V NAŠI DRŽAVI. Predsednik vlade g. dr. Stojadinovič se je vrnil z obiska v Turčiji 4. XI. nazaj v Belgrad. Notrajni minister g. dr. Ant. Korošec se je mudil v minulem tednu v Mariboru, Ljubljani in v Zagrebu, kjer je imel razgovore z banom savske banovine in je obiskal tudi zagrebškega nadškofa dr. A. Bauerja in pomožnega škofa dr. A. Stepinaca. Časnikarjem je izjavil, da je on vedno ljubil ter spoštoval hrvaški narod in je njegova vroca želja, da konča svojo politično delovanje s tem, da bodo vsi Hrvati srečni in zadovoljni v naši državi in tudi mi z njimi! Važne napovedi prometnega ministra g. dr. Spaha. Na svojem potovanju po Bosni in Hercegovini je prispel prometni minister dr. Spaho v čajniški okraj, v katerem je imel za pristaše JRZ govor, v katerem je napovedal, da bo sedajna vlada izdala naredbo o najnižjih mezdah. Sedanja vlada je že v dejanju pokazala, da skrbi za delavstvo in se bo z vsemi silami trudila tudi v bodoče, da odstrani zlo brezposelnosti, ker v naši državi ne sme biti nezaposlenih. Kraljeva vlada bo izdala vse one politične zakone, ki jih je napovedala, in bo med drugimi izdala tudi nov volilni zakon s tajnim glasovanjem. Imeli bomo svojo lastno tovarno za letala in avtomobile. Ministrski "svet je izdal odlok o odobritvi odkupa tuje udeležbe pri delniški glavnici industrije letalBkih motorjev v Rakovici. S prehodom tega podjetja v državne roke dobimo lastno tvornico za letala ter avtomobile, v kateri bodo zaposleni izključno domači ljudje, H bodo pustili ves zaslužek doma. V kratkem se bodo v Rakovici razširile tehnične naprave, inštalirale se bodo livarne in kovnice za izdelavo avtomobilskih motorjev in drugih kovinarskih delov za motorna vozila. »Nova doba«, pristno jenesarsko glasilo, ki izhaja v Celju ter živi od duha Ijubljanskega »Jutra«, je jako nerazpoložena In nevoljna, če se ugotovi resnica o delovanju bivših demokratov in kmetijcev, sedanjih Jenesarjev. Mi smo v uvodnem članku dne 4. novembra zapisali zgodovinsko resnico, da so slovenski demokratje in kmetijci v ustavotvorni skupščinl omogočili s svojim glasovanjem centralizem, ki stane na gospodarskem področju Slovenijo vsako leto 600 milijonov Din. Mar ni to res? Zgodovinsko dejstvo je, da je v ustavotorni skupščini SLS z vseml svojimi poslanci glasovala zoper centralistično Vidovdansko ustavo, slovenski liberalci, to je: 9 kmetijskih poslancev pod vodstvom Ivana Puclja in 3 demokratski poslanci pod vodstvom rajnega dr. Žerjava, pa so glasovali za centralistično ustavo. Ako bi teh 12 slovenskih poslancev takrat glasovalo z opozicijo, bi centralistična ustava ne bila sprejeta. Tisti trgovski in obrtniški krogi, ki čitajo »Novo dobo« ter ji morda celo verujejo, se sedaj hudujejo nad centralizmom. Če hočejo dobiti v svoje roke prave krivce, naj primejo za ušesa liberalne kmetijce in demokrate, torej ljudi, ki so v ozadju »Nove iobe«. Ce bodo v svetlobi dejstev preso-jali sedanje politične in gospodarske prilike ,bodo morda uresničili privid »Nove dobe«, »da se izobrazujejo v zrel narod, Iri je re^ vreden boljše usode.« V DRUGIH DRŽAVAH. Nenadna sprememba avstrijske vlade. Javnost je presenetila vest, da je bila v noči 4. novembra že zopet preosnovana dr. Schuschniggova avstrijska vlada. Iz vlade so izpadli vsi ministri, ki so imeli še količkaj stikov z razpuščenim Heimwehrom, in ti so: podkancler Baar-Baarenfels, trgovinski rainister Stockinger, finančni minister dr. Draxler in pravosodni minister dr. Hammerstein. Kancler Schuschnigg je odstranil iz vlade vse priveske bivšega podkanclerja Starhemberga in je s tem postavil Avstrijo na samostojna tla še pred sestankom držav rimskega bloka, ki bo pričel na Dunaju 11. novembra. Avstrijski zunanji minister povabljen v Berlin. Šef avstrijskega zunanjega ministra dr. Gvido Schmidt je prejel od nemškega zunanjega ministra v imenu kanclerja Hitlerja povabilo, da obišče Berlin, kar bo storil v drugi polovici meseca novembra. Regent Madžarske obišče Rim. Madžarski regent Horthy se bo peljal 20. XI. \z Budimpešte v Rim v spremstvu ministrskega predsednika in zunanjega ministra. Vozil se bo skozi Jugoslavijo. Italijani bodo priredili ob priliki Horthvjevega obiska v Rimu slovesnosti, ki bodo trajale tri dni. Madžarski državni poset bo še letos vrnila Italija. Za slučaj, da bi bil italijanski kraljevi par zadržan in bi ne mogel osebno v Budimpešto, ga bo zastopal pre3tolonaslednik Umberto. Horthvjevi vožnji v Rim pripisujejo veliko politično važnost, ker le redko kedaj zapusti Budimpešto, da bi obiskal kako prijateljsko državo. Horthv hoče z rimskim potovanjem priboriti Madžarski splošno vojaško dolžnost in potisniti v ospredje spremembo trianonske mirovne pogodbe, po kateri je bila Ogrska po prevratu potlsnjena v sedajne meje, katere bi rada za vsako ceno raztegnila in jih predrugačila. Izstop Italije Iz Društva narodov. Dolgo časa se je že govorilo in pisalo, da bode Italija obrnila Društvu narodov v Ženevi hrbet po vzgledu Japonske in Nemčije. Domnevanja in napovedi so se sedaj uresničile in Italija je izstopila iz Društva narodov. Bvica proti boljševizmu. Švicarski zvezni svet je aklenil, da bo predložil narodnemu svetu zakonski osnutek za varstvo državne varnosti. Novi zakon bo vseboval važna določila glede pobijanja komunističnega rovarenja. Inozemci ne bodo smeli več govoriti na zborovanjih v Švici. Po tej prepovedi ne bodo mogli hujskati naroda komunistični begunci iz Nemčije, Avstrije in predvsem iz Francije. Švicarska vlada je bila k temu koraku prisiljena, ker je boljševiški nemir že zasejan po nekaterih švicarskih pokrajinah ali kantonih. 11. november na Poljskem. Zelo važen dan za Poljsko bo 11. XI. Ta dan slavijo Poljaki neodvisnost svoje države in bo ob tej priliki slovesno izročena v mestnem gradu v Varšavi od predsednika republike vrhovnemu vojaškemu poveljniku Rydz-Smiglyju maršalska palica, katero je imel pokojni maršal Pilsudski. Odrejeao je že, da mora viseti po vseh uradnih prostorih poleg slike državnega predsednika in rajnega Pilsudskega še slika novega maršala Rydz-Smiglyja. Istočasno z imenovanjem šefa vojske maršalom bode razglašen tudi program nove vladne stranke. Na Francoskem vedno bolj raste neza dovoljnost z Blumovo vlado Ijudske fronte, pod katero so neprestani nemiri, štrajki in državne finance ogroža skrajno slabo gospodarstvo. Letošnji državni proračun izkazuje 24 milijard primanjkljaja. Francoze močno razburja odkritje nekega časopisa, ki je pognal v javnost vest, da je francoski notrajni minister Salengro, ki najbolj podpira domače in španske komuniste, na smrt obsojeni vojaški begunec. Med svetovno vojno ga je obsodilo vojaško sodišče kot dezerterja na smrt, a se je znal skrivati in prikrivati svojo žalostno preteklost do sedaj. Vsa ta na kratko našteta najnovejša dejstva izpodkopavajo Blumovo levičarsko vlado, kateri želi vsak pošteno in narodno čuteči Francoz skorajšnji konec. Iz prestolnega govora angleškega kralja bi občinske volitve v Angliji. Angleški kralj Edvard VIII. je otvoril 3. XI. s prvim prestolnim govorom parlament. Posebno je povdaril, da ostane politika angkške vlade pozidana tudi za bodoče na članstvo pri Zvezi narodov. Angleška vlada želi, da bi se Zveza narodov okrepila glede dela pri mirnem poravnanju mednarodnih sporov in je v Ženevi že predložila svoje predloge, da bi Društvo narodov boljše delovalo ter ee povspelo do večjega ugleda. Na prvl prestolni govor angleškega kralja je odgovorila prvič v zgodovini angleškega parlamenta ženska, ki je kralju zagotovila zvestobo narodne skupščine. Zahvalne besede je izrekla Flo-ence Horsbrugh, poslanka konzervativne stranke. — Zadnjih občinskih volitev na Angleškem se je udeležilo 20 milijonov volilcev. Zelo slabo se je godilo pri teh volitvah delavski stranki. Grozodejstva španskih komunistov so vplivala tudi na angleške volilce, da so se začeli oklepati meščanskih strank. Hud udarec za Angleže je državni pre•Tat v Iraku. V osrednji Aziji med znanima rekama Evfrat in Tigris je pokrajina Mezopotamija. Po svetovni vojni so osnovali tamkaj Angleži iz preostankov nekdanje Turčije na papirju samostojno državo, ki je bila do najnovejšega čisto pod angleškim vplivom. Irak je za Anglijo velevažen, ker so tamkaj najbogatejši petroleiski vrelci, katere izkorišča Angfliia. Nadalje je Irak važna postojanka za vzdrževanje zračnega prometa med Anglijo in Indijo. V tem pravzaprav angleškem Iraku je došlo do prevrata, ki dela Angliji velike preglavice in tičijo za njim najbrž Nemci, katerim bi tudi dišala na sirovem olju bogata pokrajina. V Iraku je vladala od prevrata Angležem v vsakem oziru naklonjena vlada. Sedaj so pa generali prisilili vlado, da je odstopila in so ustrelili vojnega ministra, ki je bil eden glavnih zagovornikov najožje zveze z Angleži. V Iraku je prijela za državno krtnilo nova vlada, ki je odvisna od generalov, ki nočejo še dalje plesati po angleški godbi. Madrid zavzet od nacijonalistov. Dalje časa so se vršili za posest Madrida srditi boji med rdečo milico in četami generala Franca, ki so obkroževale prestolico od treh strani in so vsaki dan zoževale oblegovalni krog. V zadnjih dneh so bili od obeh strani uničevalno na delu letalci in topništvo. Priznati je treba, da se je rdeča milica z obupno srditostjo ustavljala in prepuščala ozemlje krog Madrida prodirajočim zmagovalcem korak za korakom. Nacijonalisti so imeli občutne izgivbe, ker so jih rdeči izpadniki iznenada parkrat napadli in vprizorili pravcate pokolje med maroš';mi pešci in konjeništvom. V zadnjem času že ne več komunistična, ampak anarhistična madridska vlada je do zavzetja prestolice bodrila in podžigala milico k bojem do zadnjega moža s proglasi, grožnjami in obeti za slueaj zmage. Ne obupni obrambni boji, In ne vsemogoee boljševiške obljube niso mogle zaustaviti navala zmagovalcev 6. XI., ko so vkorakale čete generala Franca ob 13.30 v Madrid, iz katerega so pobegnili malo poprej poslednji člani anarhistične vlade ne v Barcelono, ampak v Valencijo. Pred umikom so pognali rdeči mili.niki z dinamitom v zrak kraljevo palačo, telefonsko eentralo in razna druga važnejša javna poslopja. Tujci so se zatekli v razna poslaništva. Nacijonalna vlada, ki je vodila po svojih generalih pohod na Madrid iz mesta Burgos na severu, se že seli v zavzeto prestolno mesto. Posamezna ministrstva bodo začela takoj delovati, ko bodo nacijonalne čete očistile ulice. 2000 civilnih gardistov je pripravljenih, da prevzame varnostno službo, ker izrabljajo občo zmešnjavo po zmagi razni elementi za rope in tatvine. Zadnji zatočišči preostankov rdečih sta se mesti Valencija in Barcelona, kjer je katalonska vlada dala močno zastražiti tjekaj pribeglega predsednika španske republike Azano. Nacijonalna letala pogostokrat krožijo nad mestom in bombardirajo razna oporišča ter skladišča rdeče vojske in predvsem ruske ladje, ki dovažajo v barcelonsko pristanišče razni vojni materijal in živila. Boljševiški raj v 19. letu in ob nastopu 201etnice. Dne 7. novembra je minilo 16 let, ko so prišli v Rusiji boljševiki do oblasti, a še vedno vladajo tam teror, ječa In smrt. Dne 23. avgusta je bilo na smrl obsojenih 16 Leninovih tovarišev, vsi judje, razen enega. In Sergej Maslov poroča v listu »Znamja Rossii« štev. 10, str. 3, da je Ježov poročal meseca julija, da je kontrolna komisija našla v tekečem letu 162 opozicijskih grup. Zato se je začelo veliko čiščenje v stranki. V sami »bu • tirski ieči« v Moskvi ie bilo že iunija za- prtih 1017 boljševikov in. sicer 22% nižjih članov stranke, 78% pa takih, ki so' zavzemali visoka mesta v stranki. Na tisoče pa so jih poslali v taborišča smrti na sever Rusije. Tako zdaj boljševiki boljševike koljejo in preganjajo. Rdeča armada pa je bila odlikovana; 1494 vojakov raznih stopenj je bilo odlikovanih, seve za to, da bodo tem bolj zvesto terorizirali ruski narod. PRIZNANJE LJUDSTVA. V torek, 3. novembra, so bile v Zedinjenih državah volitve državnega predsednika, 34 senatorjev, 432 članov spodnje zbornice in 33 guvernerjev držav. Pri teh volitvah je veličastno zmagala demokratska stranka, odnosno njen predsednik Franklin Roosevelt. Izvoljen je bil s tako ogromno večino, to je, dobil je tako večino volilnih mož, kot nobeden njegovih prednikov. Tako je Ijudstvo na manifestanten način izrazilo svojo hvaležnost možu, ki se poteguje za njegov blagor. Roosevelt ni noben »duce«, kot Mussolini, noben »fiihrer«, kot Hitler. On je demokratičen predsednik demokratične republike, ki vrši svoje delo v okviru demokratizma in parlamentarizma. Tako je Roosevelt dejanski dokaz za to, da se ta način državne ureditve, vlade in uprave nikakor ni preživel. Vprav nasprotno. Noben sodobnih diktatorjev ni imel toliko gospodarskih uspehov za svojo državo, kot Roosevelt za Zedinjene države. Prišel je na krmilo 1. 1932, ko je gospoiarska kriza bila na višini. Pri rešitvi krize se je odločno postavil na stran ljudstva, na stran kmetov, obrtnikov, delavc v in siromakov. Ni hotel več dovoliti, da bi brezsrčni kapitalizem odiral ljudstvo ter zbiral iz njegovih potnih srag in žuljev milijone in milijarde. Za boljšo plačo delavcev se je potegoval in za omiijenje trdih delovnih pogojev. Kmetom je pomagal do boljše cene njihovih pridelkov. Kartelom, trustom in kakorkoli se imenujejo te družbe, ki s svojimi monopolnimi cenami odirajo ljudstvo, je napovedal neizprosen boj. Nezaposlenim pomagal do dela. Rooseveltov socialni program je prešinjen s krščanskimi idejaml. Roosevelt ni sicer katoličan, pa je vendar poln priznanja za socialni program katolicizma. Poln hvale je za važno socialno okrožnico sedanjega papeža »Quadragesimo anno«. V državi, kjer živi največ milijonarjev in milijarderjev, je razvil zastavo socialne pravičnosti. Imel je mnogo težkih ovir pri delu, oviral ga je senat, oviralo ga je vrhovno državno sodišče. Pa je pogumno vztrajal na svoji poti. Ljudstvo Zedinjenih držav je tej poti izkazalo sijajno priznanje ter se je v doslej nezaslišani večini uvrstilo za njim, ki je njegov voditelj. ¦ Rooseveltova zmaga. V torek, 3. novembra, so bile v Zedinjenih državah volitve državnega predsednika. Izvoljeni so bili volilni možje, ki potem izberejo predsednika. Roosevelt je zmagal z ogromno večino: dobil je 10 milijonov glasov več kot njegov republikanski hasprotnik. Izmed 48 držav, ki so sestavni deli Zedinjenih držav, je Roosevelt zmagal v 46, samo v 2 je njegov nasprotnik dobil večino. Tudi v poslanski zbornici, za katero so se obenem vršile volitve, imajo demokrati veliko večino, namreč 334 poslancev, dočim jih imajo republikanci 89, naprednjaki 7, kmetje 5. V senatu bodo imeli demokrati 85 pristašev (24 novih), republikanci 17. kmetje 2. Ker mu senat ne bo več delal težav, bo Roosevelt lažje izvajal svoj človekoljubni socialni program.