Ob otvoritvi užiteljske knjigarne v Mariboru. Z letošnjim šolskim letom je -otvorila knjigarna »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani svojo podružnico v Mariboru. To je tako važen dogodek iz stanovsko gospodarskega vidika učiteljstva, da ga ne moremo preiti molče, zlasti ne v stanovskem glasilu. Na prvi pogled je videti paradoksno, da učiteljstvo ustanavlja, oziroma ustvarja nove gospodarske .postojanke ravno v tej gospodarski tako težki dobi. Saj usihajo stara moena gospodarska podjetja vsled svetovne krize drugo za drugim, ali pa se vsaj borijo z velikanskimi težkočami in omejujcjo svoj obrat. Mi pa se hočemo ravno v tem času še razširiti in utrditi! Ali ni to čudno? in vendar je tudi med tem navideznim nasprotstvom logična zveza in pravilen zaključek. Neizprosno kruta gospodarska kriza, ki drži gospodarstvo vsega sveta v svojih trdih kleščah. naravnost sili ne samo vsakega posameznika, amp'ak tudi cele stanove, da razmišljajo intenzivneje nego kdajkoli o svojem .gospodarskem in socialnem položaju ter poizkušajo najti izhod iz tega mučnega labirinta. V tako kritičnih dobah, kakor je sedanja je posameznik slabič, ki sc brez uspcha bori proti toku časa. Zato išče pomoči in rešitve v skupnosti. In kaj je naravnejše, kakor da se nasloni na svoje stanovske tovariše, ki imajo iste težnje 'in istc težkoče. Pri njih najde razumevanje in pomoč. Zakaj v skupnosti je neizmerna moč, ki zamore vsaj deloma kljubovati tudi taki gospodarski krizi, kakor je sedanja. Naravni zakon stanovske samoobrambc in samoohranitve v teh težkih časih sili tudi učiteljstvo, da strne ne samo svoje moralne, ampak tudi vsc svoje gospodarske sile za dobrobit stanu. Saj se je ravno učiteljstvo zamoglo že neštetokrat prepričati po Lastnih izkušnjah, da vse idejno. kulturno in organizacijsko delo visi tako rekoč v zraku od danes do jutri, ako nima frdnega gospodarskega temelja. Ravno vsled tcga je doživelo toliko trpkih razočaranj; ravno radi pomanjkanja gospodarskega temelja je moralo propasti že toliko in toliko idejno idealno zasnovanih načrtov. Trden gospodarski temelj vsemu idejnemu delu pa morajo dati le skupne gospodarske ustanove, če so prav upravljane in vodene. Dokazov za to trditev vidimo vse polno dan na dan, žal, ne toliko pri sebi, kakor pri drugih. Gospodarsko smo krepili tuje posamezrVike ali pa skupine, naše pa pozabljali. In kadarkoli je bilo in je potrebno materialnih sredstev za naše idejno delo v korist splošnosti ali pa lastnega stanu, smo segali in segamo še danes v svoje že skoraj docela izčrpane žepe. Drugi pa najdejo take vire v svojih gospodarskih ustanovah in jim ni potreba apelirati na požrtvovalnost posameznikov. Kolikim posamezrrtkom in pa tudi skupinam je ravno učiteljstvo v prvi vrsti pripomoglo do trdnega gospodarskega položaja in ugleda! In zdaj pomislimo malo nazaj ter iščimo dotičnikc med dobrotniki za naše stanovske, kulturne in socialne potrebe. Kje najdete njihova imena in darove? — Često smo si sami spletali bič, s katerim so nas na ta ali oni način tepli drugi. Priti je morala šele današnja go&podarsko tako težka doba, da nam polagoma odpira oč'i ter se začnemo vsaj nekoliko zavedati svojega položaja. In tako je prišlo do otvoritve podružnice Učiteljske knjigarne v Maribru šele sedaj po dvajset petih lctih delovanja v Ljubljarri. Seveda ni šlo gladko ter je bilo potreba premagati različne ovire, kakršnim bi se bilo mogoče pred leti 'izogniti. So pač časi in razmere drugačne kakor nekdaj. Toda glavno je, ria ima sedaj naše učiteljstvo tudi v drugem največjem gospodarskem in kulturnem središču Dravske banovine svojo postojanko. Njen napredek in procvit pa je prav toliko odvisen od stanovske zavednosti učiteljstva, kakor od knjigarne same glede točnosti, postrežbe in solidnih cen. Vsi pogoji za njen razmah so tu. ' —lj-