TA MESEC V SKUPŠČINI-TA MESEC VSKUPŠČINI-TA ME
Delegati vseh treh zborov občinske skupščine se bodo sestali ta mesec v sredo 24. aprtla ob 15.30.
Na 15. skupnem zasedanju bodo delegati obravnavali:
-  Informacijo o uresničevanju resolucije družbenega plana občine Ljubl/ana Vič-Rudnik v letu 1984
-  Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990.
Na dnevnih redih zborov pa so še naslednje točke:
-  Predlog sklepov za uporabo sredstev solidarnosli za odpravo posledic naravnih nesreč v SFTSIoveniji
-  Predlog dogovora o zagotavljanju solidarnostnih sredstev za odpravo posledic potresa leta 1983 na Kopaoniku v SR Srbiji ter potresa in poplav v letu 1983 v SAP Kosovo
-  Predlog odloka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja NOV in sociali-stične izgradnje za zgodovinske spomenike
-  Predlog odločbe o ugotcvitvi splošnega interesa za gradnjo izpostave Gasilske brigade Ljubljana
-  Predlog sklepa o soglasju k samoupravnim sporazumom o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava.
Osnutek planskega dokumenta pred delegati
Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občlne Ljubljana Vič-Rudnik je pripravljen. Kljub težavam in zamudam nekaterih nosllcev planira-nja je piipravljen dokument, ki opredeluje naloge In n|ihove nosilce, ki bodo « podplsom dogovora jeseni pravzeli tudl odgovornost za izpolnitev ob-l|ubl|enega. Zato bo po obravnavf na seji občln-•ka skupičlne *e do konca maja rok za posredo-van|e pripomb in zlasti za ponovno proučltev ma-tarialnih možnostl za doteganje posameznlh ci-Ijev.
Želja je v osnutku dogovora kaj malo, pretežno so zapisane trditve, ki jih bo do konca prihodnjega srednjeročnega obdobja, torej do leta 1990 res možno uresničlti. Ob prebiranju osnutka dogovora in zlasti pregledu načrtovanih investicij pa se žal pojavlja vprašanje, ali bomo ob takih načrtih lahko uresničili napovedi o hitrejšem razvoju južnega dela Ljubljane. zapisane v dokumentih Ljubljane 2000. Kot kaže, so v drugih občinah na Vič pozabili, pa se nam ne obeta kaj prida novih naložb organi-zacij združenega dela, ki imajo sedež izven občine.
Dogovor prinaša pri opredeljevanju obveznosti podpisnikov tudi nekaj novosti, ki jim velja poseb-•»¦ pozornost:
-  dogovor kot obvezo predstavlja različno real-no stopnjo rasti dohodka: v OZD, ki bodo investira-le v posodabljanje opreme 6%, v OZD, kjer bodo investirali v opremo in povečali prostorske zmoglji-vosti 8%, v OZD, kjer ni možno uvajati dodatne izmene 2% in v ostalih 5%.
-  industrijske OZD bodo podvojile delež sred-stev za raziskovalno delo in število raziskovalnih delavcev in raziskovalnih enot
-  z ustrezno kadrovsko politiko bomo ustvarili možnosti za izboljšanje izobrazbene strukture za eno stopnjo do leta 2000.
Ob obstoječi sirukturi gospodarski itna naša občina razvojne prednosti zlasti v razvoju industri-je v tesni povezavi z znanstveno-raziskovalnlmi OZO in ob večjem poudarku na inženiringu. Pri tem so nosilci razvoja lesna industrija, proizvodnja elektronsko vodenih strojev, kmetijske tehnologije, robotika in malotonažna kemija. Razvojne predno-sti imamo še v kmetijstvu zaradi zagotavljanja za-poslovanja in preskrbe občanov in v razvoju drob-nega gospodarstva z ustanavljanjem novih enot in širitvijo obstoječih zaradi podpore izvozni industri-ji, zagotavljanja potrebnih storitev občanov in dina-mičnega zaposlovanja.
Na področju socialnega razvoja so prizadevanja usmerjena v postopno izenaSevanje dobrin in stori-tev družbenega standarda z ostalimi Ijubljanskimi občinami. Prednostno bomo razvijali vzgojo in var-stvo predšolskih otrok, osnovno in usmerjeno izo-braževanje, osnovno zdravstvo in raziskovalno de-javnost.
Posebno pozornost bomo tudi v prihodnje name-niii urejanju prostora in varstvu okolja. Pri tem predvidevamo v občini nekaj nalog, ki so širšega pomena. To velja za izgradnjo 1395 stanovanj v
usmerjeni večdružinski gradnjdi v VS-3, VS-6 in 6/ 3. RŠ-4 in RS-5 ter 550 stanovanj v enodružinski gradnji v RS 1 in 2, gradnjo v jndustrijskih conah RP-2, VP-4, VP-6 in VP 245/1, za izgradnjo poslov-nega centra ob Langusovi ulici, ureditev sanitarne deponije, sanacijo vodovodnih območij, kanaliza-cijo Rakove jelše in izgradnjo peskokopa Hraste-nice.
Na področju vodnega gospodarstva je najpo-membnejža izgradnja zadrževalnikov na Veliki vodi (Božni) in Gradašici, predvidena je izgradnja šport-nega letališča na Barju, med cestami pa dokonča-nje južne obvoznice, podaljšek Kardeljeve ceste s priključkom na južno obvoznico, gradnjo Žirovni-kovega podvoza (s povezavo Žirovnikove ceste s cesto Dolomitskega odreda do Ceste na Brdo in povezava Peruzzijeve, Ceste XVIII divizije, izgrad-nja podaljška Ceste v mestni log z nadvozom preko južne obvoznice v PV 4 - Plutal.
Za vse utemeljene potrebe v posameznih krajev-nih skupnostih na najrazličnejših področjih — od komunalne infraslrukture do družbenega standar-da denarja tudi tokrat zanesljivo ne bo dovolj. Zato bodo Imele prednost tiste krajevne skupnosti, ki bodo vsaj polovico sredstev za nekatere naložbe zbrale s samoprispevki krajanov.
Vzporedno s pripravo osnutka dogovora so se že pričele tudi priprave osnutka družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobie 1986-1990.      ,
KAKO SMO
URESNIČEVALI RESOLUCIJO?
Poglavitne naloge so izpeljane
Leto 1984 je bilo za našo občino sora-zmerno uspešno. Poglavitne naloge iz reso-lucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine so uresnlčene. Zlasti velja to za nekatere cilje s področja gospodarstva: konvertibllni izvoz se je povečal kar za 37 odstotkov (na)večji izvozniki so Hoja, lllrifa Vedrog, Plutal, Tobačna tovarna Ljubl|ana, IGO in Avtomontaža TOZO Utensilla), indu-strijske organizacije so kollčlnski obseg pro-Izvodnje povečale za 7,5 odstotka (največja raat v Avtomontaži TOZD Tovarna grelnih naprav, lliriji Vedrog, Slovenljales Žičnici).
107 organizacij združenega dela je v letu 1984 ustvarilo za 58 odstotkov več celotnega prihodka in za 61 odstotkov več dohodka kot leto prej. Kljub visoki rasti, ki je pretežno po-sledica inflacije, je povečanje dohodka za 7 odstotnih točk nižje kot v Ljubljani. V dohod-ku gospodarstva industrija še povečuje svoj delež (s 46 odstotkov v letu 1983 na 50,6),
minimalno se je povečal tudi delež dohodka, ustvarjenega v prometu in obrti v dohodku višjega gospodarstva.
1 izgubo so poslovno leto zaključile KIG, Slovenijales Žičnica, SCT Obnova TOZD Ope-karne in Zagrad TOZD Peskoobloga v gospo-darstvu in Dom srednjih šol v negospodar-stvu.
Načrtovano 4 odstotno povečanje kmetij-ske proizvodnje je presežno: odkup mleka je 5 odstotkov nad planiranim, odkup klavne ži-vine pa 2. Pridelek pšenice je v družbenem sektorju rekorden (na posameznih parcelah tudi 74 metrskih stotov na hektar), zelo dobro je uspevala tudi oljna ogrščica. Z obnovo 410 ha terciarne odvodne mreže so se zlasti na Barju izboljšali obdelovalni pogoji na približ-no 400 ha zemljišč. Končane so hidromeliora-cije na takoimenovanem B kompleksu v Hor-julski dolini na površini 111 ha.
Ob koncu decembra je bilo v občini zapo-slenih 18.872 delavcev, kar je 69 več kot v decembru 1983, od tega v gospodarstvu 12,678 (dosežena 1 odstotna rast). Decembra je bilo v občini 289 nezaposlenih delavcev (leta 1983 povprečno 383), od tega 96 iskal-cev prve zaposlitve. Povprečni izplačani osebni dohodek na delavca je znašal 30.922 din, kar je 53,6 odstotka več kot predlani (v gospodarstvu 28.980 din, v negospodarstvu, ki zajema tudi raziskovalne OZD pa 34 832 din).
Med pomembnejšimi investicijami, ki so bi-le lani dokončane, velja omeniti izgradnjo proizvodno-poslovnih prostorov Mercator Konditorja, dokončanje merilnega laboratori-ja Avtomontaže TOZD Tovarna grelnih na-prav, I. fazo izgradnje proizvodnih prostorov IPKO v Podpeči, dokončanje samopostrežne trgovine Mercatorja. Nadaljuje se gradnja Se-menarne, Integrala, Plutala TOZD Zapiralne embalaže in Hoje TOZD Žaga Škofljica.
Na področju družbenih dejavnosti so bile realizirane oziroma v teku le naložbe in sred-stev samoprispevka. V občini je bilo dograje-nih 475 stanovanj. Zaključena je bila obnova Tržaške ceste od Dolgega mostu do Viške, nadaljevala so se dela na južni obvoznici. Po-skusno je bila uvedena proga mestnega pot-niškega prometa št. 17 Barje-Trnovo. Na področju komunalnega gospodarstva se je nadaljevala sanacija centralne deponije, utr-jen je bil teren za izgradnjo primarnih komu-nalnih naprav proti IC RP-2 in zgrajena po-skusna kanalizacija na delu Rakove jelše.