljni. Vsi skupaj pričakujejo, da bo 7. srečanje, 9. aprila 1982, predstavljajo resnično prelomnico v razraščanju ,,gibanja" malih pevskih sestavov, predvsem pa naj bi pomenilo tudi nov kvaliteten vzpon malih vokalnih skupin.
Vodstva osnovnih organizacij ZSMS in delegati v konferenci osnovnih organizacij ZSMS v velenjskem delu sozda Gorenje so se 11. in 12. aprila zbrali na dvodnevnem seminarju v Mežici. Prvi dan seminarja so mladim spregovorili direktor delovne organizacije Gorenje TGO Peter Krepel o gospodarskem položaju Gorenja, predsednik občinske konference SZDL Velenje Tone Šeliga o mednarodnem položaju, o delitvi dohodka pa je mladim predaval magister ekonomije Jože Zagožen.
Mladi delavci Gorenja so bili s predavanji zelo zadovoljni, saj so s tem spoznali še več bistvenih resnic o današ-
Osmo prvenstveno srečanje za prvenstvene točke z Mariborom so dobili Velenjčani z rezultatom 2:1. Na nedeljski tekmi na igrišču ob jezeru se je zbralo okrog 4000 gledalce, ki sicer niso bili navdušeni z igro. toda tokrat je bil pomemben rezultat, saj so se nogometaši Rudarjastemnekolikopri-bližali moštvom v sredini lestvice. Domačini so začeli zelo podjetno in že v prvih desetih minutah so imeli tri lepe akcije, ki so veliko obetale—žal, je ostalo le pri tem. Nato so iznenada popustili, gledali smo slab nogomet, tako eni kotdrugisovglavnem igrali po sredini igrišče z visokimi nekontroliranimi žogami. Kljub tej medli igri pa so igralci Rudarja v 30 minuti povedli. Nad kapeta-nom Rusmirjem je bil storjen prekršek, približno 18 metrov od gola Mariborskega vratrja. Prosti strel je izvajal Prelogar in dosegel gol, ki ga redko vidimo na naših igriščih. Vodstvo Velenjčanov ni spodbudilo k bolj živahnejši in napadalni igri. Do drugega pol-
časa so dvakrat, trikrat zapretili tudi Mariborčani, toda na srečoje domača obramba vsakokrat pravočasno posredovala. Indo-lentnost se je igralcem Rudarja kmalu maščevala, saj šo gostje v 68 minuti nepričakovano izenačili. strelec zadetka je bil njihov branilec Gagič. Domačini so morali spet pričeti znova in z veliko težavo jim je sedem minut pred koncem le uspelo še drugič zatre-sti mrežo. Strelec tega prav tako lepega zadetka je bil Kikič.
Seveda pa s to zmago Velenjčani še vedno ne morejo biti brezskrbni. Če bodo doma dobili vse tekme, to verjetno še ne bo dovolj za obstanek v ligi. Zato bomo morali po besedah trenerja Krivošeja najmanj dve točki osvojiti v gosteh Podvig bodo poskusili napraviti že v nedeljo v Dubrovniku, kjer se bodo sestali z Goškom. Če hočejo vsaj delno uspeti, bodo morali zaigrati veliko veliko bolje kot preteklo nedeljo proti Mariboru.
. S. V.
njem gospodarskem trenutku. kritično spregovorili tudi o Naslednji dan so mladi svojem delu in nalogah. H. J.
Podpis k sliki: Mladi delavci so kritično spregovorili o svojem delu
Velenje
Tradicionalni maturantski ples
V	Rdeči dvorani v Velenju je bil v začetku tega meseca pod pokroviteljstvom skupščine občine Velenje in TGO Gorenje Velenje V. ples maturantov. Sodelovali so maturanti in maturantke rudarskega šolskega centra Velenje, gimnazije Velenje, ekonomskega šolskega centra Celje in zdravstvenega šolskega centra Celje.
Maturantskega plesa seje udeležilo več kot 500 maturantk in maturantov ter približno dva tisoč staršev, profesorjev in gostov.
V	programu smo nastopili maturantje z veličastnim Gaude-amus igitur. četvorko in klasičnimi — standardnimi plesi. Program je popestrilašeŽPD France Prešeren iz Celja, posebno plesno točko pa sta izvedla nekdanja odlična plesalca Verena in Drago Šulek.
Sodelovanje med omenjenimi šolami oziroma šolskimi centri se
je začelo že pred leti, ko so takratni maturanti RŠC organizirali ma-
Med četvorko (Foto: L. O.)
turantski ples in k sodelovanju povabili velenjske gimnazijce in maturante ter maturantke zdravstvene šole iz Celja. Letos smo maturanti RŠC povabili k sodelovanju še maturante in maturantke ekonomskega šolskega centra Celje in šolskega centra Edvard Kardelj iz Slovenj Gradca. Vsi so se vabilu z veseljem odzvali.
k Izvolili smo odbor maturantov in s plesnim klubom Velenje organizirali plesni tečaj, ki gaje vodila profesorica Verena Šulek. udeležilo pa se gaje 350 maturantov in maturantk. Odboru malurantov so zelo veliko pomagali tudi delavci RŠC — tozd Elektroko-vinarske šole.
Takšna oblika sodelovanja med učenci različnih srednjih šol je vsekakor pohvalna, vendar bi želeli, da bi se sodelovanje razširilo tudi nadruga področja mladinskega izvenšolskega udejstvovanja.
Branko Nimuc
Rokomet
Nov poraz
Igralke Velenja niso najbolje začele spomladanski del prvenstva. V treh dosedanjih kolih so osvojile le točko, res pa je da so dvakrat gostovale. V prvem kolu v La-binu, v prejšnjem kolu pa v Sisku, kjer so z igralkami Ine izgubile po slabi igri z rezultatom 16:14 (8:8).
Tudi jutri zvečer čaka igralke Velenja težko srečanje, saj bodo v Rdeči dvorani gostovale rokome-tašice Splita, ki so trenutno na drugme mestu.
Tesna zmaga
V nadaljevanju prve slovenske odbojkarske lige so igralke Ljubne-ga gostovale v Celju proti ekipi Golovca. Srečanje so dobile gostje s 3:2 (4:15, 15:13, 13:15, 15:4, 16:14). Igra je bila zanimiva in polna preobratov, saj so Celjanke v petem nizu vodile že 14:11, asoseLjuben-ke zbrale in z odličnimi akcijami na mreži uspele zmagati. V petek ob 18. uri bo v osnovni šoli Ljubno ob Savinji na sporedu tekma naslednjega kola, in sicer med OK Ljubno in OK Partizan-Vič iz Ljubljane.
D. M.
Za gol razliko
Rokometaši Šoštanja so si svoje vodstvo povečali na dve točki. V 14. prvenstvenem kolu v slovenski košarkarski ligi so gostovali v Mariboru in premagali mlado moštvo Branika zr rezultatom 39:18
(19:8). Po tem kolu imajo 23 točk, na drugem mestu je Jelovica z 21. točkami, tretja pa Minerva, ki je zbrala 19 točk.
V 15. kolu se bodo Šoštanjčani sestali v Celju z mlado ekipo Aera.
nama
Vse blago veni hiši!
Veleblagovnica	iQ
VELENJE