Janul Golec; tabsfna 30-Iefnica. Dne 27. novembr« in dn« 1. decembra je mimiio30 let, odkar se je rgodil v otkolici trga Vransko štirikratnl umoT, Id je prelresel in razburil celo štajersiko javnost. Dne 13. aprila 1. 1927 bo zatonilo 30 let, ko je b3 obešcn v C.:'ju štirikra>tni roparski moTilec Pavel Fernve. Kdo je bil Pavel Fenne? Pavel Ferme se ]e rodil dne 24. jarvuarja 1866 v vasl Jelenik, župnija St. Golard ob štajersko-kran, ski meji. Oče in mati sta mu bUa Metevž in ElizabetcL, ki sta birai* v bajti Matevževega brata v Jeleniku. Pri Fermetovih •e je Teklo po domare pri Gornjem Brv^-ju. Zakonska Metevž in Elizabeta Ferme sta imela osem otrok, od keterih sta dočafcaJa moško starost le morilec Pavel dn gestra Ana. Pavel je dovršil Vudsko šolo v §t. G itardu, nato je »lužil okrog po Cemšeniku in Št. Goterdu kot pastir pri ra*nih ¦goapodajjih. Ko je h\\ star 16 let, se je pr»se!.:! 9 starši vred na Štajersko, ker je bila kočura. v kateu 90 bivali do tediij. prodana. Po preselitvi ns Sta,'ei-sko se Je potikal' Pave< pr> ofcoKci Vranskega v shižbi dainarja, hlupca, pomagial je žgdii nekaj časa ogije in b9 je tudi entrat ualuZben pri n«kem mlinu. V raznih sluibah se je razvil iz fanta v srednj« velikega moža, kre;-ke postarve, rjavih brk pod nosonv, 1« zobe Je irnel elabe. 1 Pri delu ni bil priden. Rad se je družil z bolj sumljlviml osebami, a e sodiščem ni irnel opravka, dofeler na postai roparski morilec. j Iz nj«sgovtŁa ž.rljenja se še omenja, da je imel dve Ijubici: od njega cinorjeno Heleno Floranc in rveko Maazoni, ki je daJa neposredru povod za Pavlove umore. Fenme se je najnr«*č zaljubU v Mazzonijevo in jo hotel poročiti. Ko je prosil za roko izvoljjenke, ga je njen oč« za\Tn:l, češ, kaj bo dekle s teboj, ko nimaš nobenega premoženja. Tudi Ijubica mu je oMjubila zakonsko zvazo le pod pop-ojenv, da si pridobi za skupno življenje potrebneiga denara. S poštervim delom icot dniner in hlapec si Pavd ni mogel prislužiti od izvoljenke zahtevanega d«naria in radS tega je zače4 misliti na hitro obogetitev potam ropa. Ljid>ico si je hoiel prikleniti na se za vsako ceno, denar Je moral imeti, v svoji duševni ome.enosti je skoval načrt: stegniti roko nasilnim potom po premoženju tedaj v okolki Vranskega po mnenju javnosti prenvožnih ljudi. Fermetov prvi umror. V Trojanah pri Vranskero je iivela tedaj dnržina No vak (po domače Urankar). O gospodarju Vinku Novak je hilo znano, da je dcbil 400 goldirarjev posojila, da bi si popravU po patresu leta 1895 hišo in gospodarska poslopja. V noči 27. novembra sta legla Vinko In Marija Novak k počkku v sobo, ki je bila ločena od Lzbe, v kateri so le spali njuni otroci. Predno sta zaspala, sia še nekaj časa kramlijala med seboj. Kar naenkrat so se odprla vrata spalnice in pred postelj je stopila tentna postava, ki je suvd* z nečem proti zglavju. Neznanec je usmerjal sumke proti oni straniV kjer je ležal gospodar. Zena je skočijla vsa preplašena s postelje in se zagnala v napadalca, ki jo je udaril močno po desnem očesu. Hrabra ženska ni zgubila zavesti, ampak se je lotila tolovaja z obema rokama in ga skušala poriniti skozi durL Močni ropar je Mariijo parkrat ranrl z nožefn v hrbet, a ni podlegla. Napadena in napadadec sta se ruvala precej časa, predno se je mož zavedel toliko,, da se je dvignil s po stelje in hotel prihiteti ženi na pomoč. Komaj je stopil s postelje na tia, se je zgrudil radi poškodb, katere mu }e pri2adi]d[ tolovaj pri prvih zam8hih z nožem. Kljub terou, da ]e slišala z vsemi močmi se boreča žena^ kaiko je padel od smrtnih ran onemogli mož po tleh, ni odnehala v bou, ampak se ji je posrečilo, da je iztiščaLa neznanca skozi duri in jih tudi zaklenila. Nato je prižgala l«č in zagledala, sama ranijena, svofega moža na tl«*h v fcrvi in v zadrvjib. izdihljajih. V nepopisnem trepetu na tivljcnje ljublj«nega moia j€ spet odklenila vrata spaW nice in hoteia pokl.cati na pomoč. Konvarj j« odprla duri, Łe se je zagnal tolovaj proti ivjej, }o hotel zabosti v prsa, na srečo j« zadel nož samo Marijin robec. Junaška žena ni on.ahnila., pcnovno se je zakadila v roparja in ga eagrabila za roko, v kateri je držal nož. Začela se je zopet borba med obema. Zena je bila v obrambi tako spretna, da se je umaknil hudoba za stoi in lizza stola je podstavil junakinji nogo ter jo zbil na tla. Po tleh padli j« pokleknil na prsa in jo obdeloval z dolgim rvožem po rokah ter po glavl Ker je bila popolna tema, je ni zadel kl|ub večkratnim zamahljaijem smrtno. Ta obupni boj na življ«nje in smrt je trajal precej rrunut Zenska je to-Lkla z nogami, bila okrog z rokami in ropot ter trušč je zbudil otroke, ki so 9pali v sosedni sobi. Iz sparvja prebujena deca je zagnala krik, tolova-j se je zbal, spustrl mater ter pobegnil. Napad na oba Novaka se j» izvršil ob 11. uri ponoči. Ropar je pustil na tleh en gumb, na dvorišču sled stopal, ik«r je bit tedaj sneg. Pred napadcm )e splezal na slivo pred hišo in iz slrve sc je pognal skozi okno na hodn.k pred spalnica Vinko Novak je obležal mrtev, žena MarLja je bila Tečilcrat zabodena, a nobena rana ni bila smrtno nevarna. Tolovaj ni šme! časa, da bi bil oropal Novakove. OrožnJštvo je pretskalo koj dnigo Jutro sluča), rselo •eboj gurr.b r.apadalčev in premtrilo natančno odtise roparjevih stopai v snegu. Marija fe še opisala osebnost toiovaja, Irolikor ga }e otipala v borbi, ker pri popolni nočni icmi ga ni vkiela, oač pa ga je oproskala do krvj na več mestih. Dmgi Fermetov trikratni umor. 2andermeri':a ]e preiskcvala umor pri Urankerjevih; Ferme je kova* n-iort, kako ti se polestil tujega denarja, do ge poix>čt \,ublca, kje drugod, ker mvt je rap izpodietel pri Nova^ku. V Ločicah pri Vransfkem in sicer bol} ne saratMn je prebival mlir.ar Hartin Trofl. Ni imel žene in ne olrok, ampak gcspodiivila nw.i j« srojeiasna Fcrmetova ljublca Helena Floir;anc. Pri Troflovih je bil tra pastirja še tudi Helemin 141etni siTiiko Tornaiž. Trofl j"e bH TTtsn daleč naakoli kot vančen, skrben in mairljiv go-spodar, ki J« hranj pod palcem precej gotovega denarjfl. FenmetiT so bile dofbro zrva^-e premoSar\jslke razmere mlinar>a Troiia, ker }e delal pri n]em večkrat po ceJe dneve. V ncdeljo 1. decembbra 1895. ob 8. uri zjutraj se je rmid.l stari Trofl na kratkein obisku pri sosedi Ceciliji Blatnik. Od nje se (re vrnil v svoj mlin in od tedaj ga ni videl mkdo v&č živega. Ob 10. tiri predp 'Idne je stopila Blatnica k Trcflo- vim, di bi govoriia z Mariinovo gospodinjo. Nešla je vr»- ta Kiprta. Druijič Je bla Blatnica pri mlinu ob 4. uri po- poidne, a zopet je bilo vje zaprto. vse tilio. Sporočita je  cvoicrau mclu, da ni doi.:'a pri Troflcvih ie drugič niko» gar doma, • vrata so eaprta na mllmi in hlevu Blatnik jm takoj sumil, da gre za zločm, ni šel aam k Trofki, asnpafc Je obvestil 0 suml^ivi sadevi žarvdarje na Vranskenu Orožniiki so prišli, odprli s silo lalin ler biev in našl vse tri prebivalce — ubite. V sabi sta ležala aa tleh ^ mlaki krvi s preklonima glavama niljiar Martin Trofl lK njegova gospodiinja Helena Florjana Poleg ubitih je p»t čivalo morilno orodje — lcrvava sekira. Razen sekire je 5# visela v sobi umara na klinu s krvjo oširafotana moškjk suknja. Morilcu in roparju je postalo po izvršenem eIočI« i\u očividno vroče, ker se je slekel, obesil suknjo na klin in se lotil nato iztikanja za Trofiovim denaijem. Ko st* bila Mertin in Helena mrtva in denar izropain, |e ostavl tolovaj mlin ter ga zaklenil%a seboj. StopLl je še v hle» in naletel v listnjaku na, 14i«tnega Heleninega simka To» maža. Ker je pustil sekiro v mlinu, je fantka tafco dolg* pestil z rokanvi za vrat, da se je reva zadušii Pavla Fermeta so videle razne osebe iva dan zločina krog 9. ure predpoldne v bližini Troflovih. Po roporskem umoru ]e še pil v gostilni nek^e v bližini Troflovih, profi navadi plačal in pravil krčmarju, da Je v zadnjem čas« saslužil lepo ter obidno. Žandarmerii]i je bilo takoj ]a«no, da gre pri Novafeu in Troflovih za ejJ0i.ga in istega ziočinca. Stirikratni roparski umor ]e razburil grozno oelo vra»sko okGlko. Oblasti so poslale na Vransko 21 orožniko* in posebnega sodnLka, ki je preiskoval groene zločine n» licu mesta. Po knofu, stopinjah v snegu, krvavi sekiri in suknji so izsledili orožnikS in preiskovalni sodnik kmnlu krivca n osebi Pavk Fercneta. Ko so ga prijeli 4. decembra 1895r, so našli pri njem 55 gld. 70 kr. Fermetova sestra Ana je izpovedala takoj po bratovi aretaciji, da je krvava sekira njegova last. On sam m tajil, da je suknja, ki so k> naši' v sobi pri Troflu, njegova, a jo je poeeba pri mljV narjevih en dan poprej, ko je bil tamkaj na dnirvi. Vse štiri zločine je tajil Fernve odiočno takoj po aare^ taciji, v zaporu in Se pod vislicami. h Vranskega so prepeliali Fenneta v celjsfce tupact*. CHjsodba in usmrtitev. V preiskovalnem zaporu v Celju je bil Ferme od 4 decembra 1895 do 31. marca 1896, ko je prišd pred poroto. Kakor sem že omenil, )e zločinec tajil bedasto trdoVTatno zločine in se izgovarjal pri vsuikem zaslišanju *— drugače. Pri porotni obravnavi 31. marca 1896 so nastopllc razne priče, ki so morilcu natanko dokazale Icrivdo. Vdova Novak je lopova spoznala pri razpravi in nw pokazala, kje in kod ga je opraskuk v oni obijrpni borbL Brazgotine po Fermetovem obrazu in po rokah so se ujav male natanko z fepovedjo Novakove. \Porotn.ki so obsodili zločinca po kratki irarpra^ri en«> giasno na smrt na vešalih. Celjsfci cdvetnik, rajni g. dr. Iven Dečko, ki Je ragovarjal Fercneta, je vložil proti obsodbi priziy, ki je bil pazavrnjen. Ker ni šlo s pritožbo, je začel obsojenec hlinitJ do- < $evno irnedMvost in neodgovomost za avo.a de;an|a. Poslali so ga rz Celja na apazovaivje t imvobolnico na Studence pri LjubljanL Temošnji zdravniki so ga poslsft hitro narzaj in z nj,m tudi spričevalo, da je poosebljen« hudoba, kl je izvršila grozne zločme pri fcisto zdravi pfrmeti ter polni odgovornosti. Ko se je vmil Ferme it LjuWane nazsj t celjske mpore, ga je obiskaia lastna matii. Pravfla mu je, da ga Ijubica Mazzoni ne mara več in se mu cdo posmiiha. Prosila ga je, naj prčzna zločine, ki so itaik dokaizani in naj umrje spravljcn z Bogom. Tudi lastni materi je zloba trmoglavi> zatrj-evoi, da :e nedolž«n in bo morai na vešala za hudo delstva drugih. Rajni avstrfjski cesar Franc Jožef je potrdfl Fermetovo »mrtno obsodbo 10. aprik 1897. Cesarjeva potrdil« 6e glasi: »Njegovo Veličanstvo je blagovolHo naročiti, 9 sluiaju Ferme se naj posiopa po zaikonu.« To potrdik obscdbe je brez cesarjevega podpisa, Dne 12. aprila 1897 je naznarvll celjski »odni dvor Fermetu, da bo obešen drugi dan rjutraj. Ko so ga vprtšali, če je razumel naznaaLlo smrti, je pokimal. Zadnjo noč je zadostil krščanski dolžnosti, se spov»dal in bil obhajan. Ko so ga peljali na morišče, se \e ob» našal bojazljivo, zatrjeval svojo nedolžiiost, Idical na pomoč Jožefa in Marijo. Obešan«e je trajalo 5 mmut in ga |e izvršil dunajski tabelj Karol Sellinger, ki je prejel za svoj posel 110 gld- V »Slovenskem Gospodarju'« smo že objavili življe-' \ nje in zločinsko delovanje na Slovenskem štajerskem zna nih tolovajev Guzaja in Krivca^ Letos bekiimo zločine1 I Pavk Fermeta, ki je bil poosebl«na zloba in boiazlji\ec Guzaja in Krivca je natiral na kriva pota spor z roko pravice. Ta dva nista ubijala ter ropala iz pohlepa po člo ' ve3k'i krvi in premoženju, ampak sta se branila v slučajir zaeledovanja ter kredla in ropala, da sta se preživljala in si ustvarjala s tiijo lastnino med priprosto revnrm Ijudstvom prijatele, ki so ju ščitili ter prikrivali oblastern. Rcoerski morikc Pavel Ferme je ubil na najbolj baV« kansVi način štiri osebe iz iivalsko divjega pohlepa po denarfu in spolnem uživanju. Guzaj in Krivec živita in bosta živela v prevlfcah ined narodrm; Fermeta je narod plj\rnil v pozabnost rad^ skrajno surovih roparskib uinorov, aa koje so edino pla»> čilo — vešakl