Ekskurzija DIT-a gozdarstva Posočja na Hrvaško Skoraj dve leti je že, odkar sem se zadnjič potika} po pragozdovih Samarskih in Belih sten Y Gorskem kota1ju. To je eno najbolj ohranjenih in najslikovitejših območij na Hrvaš-kem. Kljub temu so hrvaški planinci v zadnjem desetletju nadela li še nekaj novih planinskih poti. Zato sem se nemalo začudil, ko sem zvečer v bivaku "Radkov o sklonište" prebral, daje bilo to ob- močje leta 1985 z "Zakonom o proglašenju Bijelih i Samarskih stijena strogim rezervatom" razglašeno za strog naravni rezervat v velikosti 1.341 ha. Presenetilo me je predvsem dejstvo, da pobudniki niso bili goz- darji, temveč Planinarski savez Hrvatske. V obrazlo- žitvah PSH je mogoče prebrati, da je tak zakon potre- ben zaradi ohranitve tega omočja pred gozdarji. To je bilo zame kot gozdarja nesmisel, saj se zavedam, da je tako območje, kot so Bele in Samarske stene, lahko ohranjeno predvsem zaradi gozdarjev .... Zakaj je tako, smo spoznali na izletu DJT -a Posočja na Hnraško v oktobm 1998. Namen ekskurzije je bil večplasten: - ogledati si hrvaške nacionalne parke s poudarkom na zakonski ureditvi, - spoznati organiziranost hrvaškega gozdarstva, up- ravljanje in gospodarjenje z gozdovi. - navezati dolgoročne stike z drugimi gozdarskimi društvi. Na ekskurzijo je odšlo 46 udeležencev, od tega 29 delavcev ZGS OE Tolmin, 1 O delavcev izvajalskega podjetja SGG Tolmin, 6 upokojencev in 1 član DIT-a, ki je v službi v drugi ustanovi. Prvi dan smo se najprej ustavili v Delnicah, kjer so nas pričakali gozdarji Uprave gozdov (Uprava šuma) iz Delnic in nas popeljali do poučnega gozda Park šume Golubnjak. Predstavnik Direkcije hrvaških goz- dov (Direkcija hrvatskih šuma) nam je orisal goz- darsko zakonodajo in na podlagi nje organiziranost gozdarstva. Predstavnik gozdne uprave iz Delnic je pojasnil operativni del gospodarjenja z gozdovi Gor- skega katarja, predsednik njihovega DIT-a pa dejav- nost društva. Nato smo si ogledali zaščiten] gozd Go- lubnjak, v katerem nas je zlasti impresionirala preko 37m visoka in 140 cm debela jelka. Naslednja postaja strokovnega dne je bil nacionalni park Risnjak, kjer smo v zanimivi predstavitvi in vroči razpravi izmenjali mnenja glede strategije nacionalnega zavarovanja goz- dov. GozdV 57 (1999) 2 Drugi dan naše ekskurzije je bil posvečen ogledu Velebita, katerega severni del je bil prav v tistih dneh v hrvaškem saboru v postopku razglasitve za naci- onalni park. Hkrati so nam hrvaški kolegi predstavili še Upravo Gospič in Šumarijo Gračac . V petek smo si na turističnem potovanju z ladjo ogledali nacionalni park Komati, zvečer pa je sledilo druženje z gozdarji iz Šibenika, Zadra in Splita. Pred- stavili so nam mediteranske gozdove, njihove uspehe pogozdovanja in probleme, ki jih imajo z gozdnimi požari. Predsednik splitskega DIT-a nam je skozi za- nimiv pogovor orisal dejavnost društva in sprejel po- vabilo o skorajšnjem snidenju v naših gozdovih. Sobotna pot domov nas je vodila preko nacional- nih parkov Slapovi Krke in Paklenica. Hrvaški gozda1ji so nas povsod zelo lepo sprejeli. Že kmalu pa smo ob sproščenih razgovorih ugotovili, da tudi oni niso najbolj zadovoljni s stanjem hrvaškega gozdarstva. Le-to je ubralo pot javnega podjetja, za katerega nekateri menijo, da bi bil rudi pri nas ustrez- nejši sistem. S kakšnimi težavami se soočajo pri tem na Hrvaškem? l. Ker so organizirani kot javno podjetje, jim država ne zaupa določenih javnih pooblastil. Tako imajo pristojnost nad vsemi gozdovi v zavarovanih ob- močjih naravovarstveniki oz. Ministrstvo za okolje in prostor. Tako se zgodi, da morajo celo za sanitarno sečnjo praktično vsakega drevesa na območju t. i. gozdov s posebnim namenom pridobiti dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor. Tu sem našel od~ govor na vprašanje, zakaj hrvaški gozdatji niso na- klonjeni zavarovanim območjem ... 2. V javnem podjetiuje zajeto načrtovanje, usmerjanje gospodarjenja v vseh gospodarskih gozdovih in sa- mo izvajanje del v državnih gozdovih. Vendar ugo- tavljajo, da se tak sistem kaže kot nepregleden in neracionalen, zato trenutno ustanavljajo posamezne organizacijske enote. Organizacijska enota, ki po- kriva mehanizacijo, naj bi se čez par let izločila iz sedanjega javnega podjetja in se preoblikovala v izvajalsko podjetje, ki naj bi se znašlo na trgu. 3. Gozdarji v javnem podjetju sicer imajo javna po- oblastila za odkazilo v zasebnih gozdovih, vendar priznavajo, da le-tega ne obvladujejo v celoti, saj znotraj javnega podjetja nimajo pravih mehanizmov za prisilo lastnikov k sodelovanju. Res pa je, da za Hrvaško, ki ima le okoh 20 % zasebnih gozdov, ki 105 Društvene vesti Slika 1 : Bele in Samarske stene so večinoma slabe zasnove, to ni katastrofalno. V Sloveniji bi bilo seveda drugače . 4. In nenazadnje, tudi hrvaški gozdarji se pritožujejo nad zelo močno centralizacij o, ki je ve1jetno še večja kot pri nas, npr. v Zavodu za gozdove Slovenije. Seveda se pri nas spogledujemo z "drugačnim" javnim podjetjem. Pravzaprav kar s 14 javnimi podjetji s 14 direktorji, ki bi imeli velika javna pooblastila, in v katerih bi znotraj gozdarstva ostal ves denar, ali pa bi država za javne funkcije celo kaj primak.nila. Vendar pa je realnost drugačna, tako na Hrvaškem in v Slo- veniji kot v Švici ali kakšni drugi zahodni deželi. Če se država zaveda pomena javne vloge gozdov in javnih gozdov, želi imeti tudi pregled nad javno gozdarsko službo oz. nad službo z javnimi pooblastili in tudi nad denarjem, ki gre v te namene, in sicer ne glede na organiziranost. Med Hrvaško in Slovenijo je bistvena razlika v tem, daje Slovenija začela s korenitimi spre- membami v gozdarstvu, Hrvaška pa je ubrala pot manj- ših korakov. Hrvaški gozdarji imajo tudi druge, čisto praktične probleme. Najpomembnejši so seveda protipehotne mine, ki so raztresene po vseh gozdovih na območju nekdanje frontne črte na Velebitu. Ker gre večinoma za plastične mine, ki jih detektorji ne zaznavajo (na- črtov postavitve pa seveda ni nikjer), bodo ti gozdovi 106 Slika 2: Paklenica v Južnem Velebitu (Vse foto: Edo Kozorog) za nekaj desetletij prepuščeni naravnemu razvoju. Po- seben problem bo čez nekaj let tudi zaraščanje Like kot posledica razse litve hških Srbov in opustitve kme- tijstva. Ni mogoče tudi spregledati, da ima Hrvaška zelo odločno naravovarstveno strategijo. V minulih letih so namreč razširili nacionalni park Risnjak in Paklenico, v prvem branju je že zakon o novem nacionalnem parku Severni Velebit, v predlogu za zaščito paje tudi masiv Klek blizu Delnic. Meniva, da je ekskurzija v celoti zadovoljila pri- čakovanja. Poleg vsakoletnih uspešnih izletov (lani smo bili npr. na Korziki) je v zadnjih letih društvo izpeljalo še nekaj drugih strokovnih projektov: Projekt zaščite in ureditve Trnovskega gozda v vzgojno-izo- braževalne namene (financiran preko REC-e), popis debelih in zanimivih dreves v območju, poleg tega društvo vsako leto organizira en strokovni posvet (letos bo na temo varovalnih gozdov), v teku paje tudi ure- ditev učne poti ob Hublju . Pestra je tudi društvena družabna dejavnost (tradicionalno martinovanje, so- delovanje z zamejskimi gozdarji in drugimi gozdar- skimi društvi) . Zato ni čudno, da je bil na jesenskem občnem zboru društva podaljšan mandat sedanjemu upravnemu odboru s prizadevnim Silvom Peljhanom na čelu . Edo Kozorog, Dani Oblak GozdV 57 (1999) 2