Naročnina listu :
Celo leto	.	.	K	12'—
Pol leta	.	.	„	6'—•
Četrt leta	.	.	„	3'—
Mesečno	.	.	„	T—
Zunaj Avstrije : = Celo leto	.	.	K	17 —
Posamezne številke s 10 vinarjev. ::
Inserat! ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne. :::
Rokopisi 6e ne vračajo.
Uredništvo in upravniStvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Meodviscn političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Seseda o liberalcih.
(Glosa k občnemu zboru Narodne stranke v Celju.)
Celje, 8. okt. 1913.
Nedeljsko zborovanje Narodne stranke je imelo namen, podati pregled o „delovanju“ Nam stranke v minulem letu,. Mnogo ' so pričakovali voditelji spodnještajerske liberalne stranke od ,tega zborovanja. 'Pričakovali so, da pride na stotine slovenskega spodnještajerskega ljudstva manifestirat zaj načela Narodne stranke in da se zopet poživi ta že davno k smrti obsofjena .stranka. Vsi upi so splavali po vodi. Značilno za politični ugled Najrodne stranke je, da je bilo izmed 120 udeležencev občnega zbora le 20 dc 301 k m e t o v, vsi drugi so bili razni liberalni advokati, .učitelji, uradniki in drugi škrici. V znamenju agrarnega gibanja se je porodila taj stranka,, obetala je, da je edina resnično kmečka stranka na jSpodnj. Štajerskem.. Nedeljsko zborovanje pa je pokazalo, da jo Narodna stranka k večjemu š)e spodnještajerska meščanska stranka, kateri pa je tudi v trgih in mestih pozicija že zelo omajana.
Največja taktična napaka Narodne stranke je bila v zadnjem čaisu: boj zoper, upravičeno slovensko obstrukcijo v! Štajerskem deželnem zboru. Ravno najnovejša faza pogajanj za delazmožnost štajerskega deželnega zbora je pokazala, kako modra in premišljena je bila od vsega početka taktika Slovenskega kluba in da krivda,, da štajerski deželni zbor ne more delovati, zadene edino-le oholo nemško Večino, ki nam Slovencem ne privošči niti trohice pravic. Vsak pameten in pošten Slovenec je odobraval vsled tega odločni nastop slovenskih deželnih poslancev v Gradcu.. Edino liberalci niso odobrivjali te taktike. Zavistno so padli; svojim slovenskim bratom v hrbet in jim s tem znatno otežlcočili stališče pri svojih pogajanjih.
Toda dovolj rekriminacij !
Narodna stranka je z nedeljskim občnim zborom pokazala, da je izgubila ves vpliv in vso zaslombo pri ljudstvu. Tisti, ki so na zborovanju oblastno trkali na svoja narodna prsa, nimajo več pravice govoriti v imenu spodnještajerskega ljudstva, ki jim je že davno pokazalo hrbet.
Dr. Kukovec in dr. Božič sta generala brez armade. Prazne so blagajne Narodne stranke, posojilnice v njihovi zvezi konlaj životarijo, ,,„Narodnemu Listu“ kažejo povsod le /virata; (to so slabe avspicije za prihodnje deželnozborske volitve, kaj ne? In vse-
ga tega ne spremenijo medli govori in poročila voditeljev Narodne stranke na nedeljskem zborovanju, dr. Kukovca, dr. Božiča* dr. Gosaka in drugih. Ta str a nka, kijezgrajenanabreznačel-nosti, nejasnosti in hinavščini, nima pravice do obstanka!
V podrobno kritiko raznih referatov na občnem zboru Narodne stranke se ne spuščamo. Kaj novega, in pozitivnega itak govorniki niso povedali. Konstatiramo samo še enkrat, da za to zborovanje ni bilo prav nobenega zanimanja. Edino veselica je privabila nekaj več ljudi zvečer v Narodni dom.
Vspeh občnega zbora Narodne stranke pa je •— velikanski maček v vsakem oziru.
Deželni zbor.
Maribor, 10. okt.
Danes ob 11. uri predpoldne so se po dolgem premoru zopet odprla vrata deželnega parlamenta v Gradcu ’ in deželni zastopniki so se zopet zbrali h kratkemu zasedanju., Dolge mesece,/s pardnevnimpre-kinjenjem skoro štiri leta, je samevala deželna sej-nica v morečem molku. Bilo (je dne 8. februarja leta 1910, ko je grof Clary kmalu po otvoritvi seje vstal in med splošnim molkom naznanil, da je dež. zbor odgođen. Z ,„živio“-klici so sprejeli naši poslanci to vest na znanje in veselo so odhiteli poročat ljudstvu, da so zaklicali nemškim gospodarjem odločni:	tako
ne gre naprej ! Ljudstvo jih jje sprejelo z radostjo in navdušenostjo 1 ter jim je izrekih, popolno zaupanje. In pričela se je doba suhih let. Ce prav je ljudstvo sem pa tja tudi nekoliko občutilo posledice bojnega stanja, vendar ni omagalo in se ni splašilo. Nasprotno! Na sto in sto shodih je pozivalo s/roje poslance, naj nevstraišeno vstrajajo v boju. In poslanci so ubogali. Prišlo je parkrat do pogajanj, enkrat je bil deželni zbor celo sklican, toda do dela ni prišlo. Oprti na zaupanje svojih volilcev naši poslanci niso hoteli kloniti tilnika pod nemški1 jarem. Končno so Nemci vendar le uvideli,' da s trmoglavostjo ne pridejo naprej in sporazumeli so se z našimi poslanci. Sicer je ta sporazum le začasen, pomenja samo premirje in se po tem kratkem zasedanju zopet prične obstrukcija, ako se ne bomo z Nemci na pošten in sprejemljiv način pobotali, toda krepak korak naprej je storjen in naši poslanci so lahko ponosni na svoj vspeh. Sistem brezobzirne in krivične justament-po-litike je zlomljen in je v&tvarjen pričetek medsebojnega sporazuma.
Kakor smo že zadnjič povdarjali,' je' delovni
program sedanjega zasedanja strogo omejen in so dane garancije, da bo izveden v celoti ali pa — nič. Današnja seja je samo zato, da se lahko predložijo zakonski načrti o dogovorjenih predmetih, ki se morajo v prihodnji seji, to je jutri v soboto, prečitati in odkazati odsekom. Odseki bodo začeli delovati v soboto in bodo bržčas tudi v nedeljo popoldne sklicani k sejam. Permanentna navzočnost | vseh slovenskih poslancev je nujno potrebna.
Dnevni red današnje seje, ki se je začela ob' 11. uri, je sledeč: poročilo deželnega odbora o proračunih učiteljskega penzijskega fonda za leti 1911 in 1912 in računskih zaključkih za leti 1909 in 1910, poročilo o nadomestnih volitvah v deželni zbor, poročilo o penzijah za vdojve 1 deželnih uradnikov, o prodaji nekega kosa deželnega zemljišča v okraju Knittelfeld, poročilo o peticijah in darovih, končno še poročilo deželnega zbora o zamenjavi nekega zemljišča z erarjem na Gornjem Štajerskem.
V lastni Inči.
Redkokedaj se pripeti, da bi socialni demokrar tje priznali resnico. Ce se pa to vendar kedaj zgodi, je treba, da se beleži. V septemberSki številki social-demokratične revije „jSozialistische Monatshefte“, ki je namenjena političnemu in moralnemu izpraševanju vesti nemške, socialne demokracije, bere sodrug Kolb voditeljem socialnih demokratov] hude levite, ker so izvedli in vdejstvili le bore! malo, ali prav za prav nič od onih velikih obljub, ki so jih delali svojim pristašem. Kolb tako-le vzdihuje:
„Stranka, ki predstavlja politično zastopstvo 2 in pol milijona organiziranih tovarniških delavcev, za katero je bilo pri državnozborskih volitvah oddanih 4% milijone, to je ena tretjina vseh oddanih državnozborskih glasov, stranka, ki pošilja na stotine zastopnikov v zakonodajne zastope in ki ima^ na tisoče zastopnikov na rotovžih, mora znati tudi politično merodajno vplivati. Na celem svetu ni stranke, v kateri bi bilo nesorazmerje med njeno številnostjo in močjo tako veliko, kakor pri nemški socialni demokraciji. Ta politična onemoglost naše stranke pa ne tiči v političnem in gospodarskem reda, tudi ni utemeljena v politični ustavi Nemčije; marveč bazirale na teoretično krivem naziranju naše stranke, kakor 'da bi v Nemčiji demokratizacija, zakonskim potom ne bila mogoča.“
To, kar se tukaj očita nemškim socialnim demokratom, velja v polni meri tudi o naših avstrijs-
FOĐLISTE1.
Iz ljubezni do brata.
(Spisal Januš Goleč.)
(Dalje.)
Junaško se je vsedel nekoliko na, stran na klop in motril slikarico. Kaj da je pravzaprav slikala, ni mogel uganiti; bile so same packe na platnu.
Zanimala pa ni Miloša slikarija, lampak Milka, ki je tako samozavestno stala pred stojalom in z drznostjo metala s čopičem barve ;na platno. Tiedaj šele je Milko prav premotril, njeno kot punčka vitko postavo, posebno pa njen nežni, s prirojenim smehljajem v svet pogledajoči obraz. Otročje žareče oči pa so razodevale njeno dušo in [govorile opazovalcu: da krasi Milko najlepša ženska čednost, čisto in pobožno srce.
Gotovo je tudi Milka čutila, 'da je opazovana,, ker se jej je zvesnilo čelo in njena roka je nekako boječe iskala barv na paleti.
Dolgo je upiral Miloš pogled y ljubko devo. 'A kaj je tedaj mislil, kaj občutil, kod je plaval njegov duh? Na ta vprašanja bi 'še danesine mogel Odgovoriti.
Slikarica je bila menda gotova in pospravljala svoje reči. Zašumelo je v kostanjevih vrhih in lop, je prevrnil veter stojalo s sliko vred po pesku.
Milka je prestrašeno vskliknila.
Vstal je tudi Miloš, sam ni znal, kaj da ga je privzdignilo, se približal in pobral sliko.
Vse črno in sivo peska se je držalo še mokrih barv. Vzel je nož iz žepa in začel odstranjevati madeže.
Gospodična pa mu je brajnila:
„Ne mučite se, gospod, je itak ,sama pacarija, ni veliko Škode.*	>
Pa se ni pastil ustaviti, osnažil je sliko in jo še poprosil za čopič in barve.
„Ka-aj, ali tudi vi slikate?“ ga je vprašala zategnjeno in zvedavo.
„iTako — dolgemu času v strah“, je odgovoril
Miloš.
Postavil je sliko na stojalo, Čopič in barve so pregnale kmalu vse pege.
Milka pa je stala tedaj prav tik njegaj 'in njen pogled je občudovaje spremljal vsako čopičevo potezo. Hotel je nehati, pa ga je prosila, naj Še popravi to in ono in ga hvalila, da izborno slika.
Ubogal jo je in vlekel bi bil s |čopičem na njeno besedo če treba coli dan in noč, dokler bi mu že sam ne odpadel iz rok.
Ustavila je pa delo ona, ker se jej je mudilo domov.
Prosil je Še, Če jej sme on ponesti sliko na — dom. Dovolila mu je, pritajeno proseče,, in na potu se jej je še le predstavil.
Od tistega popoldne je izviralo njeno znanje in se razvilo tekom enega meseca v — ljubezen.
IMiloŠu je postala Milka več nego mati. Ni se več dolgo pomišljal, tudi se ni zibal v dvomih; kam na koncu počitnic?' V bogoslovje ne, za visoko Šolo mu je manjkalo denarnih sredstev, stopil je v poštno službo in bil po treh letih uradnik v rojstnem mestu, v Celju. Kako srečen je bil sedaj, pri svdjem kruhu in povrh še ljubljen od Milke, s katero se je hotel v kratkem poročiti. Stanoval je pri materi, pa ne več v podstrešju, ampak .v pritličju . . .
V teh srečnih spominih se je gugal Miloš, ko je bila ura — šest. Hitro je minulo pol ure v sladkih sanjah, je menil, odložil uradno suknjjo in hotel oditi.
VstopivŠi poštni sluga pa mu pomoli ekspresno pismo. Vstrašil se ga je na prvi hip, pa pečat in pi-
sava sta mu brž povedala, da ni od višje, ampa]k od bratove roke. Citai je, bilo je kratko:
„,Pošlji mi takoj, brzojavno 200 .K! Rabim za zadnji izpit, sicer ga moram preložiti.“
Dvesto kron, si je ponavljal, velika svota, pelo premoženje za poštnega uradnika, pa še takoj! Brat
—	ti zahtevaš veliko, preveč za bra,ta, ki te sicer ljubi.
Vsedel se je zopet k pisalni mizi, zagrebel v dlani obraz in se globoko zajmislil. Ljubil je brata, ljubil kot samega sebe, rad bi mu pomagal, pa kako takoj in brez odlašanja? Prejšnji lepi in vabljivi spomini so mahoma izginili, tlačila in mučila ga je skrb za brata in njegov obstanek. Ce ne napravi izpita, kaj poreče mati? Tudi njegova ženitev bo splavala za pol leta zopet po vodi, ker bode moral živeti in skrbeti za brata.
Pa mu je nekaj šinilo v glavo in mu zlobno zat-šepetalo v uho:	Miloš, saj si prideljen denarnemu
prometu in tudi ostaneš pri denarju celi teden, izposodi si iz blagajjne, vsaj do — jutri!
Razveselil se je na prvi hip tega navodila krivega Šepetavca, pa'se ga je vstrašil po resnemu premisleku, češ: Kaj, siromak sem bil, kradel in goljufal pa nisem. In sedaj kot mož pa bi stegnil roko po tujem imetju? Ne, čast je več, nego — brat.
Zastri si je oči z roko 1 in ugledal pred seboj mater, ki mu očita: ti si kriv, da pohajkuje Tinče še brez službe,, pomagal bi mu bil. Bližala se mu je, kajkor iz daljave Milka, ga proseče gledala in ga pokarala: Miloš, zopet naj čakam na-te; ti me ne ljubiš več!
Vroče mu je postalo., obrisal si je pot s čela, segel po ključe in stopil k blagajni.
Vrata so zarožljala, vest mu je očitala — tat!
—	skušnjaivec pa je opravičeval njegov čin in mu ponavljal: iz ljubezni do — brata.
kih socialnih demokratih vseh narodov. Cesa vsega niso obetali voditelji naše socialne demokracije v časopisju in na zborovanjih svojim ljudem. V državnem zboru je naša socialna demokracija zastopana s 100 poslanci. Ti poslanci so obetali doseči vse mogoče, obljubljali so svojim volilcem zlate zvezde na nebu in kaj so konečno dosegli? Prav nič! Splošne draginja niso odpravili, kakor so to obljubovali, — marveč so jo le še pospeševali na ta način, da morajo doprinašati člani sociajlne demokracije — med temi na stotisoče revnih delavcev — ogromne strankine davke, bodisi v obliki prisiljenih ali neprisiljenih mesečnih ali tedenskih prispevkov in. članarine. Le žal, da je še dosti ljudi, ki po lastnih ljudeh priznano politično onemoglost te stranke s svojim težko prisluženim denarjem tako drago plačujejo.,
Zakaj hoče postati Bolgarija katoliška?
Urednik dunajske „Pijeve korespondence“ je i-mel pred kratkim z nekim bivšim bolgarskim ministrom in vplivnim državnikom, ki se mudi sedaj na Dunaju, zanimiv pogovor glede gibanja, ki se je pojavilo v zadnjem času na Bolgarskem in ki stremi za tem, da se združi Bolgarija z Rimom. Ker vemo, da se naši čitatelji zanimajo za ta pojav, priobčujemo razgovor dobesedno:
Urednik: ^„Gospod minister (naslov ekscelenca pri Bolgarih ni v rabi), ali je smatrati poskuse Bolgarov (o kojih sedaj piše časopisje celega sveta), da bi se združili z Rimom, za resne?“
Minister:	„To gibanje je smatrati še celo za
prav resno in bo prej ali slej na vsak način doseglo svoj smoter. Trenotno vlada še pač le nagon narodnega samd vzdrževanja, ki nas nagiblje, da iščemo zaslombe pri zahodu. So pa še tudi mnogi drugi vzroki, ki govorijo za potrebo tega gibanja.“
Urednik: „Kateri so pa ti vzroki?*
Minister: „Pred vsem naš temperament. Bolgar ni ne fanatik in tudi ne Bizantinec. Tudi oni Bolgari, ki ne pripadajo nobeni verski struji, so vajeni varovati verski čut vernikov. V Bolgari p najdete sicer indiferentnih, toda nobenih intoknantnih ljudi.“ Urednik: ,jToda Bolgari so vendar pravoslavni?“
Minister: „To je res le v neitom gotovem oziru. Mi smo bolgarski kristjani in se čutimo ločene od grške ortodoksije. Naši „prijatelji“ Rusi ne dovoljujejo na primer svojim duhovnikom celebrirati skupaj z našimi duhovniki. V Rimu je pa Bolgarija že davno našla simpatij. Trikrat je-napravila. Bolgarija poskus, da bi se združila z Rimom. Poskus se je le vsled tega izjalovil, ker je našo akcij ) najpoprej zar branjeval Bizanc, pozneje pa,, v prejšnjem stoletju, Rusija. Bolgari so se uklonili Rusiji. To je bila huda napaka od naše strani. Ce bi bila Bolgarija ka^ toliška, bi bilo sploh nemogoče, da bi bila ječala še skozi pet stoletij pod turško vlado. Se celo v najnovejšem času bi bila imela Bolgarija srečnejšo usodo, če bi bila katoliška.“
Urednik: „Ali si bo Bolgarija prizadevala, da bi popravila to napako?“
Minister: JŽelja, popraviti storjene napake, je splošna. Vi nam smete verjeti in to smete tudi vašim bralcem javiti: Mi najmanj mislimo na to, da bi se vrgli v naročje grške ortodoksije. In zakaj bi se naj
Segel je z roko po bankovcu, mraz ga je stresel po celem telesu, krčevito je moral držati denar, da mu ni padel iz rok.
Prvi korak je bil že storjen, denar je ležal na pisalni mizi, treba ga je bilo samo še odposlati.
Znova se mu je vzbudila vest in prišla s svežimi pomisleki: Kaj, če pride kdo blagajno pregledovat? Miloš, ob kruh bodeš, lahko bodeš zopet hodil pred samostanska vrata s klobukom v roki prosjačit za-se in za mater. Pa Še kruha ti ne bodo dali, ker te bi tudi pred samostajn kot senca pospremilo grozno ime: tat!
Vendar skušnjava je bila močnejša, nego glas vesti, izgovarjal se je sam: do jutri si že izposodim, bratu pa bode vendar pomagano za celo življenje.
Vsedel se je, napisal in odposlal. Zapustil je urad, se zavil v suknjo in stopal proti domu, k materi. Kako nemirno mu je utripalo srce, hitel je po cesti, nikogar ni pozdravil, zdelo se mu je, da, že vse ve, da že vsi kažejo za njim.
Stražnika pa, ki ga je srečal na ovinku, se je tako ustrašil, da bi bil skoraj zakričal.
Stopal je naprej in se sam sebi prisiljeno nasmehnil: Kako sem še otročji, kakor otrok se bojim, ki je storil prvi pregrešek.
Večerja mu ni šla v slast, kakor drugekrati. Kramljala sta navadno z materjo po večerji, danes pa se mu je tako mudilo, izgovarjal se je, da mora k Milki. Mati mu ni branila, ni silila vanj, pa čuden in izpremenjen se jej je dozdeval.
Hlastel je po ulici, bil že datvno mimo Milkinega stanovanja, pa je postal in se trčil po čelu: kam sem namenjen? K Milki,, njen smehljajoči1 in vedri obraz mi umiri vest.
Krenil je nazaj, zavil v njeno stanovanje in potrkal.
Prišla mu je odpirat dekla, ne — Milka, in mu sporočila, da milostljiva in gospica ste že v postelji, jih celi dan tako glava boli, naj bi se oglasil jutri..
tudi Bolgari oklepali tako krčevito na orient? Mi i-mamo nasprotno vse vzroke, da se združimo s katoličani. Taka združitev bi nam zamogia prinesti le prednosti in ugodnosti. Katoličani so edini, ki nam zamorejo pomagati in versko moralo razvijati. To sta dve reči, ki sta vsakemu narodu in posebno nam tako potrebni. Mi imamo ritus in imamo obrede, žali-bog pa ne poznamo razvitega notranjega verskega življenja, v tem smislu najmreč, kakor se najde na zahodu. Osobito inteligenca zahoda se razlikuje, zelo v svoj prid, od naše inteligence. Zveza s katoličani bi nas v tem in splošno v kulturnem oziru zeio zbliževala v naš prid z zahodom in bi krepila zajedno našo prostost. Mi Bolgari bi bili potem kot katoličani nekak ud velike evropske družine. Ne skozi Carigrad inAtene in tudi ne skozi Petrograd, ampak le skozi Rim se bližamo Evropi in zamoremo postati veliki in močni. Krasen vzgled za to so nam: Cehi, Poljaki, Slovenci in Hrvatje. Vsi ti narodi,, ki so po jeziku naši rodni bratje, so postali še le, potem, ko so sprejeli katoliško vero, veliki in močni, in so že daleč prehiteli vse slovanske narode, ki so ostali Še pravoslavni. Vse te zanimive konstatacije govorijo pač dejanski za gibanje h katolicizmu, ki se je pojavilo v Bolgariji.“
Urednik: „Ali ne bodo zadeli Bolgari pri tem na velike težkoče ?“ .
Minister: „Jaz za svojo osebo ne vidim nobenih težkoč. Kaj nas neki konečno loči od katoliških Bolgarov? Mi imamo, če se izvzame nauk o papešt-vu, ravno iste dogme, kakor rimska cerkev. Tudi liturgija je kljub nebistvenim razlikam, v bistvu vendar le enaka. Edina, pač v resnici edina težkoča, bi pač bila uravnava najvišje cerkvene avtoritete, ki je sedaj upostavljena v orientalski cerkvi med eksar-hom in sinodo. Pa tudi to vprašanje ne bo delalo nobenih posebnih težav. Vsak Bolgar prizna potrebo, da mora imeti vsaka popolna družba enega samega vrhovnega glavarja, ki mora, prepustivši podrejenim mestom potrebne prostosti, vendar le vse enotno voditi. Beseda „papež“ nam Bolgarom ne dela nobenih skrbi-“
Urednik: „Kdo bo pa pričel tozadevno micia,-
tivo ?“
Minister: ,„'Tukaj je pač težišče celega vprašanja. Vlada se ne sme baviti s tem vprašanjem; to ni njena stvar. Cerkveni krogi bi se naj, oziroma bi se morali baviti s tem vprašanjem. Verska vprašanja dn strogo cerkvene probleme naj rešijo le cerkveni krogi in potom zasebne inicijative. Posvetna oblast je v takih velikih vprašanjih žalibog le prevečkrat napravila velike napake. Gibanje je enkrat nastalo in nobena moč na zemlji ga ne bo zamogia udušiti.“
Dijaška socialna konferenca v Ljubljani.
V dneh 27. in 28. septembra se je zbral v Ljubljani majhen krog zborovalcev v mali dvorani Mestnega doma, da prične orati ledino na popolnoma zanemarjenem polju di j aš.k o-s o di al n djg a vprašanih,. — Skromna je bila sicer udšležba ' od strani dijakov, še bolj skromna od strani javnosti. Vendar nas to-le dejhtvo ne sme vstrašiti, še manj pa, da) bi nas zapeljalo k sentimentalnemu jadikovanju o nerazumevanju in o sličnem. Delavcu zadostuj spoznanje, da ne more biti drugače, ker sicer bi ne bilo treba zbo-
Kako neprijetno je vplivala ta vest na preganjano Miloševo srce. Komaj je bil greh storjen, pa se je že vse zaklelo proti njemu, nikdo ga ne mara, še — Milka ne! Je bil pač prvi greh in ta grize in peče vsikdar najhuje.
Vdàrjal se je po glavi, kaj ga je zmotilo, zakaj si je nakopal tak nemir? Skušnjavec, ki mu je poprej tolikanj prigovarjal in mu šepetal polno izgovorov, je sedaj — utihnil in pripustil naflalnjo delo svoji sestri, mučilki, pekoči vesti.
Pridrvel je domov, se vlegel, pa ni bilo spanca; črv vesti začne glodati še le po noči. Premeto-val se je sem in tja po postelji, naenkrat pa vstal, pokleknil pred postelj ter skesano in goreče molil:
„,Vsaj vsakdanjega, nekdaj toliko stradanega in prosjačenega kruha mi ne odtegni, Vsemogočni!“
Ponavljal je to molitev, ki je vela iz dna preganjanega srca in rotil poboljšanje:
„Ko bi se tudi šlo za — mater, kaj takega no storim več!“
Molitev ga je zazibala v lahen senj. Angelj vesti pa ga je tiral v sanjah po trnju., ga postavljal kot berača pred samostanska vrata in ga zapiral v ječo. Nemirna je bila ta noč, kako neznosno se je maščeval greh že v nekaj urah, kaj Še le, če bi še glodal ta črv par let, ali celo — celo življenje. V tej noči je dobil Miloš' pojm o mukah v vicah in v peklu.
Ob 8. uri zjutraj je moral biti že v uradu, poprej pa si je še hotel izposoditi denar pri prijatelju, odvetniku.
Odpravil se je Še pred osmo uro k njemu, potrkal, pa reče dekla:
^Gospoda,' ni doma, so šli na komisijon, pridejo še le zvečer."
Nova zapreka, za-me propastna,1 je vskliknil Miloš. Kdo drugi bi mu naj posodil denar, ko pa ni imel bogatih prijateljev? Razodeti in zaupati svojega mučnega položaja pa se ni upal nikomur, še Milki in
rovanja in iskanja) poti, kako se poprijeti dela. Ia dalje se moramo zavedati, da ideje ne vstajajo na šumnih prireditvah, življenje jih sicer poraja, ali o-ne se razvijajo v samoti, tu poganjajo svoje kali, tu dobe predpogoje za realizacijo.
Dočim se je prijela prvi dani marsikoga malodušnost, je ta izginjala vedno bolj iter se umaknila veselju k delu.. Dokaz k temu je tudi, da je bilo zborovanje zadnji dan najbolje obiskano in da je bila tudi debata najbolj živahna. In ko je bil že končan glavni del zborovanja, so se sestali zborovalci k posvetovanju, kako dati idejam, ki smo jih slišali, tudi meso, da ne ostane vse samo le pri besedah, ampak da slèdi intenzivno delo. Vemo sicer, da bodo našle ideje, ki so bile izražene na- konferenci, precej pomislekov, da, celo nasprotovanja, ali to, ne sme ovirati pri delu za njih realizacijo.
Ker izide o konferenci obširno poročilo, kjer bodo ponatisnjeni vsi referati, ki jih bodo referenti še izpopolnili in razširili, zato podamo v tem poročilu le resolucije, ki jih je izdelal redakcijski odbor:
Slovensko akadiemično idijaštvo, zbrano, v: dneh 27. in 28. septembra 1913 na socialni konferenci v Ljubljani:
A.	Smatra takozvani ^eksistenčni minimum“ za napajčno merilo potreb slovenskega, akademika in po-vdarja pravico slovenskega akademika, da se mu ne nudi samo borno eksistenco, temveč možnost! poštenega življenja in vsestranske duševne in telesne izobrazbe; zato zahteva, da se razvija slovensko pod^-pornlštvo v bodoče v tej smeri.
B.	Z ozirom na to in ker je večina divjaštva še navezana na podporna društva na Dunaju, v Gradcu in Pragi, ki so nujno potrebna modernizacije, ker ne morejo radi preozkega delokroga jn radi pomanjkanja sredstev zadostiti vedno bolj naraščajočim potrebam slovenskega akaclomičnelga dijajšijva, predlar ga to:
1.	Podporna društva morajo biti in ostati politično popolnoma nevtralna, tako da se zamore zateči k njim vsak podpore potreben slovenski dijak brez razlike prepričanja.
2.	Preuredi se naj dosedanja oblika podpiranja ponižujočih miloščin v dajanje1 pravnozavarovanih posojil, ker zahtevajo to: idijahka samozavest, povz-diga etičnega nivoja in vzbuja socialise odgovornosti pri slovenskem akademiku in konečno tudi materieini interes podpornih društev samih.
3.	Izvede se naj centralizacija, omenjenih podpornih društev in njih delokrog se naj razširi še na vsa polja dijaško-socialnega dela.
4.	Ustanovijo se naj dijaški pododbori, ki naj sodelujejo pri dovoljevanju podpor. V teh pododborih naj bodo zastopana ,vse dijaške struje in njegov poslovnik bodi urejen tako, da jamči vsem pravičnost.
C.	Smatra akcijo podpornih skladov, ki se naj ustanovijo pred vsem v vseh vseučiliških mestih po principih dijaške samopomoči in dijaške samouprave pod kontrolo javnosti in ki se naj izvede vsporedno z reformno akcijo pri dijaških podpornih društvih kot etično vzgojno in kot pripravo dijaštva, da postane sposobno, prevzeti dijaško podporništvo v svoje roke in to pod kontrolo javnosti in starešin. Smatra akcijo podpornih skladov nadalje za prehodno sredstvo v dosego konečnega cilja: ustanovitve Dijaške Matice, sloneče na istih principih in ki bodi osrednji organ dela na dijaško-socialnem polju.
materi ne. Sramoval se je, mogoče bi ga tudi one dvena tihem in v srcu krstili:	tat ... in nič driir
gega. Počakati je bilo treba prijatelja, zvečer se bode vrnil, njemu, možu, bode pa zaupal vse in ga že prosil pomoči iz zagate.
Nastopil je ves obupan pot proti uradu in mraz ga je spreletel, ko je 1 ugledal mogočno poštno poslopje. Kaj, če že vejo na pošti za njegov čin? Stražnik ga bode gotovo čakal za kakim voglom in gnal njega — tatu — skozi celo mesto.
Pa je le prestopil uradni prag, se vsedel za mizo in stranke so prihajale. Nikdo se ni zmenil za njega, vse je šlo v starem redu in tiru.
Miloš se je oddahnil proti poldne, vest ga je nehala grizti in tolažil se je: so bile pač nepotrebno muke, izgredi prevroče domišljije, jej, sem Še res — otrok !
Opoldne je že bolj smelo zapuščal urad, tudi proti domu je stopal počasi in dostojanstveno, kakor se spodobi za ; cesarjevega služabnika.
Popoldne je moral zopet v službo.
Prijatelja odvetnika še ni bilo doma, Še le zvečer bi imel priti, takoj jutri na vse zgodaj ga bode poiskal in — jutri poravnal greh.
Komajj pa je zopet sedel na uradnem stolcu in jel sprejemati in odpravljati stranke, štal mu je za hrbtom višji poštni uradnik in ga prosil, naj mu da ključe1 od blagajne. Pošta mora namreč izplačati veliko svoto denarja in zgoraj ga ni dovolj.
Miloš je prebledel, svinčnik se mu je v strahu potočil na tla in ves prepaden je izročil ključe.
UJradnik je štel denar, Miloš pa se je stresel kot šiba na vodi, prepričan je bil: zvedeli so, posojilnica je samo pretveza, ujeti me hoče. Resnicoljubnost se mu je vzbudila, ne, tajiti ni hotel za nič, — rajši priznati resnico. Skočil je po koncu, povedal je vse, kar mu je težilo dušo, opravičeval se je le z ljubeznijo do brata in prosil v tem oziru milosti.
>l\ "	(Dalje prih.)
Portugalska ob robu prepada«
Položa/j portugalske vlade je skrajno kočljiv in težaven. Uboga dežela; se nahaja trenotno v trojni krizi, v verski, politični in gospodarski.
Verska kriza Portugalske nam je zadostno znana in, ni potrebno, da bi se tozadevno kaj več omenjalo. Politično krizo pa najbolj označuje aretacija 3 propalic, ki so hoteli pred kratkim z bombami umoriti predsednika portugalske republike, Alfonza Costo. iTi trije atentatorji, oboroženi z bombami in bodali, so mirnodušno priznali pri zaslišanju in še pelo poprej, prédno so bili prijeti, da jim je zelo žal, da niso mogli izvršiti svojih naklepov. Toda sindikat, ki je sklenil smrt preds. republike, bo prav gotovo že našel drugih odločnih in srčnih mož, ki bodo prej ali slej izvršili izrečeno smrtno obsodbo. (Ti trije atentatorji pripadejo namreč tajnemu sindikatu.
Znano j.e, da bije Costa» že delj časa ijut boj zoper portugalske sindikaliste. Pozapreti je dal vse voditelje delavcev in razpustil pod to ali ono pretvezo vsa društva in vse organizacije, če prav so bila že poprej od države pripoznana.
V Lizboni vlada v industrijokin krogih silna križal. O tiskovni in društveni svobod: ni seveda nobenega govora več; vse ječi pod krmo vladino cenzuro. Costa je izrazit avtokrat. Parlament je vsled neprestanih bojev med strankami popolnoma delan e-zmožen. Ljudstvo je skrqjjno nezadovoljno ter se u-pira vedno bolj strahovladi predsednika Coste. Vlada dolži delavstvo, da igra skupaj z monarhisti pod enim klobukom in rovari zoper ljudovlado. Ječe so že prenapolnjene političnih jetnikov. Vlada se ne vstra-ši nobenega »Še tako dvomljivega in pretkanega, sredstva, samo da se le vzdržuje na krmilu. 'Costa na primer dolži sedaj monarhiste, češ, da išo ti najeli te tri atentatorje. Da je vse politično življenje na Portugalskem korumpirano in zastrupljeno, o tem ne dvomi nihče več. Izdajstvo, denuncijantstvo, ječa, v sili tudi sekira za obglavljenje, to so insignije „svobodne“ republike.
Tiudi gospodarski položaj nesrečne Portugalske postaja od dne do dne slabši. Se celo republikansko časopisje je začelo jadikovati in vladi predbacivati njeno slabo gospodarstvo. Izseljevanje raste od dne do dne, ker so postale razmere neznosne in narašča tako silno, da postaja strah in groza. V zadnji polovici leta je zapustilo 30.000 Portugalcev svojo domovino.
Glede državnih financ je pa še slabše, kakor je tudi pričakovati. Drža-vai se nahaja že neposredno pred bankjerotom. Do sedaj so s potvorjenimi številkami v državnem budgetu še prikrivali grozen polom, ki preti državi, toda trajati zamore to le nekaj časa in v prav kratkem pasu bo konec te frivolne i-gre. —
Ce vse to premotriiv,amo, 'se ni čuditi, da so nekateri mnjenja, da so dnevi portugalske republike šteti in da že čaka bivši izgnani portugalski kralj Manuel s svojo novo poročeno soprogo v Londonu, da zopet zasede izgubljeni kraljevi prestol.
Glasovi o štajerskem dežel» nem zboru.
Sporazum za kratko zasedanje našega dežern. zbora je vzbudil v politični javnosti veliko prozornost — naravnost senzacijo. Graški listi se zadrže sicer zelo reservirano, tem zgovornejši so pa dunajski, ki povdarjajo, da bi pri vsestranski dobri volji moralo iti tudi v drugih kronovinah, kakor na Štajerskem.
Dunajska „Zeit“ na primer piše: („(Kompromis, ki se je sklenil v Gradcu, je vzgled za celo Avstrijo. Nemci in Slovenci so za prvo dotočili vrsto, nujnih upravnih vprašanj, o katerih se zamorejo sporazumeti z obojestranskimi koncesijami, med tem, ko ostanejo druge težavnejše zadeve I pridržane poznejšemu sporaJzumu. Je to metoda, ki bi se naj uvedla tudi v drugih deželnih zborih, da bi se spravilo te korporacije polagoma zopet na tir rednega in vspeš-nega upravnega dela. Kakor je svoj čas prehajala obstrukcija! nekako okuževalno ; od enega deželnega zbora na drugega, tako bo, upajmo, srečno doseženi mirovni Vspeh štajerskega, dež. izbora služil v vsestransko posnemo.“
Priznana kor. .„Information“ piše pod naslovom („Sporazum med Slovenci in Nemci na Štajerskem“: „Iz Gradca, prihaja jako razveseljiva vest. Štajerski deželni zbor je postal po štiriletni obstrukcijski krizi zopet delazmožen. : Ministrski predsednik Stiirgkh beleži lahko nov dragocen vspeh,katerega je dosegel z energično in razumno pomočjo štajerskega namestnika grofa Claryja, ki ni velike (važnosti samo za deželo Štajersko, ampak tudi za celo parlamentarno situacijo. Slovenska manjšina An nemška veči-. na sta še bokazali dostopni za pametne nasvete .vlade «ter se zedinili na delovni program za dež. zbor. Razvozljanje 'štajerske krize je mojstertsko Idelo, 'ki ^ jasno priča, da delata grof Stiirgkh in njegov kabinet smotreno, da se odstranijo vsi konfliktni centri. Na Češkem se je z uvedbo deželnoiupravhe komisije poskrbelo, da se zabrani finančni polom naše ; najbogatejše province. V Galiciji se kažejo mnogo obetajoči-predznaki sporajzuma( med Poljaki in Rusini. Sedaj pa prihaja še nepričakovani sklep miru med Slovenci in Nemci na Štajerskem! Grof Stiirgkh je lahko ponosen na dosedanje 1 vspehe. svojega neumornega
dela. Njegov kajbinet kaže smotreno eneržijo in ima ravno vsled tega tudi najlepše rvspehe. 'Ne bodi neomenjeno, da se opira grof Stiirgkh na eminentno spretne cesarske namestnike in deželne predsednike. Pozicija ministrstva se je z delazmožmostjo deželnega zbora, ki se je posrečila dne 6. oktobra, vsekakor utrdila.
Kranjski deželni zbor.
Kranjski deželni zbor je imel-včeraj, dne 9. t. m., zopet predpoldne in zvečer sejo. Ker so liberalci s svojimi izzivanji izzvali tako uničujoče obračune,^ so postali zdaj pohlevni, zato je bila včerajšnja seja mirna. Liberalci so zlezli povsem pod klop.
Dopoldanska seja, katero je otvoril dež. glavar dr. Šušteršič ob 11. uri predpoldpe, je bila izpolnjena z raznimi predlogi in interpelacijami, med katerimi je bil najvažnejši nujni predlog poslanca Piberja, da se izloči kranjska dežela iz okrožja delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu in da jse ustanovi v Ljubljani lastna zavarovalnica zoper nejzgode za kranjsko deželo. V debato je poseglo več govornikov. Končno se je sklenilo, da se naprosi notranje ministrstvo, da dovoli izločitev.
V popoldanski seji, ki se je pričela ob 4. uri, je stavil poslanec Po.vše nujni predlog o onesnaženju Save po tovarnah, ki leže ob Savi.’ Nujnost je bila pripoznana in predlog odkazan, upravnemu odseku. 'Zatem se je pričela razprava o -novem lovskem zakonskem osnutku za Kranjsko, katerega je izdelal deželni odbor. V debato so posegli po največ zastopniki nemške manjšine, kranjski nemški grajščaki. A tudi ta zakonski osnutek je bil sprejet. Nujni predlog glede regulacije učiteljskih plač je bil odkazan deželnemu odboru, da izdela službeno pragma,tiko za ljudskošolsko učiteljstvo ter jo predloži v prihodnjem zasedanju deželnemu odboru.
Prihodnja seja danes.
Politični pregled.
Nadomestna državnozborska volitev na Dunaju.
Dne 8. t. m. se je vršila nadomestna državnozborska, volitev v II. dunajskem okraju Leopoldstadt. Mandat je bil izpraznjen po umorjenem social-demokraškem poslancu Schuhmeierju. Volilni (boj je bil silno ljut. Kandidat krščanskih socialeev dr. Ma-taja je dobil 7761 glasov, kandidat socialnih demokratov Matija Eldersch 6137 glasov, nemški svobodomislec Blasel 2535 glasov, nemški nacionalec Hafner 467 glasov in kandidat /iunaijskih Cehov 332 glasov. Treba je torej ožje volitve med krščanskim socialcem in socialnim demokratom. Število glasov krščanskih socialeev je od zadnje državnozborske volitve v tem okraju naraslo za 4010 glasov, število socialdemokrar ških glasov je pa padlo za celih 1600 glasov.
Bosna in Hercegovina.
Hrvaških kmečkih zadrug v Bosni in Hercegovini je bilo koncem leta 19.12 vsega skupaj 61 s 7897 člani. Zemljiška posestva zadrugarjev brez hiš ih živine so vredna 4,300.000 K, s hišami in živino pa nad 5,000.000 K:	povprečno premoženje posamezne-
ga zadrugarja znaša torej 700 K- Vsega dolga imajo zadružniki pri svojih zadrugah ! in zadružni banki
I,	853.550 K; 4128 posojil ne doseza svote 200 kron. Lansko leto je bilo neugodno in so morale zadruge nabaviti 40 vagonov živil za svoje člane.
Vojaške zahteve.
V skupni ministrski konferenci se je -vdejstvilo sledeče: Zahteve za pripravljenost po zimi in za oboroževanje med' tem Sasom 350,000.000 K; postavijo se kot naknadni kredit za leto 1912 in ,1913. Za zvišanje rekrutnega kontingenta 35.000 moži zahtevek
II,	000.000 K v prvem polletju 1914. 'Mornariški, u-pravi so dovoli zgraditi 4 dreadnoughte, več majhnih križark in nekaj torpedovk, zahtevek ,426 milijonov kron. Dva dreadnoughta prično že graditi kar v spomladi.
Hrvaško.
Dne 7. t. m. je umrLv nekem sanatoriju iv Heidelbergu na Nemškem bivši karlovški župan in dolgoletni saborski poslanec dr. Ivan Banjavčič. Pokojnik je igral dalje časa ugledne vloge v hrvaški politiki. Rojen je bil leta 1843. Umrl je vsled raka na jeziku. Bil je pravaš in se je udeležil tudi hrvaško-slovenskiega sabora v Ljubljani. Cast njegovemu spominu!
Nemški cesar VHjem žali avstrijske Slovane.
Poljski listi poročajo, da je cesar Viljem povodom svojega zadnjega poseta v Sleziji, kaninskemu županu na njegovo izpolveSf, da je v karvinskem o-kraju le 1980 Nemcev proti 860 Cehov in 13.500 Poljakov, odgovoril z besedami:	‘,JNo, potem pa morate
dobro udariti nanje!“ Poljski listi zahtevajo radi tega od Poljskega klub a;, naj stavi takoj v prvi seji poslanske zbornioe vprašanje, če je dopustno, da tuji vladarji na avstrijskem ozemlju hujskajo Nemce na politična nasilstva proti Poljakom.
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“.
Na Balkanu.
Turčija in Grčija.
Merodajni politični krogi vstrajajo na tem,, da situacija na Balkanu še ni stopila ,v kritičen Stadij. Priznava se sicer, da se vrše v vseh balkanskih državah vojne priprave, vendar pa se domneva, da bo konečno grško-turški sp&r le mogoče rešiti ( mirnim potom, zlasti ker se zdi, da je Turčija pod pritiskom tripelpntente pripravljena, odložiti vprašanje Egejskih otokov in prepustiti ureditev tega vprašanja velesilam.
Dne 6. t. m. so se pričela v Atenah nova pogajanja med Grško in Turčijo, ki pa so bila kmalu prekinjena, ker so novi turški predlogi tako, komplicirani in dalekosežni, da so grški državniki zahtevali par dni, da jih, preštudirajo. |Tako v Atenah kakor v Carigradu prevladuje še vedno pesimistično nazirao je. Ce pride do oboroženega konflikta med Grško in Turčijo, potem je čisto gotovo, da bo zopet ves Balkan v plamenu.
Rumunija se je baje že obrnila na sofijski kabinet in izjavila, da bi smatrala vsako akcijo, ki bi bila naperjena proti integriteti bukareškega miru, naperjeno tudi proti sebi, vsled česar bi bila prisiljena tudi v tem smislu postopati. Na drugi strani pa je Rumunija ponudila v Atenah svoje posedovanje, če bi se pogajanja s Turčijo le preveč zavlekla.
Vesti, da obstoji med Bolgarsko in Turčijo posebna zveza, se splošno potrjujejo in izjava bolgarskega poslanika na ruskem dvoru, generala Dimitri-jewa, dai je Bolgarska fv slučaju grško-turške vojne dolžna, prepustiti turški armadi prosto pot čez svoje tracijsko ozemlje, je vzbudila upravičeno, splošno pozornost. Kot nekaka olajševalna momenta se povdar-jata danes vest, da je bolgarski kralj odpotoval v i-nozemstvo, iz ,česar je sklepati, da se v Bolgarski ne pripravljajo velike odločitve, in ; pa carigrajska vest o demobilizaciji turške armade, ki se nahaja v Traeiji. Vendar pa je druga vest malo verjetna.
Bolgarski car.
Sofija, dne 8. oktobra. Uradno se poroča, da pride bolgarski car Ferdinand za osem dni naj — Dunaj. Prestolonaslednik Boris bo imenovan za generalnega Inšpektorja armade. Njegov adlatus je general Sawowi
Za albanske roparje.
Duna j, dne 8. oktobra. Alba/iska korespondenca poroča iz Valoqp: Par dni se že mudita komisija zastopnikov dunajskega Bankvereina in milanske ; Banca commerciale, da se pogaja zarasli ustano-albanske državne banke. 'Dunajski Bankverein zastopata baron Pittner in Pollak.
Raznoterosti.
P.	n. župne urade:	še' .enkrat nujno
prosimo, da že takoj zdaj naročijo S p o iv e d n e liste in druge potrebne tiskovine, ker se bodo take reči d-ecem-bra, januarja in februarja radi pre-obilega dela in raznih ’drujgih vzrokov najbrž prav težka' dobile. Tudi črnilo je treba z d a^jnar očiti, k je r se po zimi radi mraza navadno ne da pošiljati.
*
* *
Tudi posojHnice opozarjamo, da dado hranilne In zadružne knjižice in druge reči, ako jim bo isitih kmalu že zmanjkalo, iz istih razlogojv že zdaj tiskati, da ne pridejo pozneje v zadro g o.	Tiskarna	sv.	Cirila.
Nad 12.000'1 obrabljenih poštnih znamk je daroval za našo Slovensko Stražo č. g. P. Filip v (Mariboru..
Iz drž. vet. službe. Državni okrajni živino-zdravnik dr. Ljudovik Binder v 'Mariboru je premeščen k namestništvu v Gradec; na njegovo mesto pa pride okrajni živinozdravniki dr. Josip Hennemann iz Liezena. Ali zna slovenski? Saj mu ni treba, saj živina razume nemški!
Iz sod.-pls. službe. Orožniški stražmojster Fr. Podgoršek je imenovan za kancelista pri okr. sodniji v Marenbergu.
Poljedelski tečaji v domobranskih (garnizijah. Domobransko ministrstvo bo uvedlo v letošnjem vojaškem letu v vseh garnizijah, če se priglasi dovolj udeležencev in bodo učitelji na razpolaganje, .poljedelske tečaje za moštvo.
Častna SOletnica. Gospod Janez Zdolšek, posestnik v Gaberju, je kot nadučitelj pri Novioerkivi bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono. Odlikovancu so križec slovesno izročili jv šoli ,dne 10. oktobra 1883. Danes je torej od tistega časa poteklo 30 let.
Nov štajerski deželnozborski klub. V; četrtek zvečer sta imela poslanca nemške agrarne stranke za Štajersko, Brandi in Riemelmoser, in poslanci dosedanjega kluba neodvisne krščansko-socialne ljudske stranke, poslanca Schwab ,in Kanzler, posvetovanje, na katerem so sklenili ustanoviti skupni klub pod imenom „nemški centrum.“ Načelnik novega kluba je poslanec Brandi, njegovi namestnik pa poslanec Schwab.
Kdo ima prav? „'Slovanski Narod“ in „<Marb. Zeitung“ se hudujeta. Prvemu so naši poslanci \ — prodanci, drugi pa — izsiljevalci. 'V očeh obeh teh kumpanov so naši poslanci s tem, daj so omogočili kratko obtobersko zasedanje, zakjrivili ježko pregreho, seveda, pri liberalnem glasilu na Škodo, naše slovenske narodne stvari, pri nemiškonacionalnem, na škodo nemštva. Kdo ima tedaj prajv? Lahek odgovor je: Naši poslanci! ;Ce se naši strupeni nasprotniki okrog ^Slovenskega Naroda“ in „IMarburger Zeit.“ na naše poslance jezijo in nanje sikajo, potem so brezdvomno na dobrem in pravem potu. Le tako naprej, ljudstvo to dobro razume!
Sporazum za kratko oktobersko zasedanje je zadel liberalce kot blisk iz jasnega. Se v nedeljo so na svojem celjskem shodu gromeli proti obstrukciji, češ, da je škodljiva, v včerajšnji številki „(Slovenskega Naroda“ pa obsojajo naše poslance, ker so to obstrukcijo začasno opustili, češ, da so oškodovali Slovence. Ali niso to pošteni politiki, kaj ? Zdi se, kakor da je liberalce same sram svoje najnovejše — lumparije. V torek zjutraj so že vedeli za sporazum, toda čakali so do četrtka, predno so izlili ,svoje blato. Sicer se za to lajanje naše ljudstvo ne bo nič z* menilo, fvendar se nam je zdelo umestno, ga beležiti, ker priča o vsej moralni propalosti liberalstva.
Zdaj. vemo. Slovenske liberalce in nemške na-cionalce vodi eno in isto načelo: sovraštvo proti — nam! Ta sorodnost v nazorih povzroča, da se te prijazne duše mnogokrat najdejo. Posebno kadar jim naši poslanci s kajko pametno potezo prekrižajo nepoštene račune, si leže takoj v objemu .in psujejo — vzajemno. Tako tudi zdaj! Oba: ^Slovenski Narod“ in „iMarburger Zjeitung“, sta našla, da so naši poslanci sprejeli sporazum zato, ker se boje — novih volitev. Kdor le nekoliko pozna razmere, se bo smejal. Razkriva pa ta argumentacija vso liberalno naravo. „Wie der Schelm . . .“ Ker se ,slovenski liberalci in „Marburgerčini“ nacionalci pri svojih političnih korakih ra,zun od sovraštva puste voditi samo od strankarske in osebne sebičnosti, mislijo tako tudi ,o drugih. Ne iz strahu pred volitvami, ampak ra>-di dobrobiti ljudstva, kateremu so priborili dragocenih vspehov, so sklenili naši poslanci sporazum. Capito, par nobile Iratrum!
Tirolski deželni zbor je postal — delazmožen! V tirolskem deželnem zboru je vladal že dalje časa hud, navidezno nepremostljiv razdor, ki ga je povzročila najmpravana deželnozborska volilna reforma. Že ni bilo prav nobenega upanja več, da bi postal deželni zbor delazmožen, ker so se vsi tozadevni poskusi razbili ob intrasigentnem stališču raznih deželnozborskih strank. V\zadnj,em hipu se je pa posrečilo, da se je dosegel sporazum in delovanje tirolskega deželnega zbora je zasigurana. Volilna reforma bo sprejeta.
Deželno trtnico, ki je bila do sedaj v Ptuju, oodo z novim letom 1914 prestavili v vas Zerkovce pri Mariboru.
Pozor pred izseljevanjem na Vestfalsko. Kar kor poročajo listi iz Nemčije, so rudniki na Nemškem, posebno na Vestfalskem, vsled slabe kupčije in velike zaloge odpustili zelo veliko delavcev. Glasom poročil ne bodo sprejemali sedaj priseljencev; še tako kmalu, ker je že tamošnjih delavcev na tisoče brez dela. Svarimo torej nujno naše ljudi, da se zdaj ne izseljujejo na Vestfalsko in sploh v rudnike na Nemškem, ker ne bodo dobili dela! '
Učiteljske plače v Srbiji. Sedaj, ko je postalo z delazmožnostjo deželnega zbora vprašanje učiteljskih plač pri nas na Štajerskem zopet aktuelno, bodo gotovo marsikoga zanimale razmere y Srbiji:	V
Srbiji znaša najmanjša začetna učiteljska plača 800 dinarjev letno., stanovanje in kurjavo v naravi ali pa v denarju in sicer na deželi po 800, v malih mestih 420, v okrožnih mestih 480 in v Belgradu 960 dinarjev. Zvršen učiteljski pripravnik. mora v petjih letih položiti vsposobljenostni izpit, nakar postane že definitiven. Prestavljen more biti učitelj le na podlagi dovršene disciplinarne preiskave, ali pa na lastno željo. Naj višjo plačo doseže po 26 službenih letih (plača se meha/nično povišuje vsakih pet, ozir. vsaka štiri leta) V znesku 3000 dinarjev. Z 32 leti službe gre v pokoj in dobi polno penzijo po 3000 dinarjev na leto. To velja pa le za domače državljane. Inozemski učitelji 'dobe — vsaj dokler si ne pridobe ' Še srbskega državljanstva — samo po 600 dinarjev letne plače; tudi se jim ne vštejejo v inozemstvu odslužena službena leta, razen ako tega narodna skupščina v vsakem slučaju posebej ne dovoli, kar se pa redko zgodi.
Naloga časnikar]ev. Nac otvoritveni seji mednarodnega časnikarskega kongresa v Rimu je govoril predsednik mednarodne časnikarske zveze med drugim sledeče o nalogah časnikarja: ',r„Na podlagi javnega mnenja morajo biti časnikarji: dnevne priče pred velikim sodnim dvorom' zgodovine, nepristranski sodniki, ki (kako bi to bilo. možno!) vse presojajo po dvoji vrednosti in resničnih razmerah, brez povečanja ali pomanjšajnja. 'Oni1 morajo imeti dar vseprisotnosti, vse videti, vse čuti, vse znati in vse pojasniti ; morajo biti na ta način oči in ■ uho, u-sta in spomin družbe — in potem zopet ne smejo nič videti, nič čuti, se na ničesar spominjat] ter igrati neme v trenutku, ko to zahteva višji interes države in družbe. 'Slediti morajo notranji zapovedi stroge vesti in vendar z ' navdušenjem! smatrati stvari za
svoje lastne, ne da bi veliko vpraševali, zakaj in čemu? Oznanjati morajo bolečine, jvpselije in častihlepje narodov, biti morajo branitelji nesrečnih in bednih. Biti morajo mednarodni radi svojega poklica in patriofje (domoljubi) iz razlogov] uma, svobodni u-metniki, ki vidijo vse skozi svojo osebnost, 1 in na drugi strani fotografi ; biti morajo goreči, pesni in morda dolgočasni i propovedpiki in ob enem ljubez-njivi in zabavni z domišljijo.“ 'Torej toliko, čednosti in toliko lastnosti se zahteva od ubogega urednika!
v
Štajersko.
Mariborske novice.
Se ena Izjava o pobalinskem napadu poulične druliali na mariborske Orle. Profesor dr. Lj. Pivko podajja v JSlov. Narodu“ pojasnijo z ozirom na neki članek v i„iSlovencu.“ Iz te izjave posnamemo ta-le stavek dr. Pivka: .„Dodajam še, da se je konstatiralo, da so nekateri člani Sokola sicer videli nedeljske žalostne orlovske prizore na .ulici, toda da se niti eden izmed njih ni udeležil demonstracije na kakor-šenkoli način. Maribor, dne 3. oktobra 1913. Dr. Lj. Pivko.“ Ce izvzamemo ponesrečen izraz „(žalostne“, lahko vzamemo to izjavo na znanje. Prvič se konstatira, da se je vršila demonstracija proti Orlom. In drugič se, vsaj indirektno, obsoja demonstracija pro-ti Orlom od sokolske strani, ker se je v mariborskem Sokolu konstatiralo, da se .niti eden Sokol ni udeležil te demonstracije, dasi so nekateri Sokoli demonstracijo videli.
Slovensko gledališče. -V nedeljo, dne 19. t. m.
zvečer se bo vprizorila na našem odru splošno priljubljena ljudska igra» „Naš župnik, gospod Jakob“, pod režiserstvom gospodai ' Josipa Moleka, bivšega člana deželnega gledališča v Ljubljani. Imenovana igra je najlepša ljudska -igra, kar se jih je Še sploh vprizorilo v Mariboru. To je splošno mnenje vseh mariborskih ' obiskovalcev slovenskega gledališča. Tokrat sodeluje orkester Glasbenega društva, ki je zadnjikrat izostal vsled nepričakovanih zadržkov. Konečno pripomnimo, da se vrši ta .predstava na čast našemu izbornemu in prav marljivemu igralcu gospodu Francu Pajnhartu, ki se s to predstavo poslavlja od našega odra. — Odbor.
Raubritter ji. Prijatelj našega lista nam piše: O dogodkih v nedeljo, dne 28. septembra, govore že tudi naši hrvaški bratje. Slučajno isti dan v Maribor došla hrvaška dama mi piše danes dobesedno ta-ko-le : „IVidela sam, napali so Orle Švabi i Sokoli su se k njima pridružili; neznam, može li to istina biti, da brat brata u narodnosti (podčrtala ona) ’ može napasti?! No, kako .mu drago, nije lijepo, pa ... . itd. (potem dalje): „Nadam se, da je zacelila rana na krojevima, koje ,su raztrgali in na srcu, kojeg su Vam zastužili. In potem končuje z ozirom na, to, da. so se Sokoli združili z Nemci: g Jeli to moguče? Ako je to istina, (a istinu sam videla!), onda je to naj-podliji korak Sokola, koji se toliko diči sa svojim načelima. Od nas im oprost, a od Boga plača!“ — Tako rodoljubna hrvaška dama, ki je bila očividka dogodka:. Mi to poročilo prinašamo 1 brez komentarja. Ne bi pregrevali te, za mariborsko slovenstvo skrajno žalostne resnice, a včasih pa je le dobro, podrezati semintja. Konečno pa. ■ f0d nas- im oprost, a od Boga plača!
Ponarejeni petkronski novci. Neki delavec je poskušal dne 7. oktobra v trafiki v Tegetthoffovi cesti oddati ponarejeni petkronski, novec. Prodajalki ,se je pa novec zdel malo preveč lahek ter ga ni hotela sprejeti. Falzifiklat se je ponarejalcu prav dobro posrečil ! ig predstavlja takozvani angeljski petkronski novec kova iz leta 1908. Cisto enak falzifikat so istega dne ličkaj poprej sprejeli v ravno isti trafiki. — Pozor pred falzifikati!
Na naslov .poštnega upraviteljstva. K dopisu od dne 6, t. m. Še imamo sledeče dodati: Pribijemo dejstvo, da je poštna oficijantinja, s katero smo imeli v zadnjem dopisu opravka, za, svoj ,službeni delokrog dovolj sposobna slovenščine ter ‘da samo iz — nemškonacionalne zagrizenosti odpravljaj slovensko govoreče stranke, češ: „verstehe nicht slovenisch!“ (Kako rad je razumel in govoril slovenski njen pok. oče, ki je bil pri Slovencih uslužben!) Zahtevamo Še enkrat odločno, da se jo dostojno pouči na njeno službene dolžnosti, sicer ji tudi vsa njena zaslomba pri predstojnikih, na katero se upira, ne bo nič pomagala. Mi hočemo, da ima naš materni jeziki popolno e-nakopravnost in bomo tudi našli pota,, da bomo to-le našo pravično zahtevo vdejstvili. Ce mislijo razni zar grizenci in zagrizenke, da se smejo z nami norčevati, se temeljito motijo.
Par volov ukradenih. Dne 7. t. m. je postavil posestnik Simon Žumer iz Pragerskega ' v hlev gostilne „Zur Stadt Triest“ par volov, katere je prodal mesarju Ahtiku. Ko je Šel drugi dan Ahtik po vola, ju ni bilo več v hlevu. Dognalo se je, 'da ju je odgnal neki mož zelo visoke rasti, ki je rekel proti hlapcu, da sta vola njegova last. ‘Odgnal ju je baje proti Ptuju.
Wastian moralično vržen iz Nationalverbanda. V zadnji Številki smo poročali o pismu, v katerem je okregal dr. Groß puntajočega se Wastiana. Pismo je bilo po svojem tonu in koncepciji povsem podobno — „laufposu“ in ga je tudi Watstìan tako razumel: naznanil je zato dr. Großu svoj izstop iz Nationalverbanda. Ker je dr. Groß 1 predsednik 1 Schulvereina,
Wastian pa Südmarke, postala spor vedno bolj pikanten in bržčas še ni končan. ,Na razdražene razmere, ki vladajo že dolgo časa spm med alpskimi in sudetskimi Nemci, gotovo ne bo vplival pomirjevalno in razprtije znajo postati Še večje. Mi seveda nimamo povoda žaloFati, če se v nemškem taboru — lasajo !
No, no! V včerajšnji .„Marburger Zeitung“ dokazuje prijatelj Jahn na uvodnem mestu, kako grozno pregreho je storil deželnozborski 1 i,)n anion al verbali d“, ker je v nekaterih opravičenih zajdevah ugo-.dii Slovencem. Ce smatra Jahn za najvzvišenejšo maksimo nemške politike zatiranje Slovencev, se z njim ne bomo prerekali, ker je to stvar okusa. Samo na nekaj bi pa opozorili. Ob koncu , članka pravi Jahn, da je sedaj po sklenjenem premirju dr. Ver-stovšekova polemika z ekscelenco Pitreichom nekaj nečuvenega. No, no! Sodne (razmere nimajo z deželnim zborom prav nič opraviti in -bo moral prijatelj Jahn pretočiti Še mnogo solz čez „nemško odjenlji-vost“, predno se bomo pobotali in sporazumeli na — celi črti. Storjen je še le začetek in Nemci bodo morali poravnati še nebrojno krivic.
Ljutomerske novice.
Cezanjevci. V torek je gospodar Gregorinčič v kravjem hlevu s slamo muhe smodil. Pri tem neprevidnem delu se je vnela slama na hlevu. Zgorel mu je hlev, k temu pa je dobil še hude opekline. Požar se je razširil še na sosedno gospodarsko poslopje posestnika Ivana Pušenjaka, kateremu je isto popolnoma zgorelo z vsemi pridelki in premičninami. Prihitela gasilna društva iz L-ukavec, Noršinec ter domar če so omejila ogenj, da se isti hi širil še dalje.
Na Podgradju je umrla Katarina Zadravec, rojena Lešnik, v najlepših letih. Pokojna je bila vselej prijaznega in veselega obraza ter povsod priljubljena. Zapustila je moža z dvema majhnima otrokoma. Vsem žalujočim naše sožalje — rajna pa naj v miru počiva !
Ormožke novice.
Po občinskih volitvah. Pred tednom smo poročali, da so zmagali v tretjem razredu ormoški posi-li-nemci. K temu poročilu Še dodamo, da je tudi v drugem in prvem razredu zmagala nasprotna lista. Ako pregledamo volilce posameznih razredov, vidimo, da volijo v tretjem razredu večinoma slovenski posestniki iz Lenta, Dobrove, Hardeka, Amerike in Pušencev, ter majhni obrtniki obeh strank iz Ormoža. V prvem razredu volita ormoška grofa, nadalje volijo en nemški in dva slovenska denarna zavoda*, ter približno enako Število Slovencev in Nemcev, ki plačujejo od svojega obrta in posestva postavno določeni davek. V drugem razredu volijo po največ ormoški meščani in uradniki in pa večji obrtniki. Za Slovence je torej v prvem in tretjem razredu največ upanja, priti /do zmage. <Že pred leti bi Slovenci v teh dveh razredih zmagali, ko bi bili edini. Ormož bi imel danes slovensko občinsko upravo in nam Slovencem bi danes ne trebalo tlačaniti tujcem, ki žive med nami in od nas, za zahvalo pa nas stiska-jo in davijo na vseh koncih in krajih. Nam ponem-čujejo našo deco, nam vsiljujejo tujo vero in tuje šege, ter nas izpodrivajo iz naše rodne grude slovenske. Ta nesrečna nevošljivost, M je rodila že toliko zla med nami, 1 je svoječasno zakrivila, da ormoški Slovenci vkljub vednemu boju za svobodo, svoj obstanek in zmago v občini, niti do tam niso dospeli, kjer so naši predniki začeli. Ko se je našim prednikom namreč posrečilo, priti skoro do j cilja, postaliso zmagepijani in začeli so se med šeboj ravsati. Prišla je nevošljivost, nastale so spletkarije in sovražnik je porabil priliko, udaril po njih in jih je razkropil. Posledice te nesrečne needinosti pa še čutimo danes in nič boljše se nam ne bo godilo, ako ne nastopimo složno in delamo samo za rešitev ' naših narodnih svetinj, vsako osebno štrebarstvo, ki je našim vzvišenim ciljem nevarno in nasprotno, , pa že v naprej opustimo. Učimo se od naših nasprotnikov' Nemcev taktike. Oni delajo in hodijo po natanko začrtani poti že leta in leta. Vsak od njih storjen korak in vsako njih malenkostno delo je v narodnem oziru vele-važnega pomena. Naši posilinemci iščejo vedno m pri vsaki priliki osebnega .stika s okoliškimi kmeti in priprostim ljudstvom. Se celo slovenske obrtnike v Ormožu si skušajo: na vse mogoče načine pridobiti, kar se jim žalibog le prepogosto posreči.; Vse to pa seveda ne storijo iz ljubezni do nas Slovencev, kaj še! Ampak oni delajo samo za svojo korist in svoj obstanek v Ormožu, ker bati se jim je res, treba, da se Slovenci prebude iz svojega spanja in pokažejo hrbet ljudem, ki danes od njihove milosti žive. Ce torej naši nasprotniki, ko se jim vendar gre samo za lastno korist, noč in dan delajo med nami Slovenci, da bi si nas pridobili za svoje namene, koliko bolj bi naj napeli mi vse svoje moči, da se jih otresemo in tako rešimo ' svoj materni jezik in našo slovensko zemljo grozečega potujčenja. jAko se čutimo Slovence, je torej naša sveta dolžnost, vspešno odbijati sovražne napade in iztrgati sovražniku iz rok, kar je našega. K temu delu nas ne bodri samo skrb, da ohranimo življenje sebi in svojim, ampak tudi ljubezen do svojega materinega jezika in ljubezen do rodne grude slovenske.
Podružnica c. kr. kmetijske družbe priredi v nedeljo, dne 12. t. m., ob 8. uri zjutraj v prostorih kletarske gostilne v Ormožu svoj izvanredni občni
zbor po tem-le sporedu: ,1. Pozdrajv;. 2. Dopisi in podružnična naznainila. 3. Predavanje o umni in koristni svinjereji. ,4. Pobiranje zaostale letnin^ in (sklepanje o zaostalih računih. Sl Predlogi. Pričakuje se mnogobrojna udeležba. — (Odbor.
Trboveljske novice.
Avtomobil. Ako bi kdo rekel, da naše Trbovlje ne napredujejo, bi ne govoril resnice. Pred enim me-.secem smo dobili avtomobil, ki vozi redno k vsakem vlakju in pelje od železniške postaje do farne cerkve v Trbovlje. ' Vendar pa, ako prideš po noči, ali zjutraj s prvim vlakom, moraš peš, blato gaziti proti’ Trbovljam. Naši iijakarji so zelo jezni na ta avto, ker jim je prevzel lijak arijo in so morali svoje „lukse“ prodati. Čudno je le to, da se občinski odbor ni spomnil, da bi avtomobil lahko občini kaj koristi prinesel, saj potrebuje občina bolj novce, kakor pa av-tomobilarji, ki imajo itak dovolj denarja. Naši kmetje si glave belijo, 1 kdo si je to zmisjil, pa je čisto lahko uganiti.
Tukajšnji premogokop ' je dobil dve lepi lokomotivi in več vozov za odvažanje materijala pri odkrivanju premoga na Doberni. Sliši se, da pride še y,eč novih lokomotiv in poseben stroj, ki bo odkrival premog brez kake delavske moči. 'Pač je vredno, o-gledati si ta premogovni zaklad, ki :je bil zakrit s tako rodovitnimi travniki in njivami. 'Nihče pač ni slutil, da je toliko črnega blaga pod to zemljo 1 .Trboveljska družba si je pridobila v kratkem več milijonov vrednosti, a tukajšnji delavci pa trajen kruh. Žalibog,, da se naši delavci trumoma 'selijo ! na tujo zemljo, v Nemčijo in drugam. To stori danes socializem in z njim združena nezadovoljnost. Ako je v Nemčiji res tako dobro, zakaj pa pridejo iz Nemčije tudi tu sem rudarji? Menda se tudi v Nemčiji med ne liže. Vedno je še boljše v domačem kraju, kakor v tujini. Neki rudar je pisal svojemu znancu iz Pruskega, da naj svari tovariše pred agentom, ker ni tako, kakor se obeta, zato upa kmalu zopet priti v Trbovlje.
J. S. Z. V nedeljo, dne 19., t. m., popoldne ob
3.	uri, sklicuje shod v Društvenem domu skupina Jugoslovanske strokovne zveze. (Vabljeni so vsi delavci in delavke, da se strokovno izobrazimo.
Drugi kraji.
Pesnica. Ustanovni kamen za Šulvereinsko šolo na Pesnici se je izgubil. Nekateri se boje, da ga je požrla divja zver („Bauernschreck“), ki mori po srednještajerskih alpah. Obstoja pa Še vedno upanje, da še to ni zgodilo in se bo „(kamen“ našel. Pošteni najditelj naj ga odda pri .„prijatelju“ šulverein-ske šole, Hojniku.
Marenberg. Refleks pri obisku kalvarije. Se-verno-zapadno od trga stoji majhen grič, raz njega je diven razgled. Celota tega griča nudi obiskovalcu osredotočje vse krščanske misli —. kalvarijo. Skupina kipov, ' lastnina nunskega samostana dominikank v Marenbergu, . te naravnost osupne. Videl sem v življenju že nekaj kalvarij, pa primer iv, Celju in Mariboru, a to so le navadni kipi brez vsakega efekta. Tukajšnji kipi pa so res umetniško delo, vliti iz mavca v velikosti odraslega človeka. Njih fizijognomija to pretrese v dno duše, če tudi imaš kamenito srce. K temu še pripomore divje-romantičn a lega kalvarije. Gotovo je tukajšnja kalvarija dragocen ostanek srednjega veka,. Nekdanji slavni Marenberg, katerega se spominja v svoji drami tudi Grillparzer, ima pa še mnogo drugih dragocenih spominov iz prejšnjih stoletij, ki so umetniške vrednosti. Na zamudi si jih. ogledati! Marenberška kalvarija tvori mogočen kontrast med religijozno pijeteto srednjega veka in med modernim, brezmiselnim pagan st vom spodaj v trgu.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Glasom poročila graške s„!Tlagespošte“ je biil tukajšnji krčmar in leso-tržec Jakob Novak dne 4. t. m. v Mariboru obsojen zaradi kride na en teden zapora. Dolgov je naredil čez 179.000 K, premoženja pa ima samo 85.000 kron! Njegovo krčmo nazivljejo nemöurji ..Unser deutsches Heim.“ Tam imata Sängerbund in Turnverein svoje veselice. Tam je shranjen tudi' nemški Vorschuss-und Spar-Verein. (Tam se zbirajo tudi vsi zagrizeni nemčurji,, ki so pogoreli s svojo zlobno tožbo proti Karolu Brezočniku.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Ustanovni shod tukajšnje Dekliške zveze se vrši v nedeljo, dne 19. t. m. Ob 7. uri zjutraj je sv. maša in pridiga našega priljubljieuega orgainizntlorja prečastitega gospoda dr. Hohnjeca. Popoldne po večernicah je v mež-nariji shod po sledečem sporedu: gcfojor_ gospoda dr. Hohnjeca, štiri deklamacije, govore članice Dekliške zveze, razprava o narodni noši. Dekleta, stariši, dekliške organizacije sosednih župnij in drugi prijatelji mladine, pridite!
Ribnica na Pohorju. Dekliška zveza ima v nedeljo, dne 19. t. m., popoldne po večernicah, v društvenih prostorih svoj prvi redni mesečni sestanek. Dekleta, pridite v obilnem Številu!
Sv. Anton v Slov. goricah. Bralno društvo bo v nedeljo, dne 12. t. m., ponovilo svojo prireditev, s povečanim programom. Zato vabi vse prijatelje, posebno tiste, ki zadnjič iz različnih vzrokov niso mogli priti. Posebna povabila se ne bodo razpošilja|la. — Odbor.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukajšnji mladinski zvezi priredita v nedeljo, dne 12. t m . popoldne po
—...... ""V	*" " ' 1,1 "	'f	'	1 'TP
večernicah, v Šoli zanimivi igri „Kazen ne izostane“ in .„Nežka z Bleda,“ Domačini, kakor seveda tudi sosedje so prav uljudno povabljeni. Vstopnina je samo 20 vinarjev.
Vransko. V nedeljo, dne 12. t. m., se vrši v kaplaniji skioptično predavanje in sicer po zjutran-jem sv. opravilu, za stariše, popoldne po večernicah, za mladino. Predavatelj iz Ljubljane. Vstopnina znaša 10 vin.
St. Pavel pri Preboldu. Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino priredi ivj nedeljo, dne 12. t. m., popoldne ob 3. uri, pri društvenem tajniku gosp. Pečarju v St. Pavlu pri Preboldu 1 čebelarsko pred-našanje, združeno z občnim zborom po sledečem vs-poredu: poročilo predsednikovo, blagajnikovo in tajnikovo ter volitev odbora. (Čebelarji, pridite v prav obilnem številu!
Žalec. Načelnik požarne brambe oklofutan. Na dnevnem redu v Žalcu so klofute, katerih je bil deležen načelnik požarne brambe Eduard Kukec. Sporekla sta se z bratom Emerikom in ta ni hotel vpo-števati dostojanstva Eduardovega, ampak je oklofutal celo požarno brambo V osebi njenega gospoda načelnika.
Sv. Peter na Medvedovem selu. Proslava petletnice obstanka tukajšnje Dekliške zveze se vrši v, nedeljo, dne 12. t. m., po sledečem sporedu: Ob 10. uri dopoldne pridiga za dekleta, sv. maša v dober namen članic Dekliške zveze, Ob 5412. uri v župnišču slavnostno zborovanje: 1. Pozdrav. 2. Na^e petletno delo, 1 poročata v dvogovoru v domači narodni noši dve mladenki. 3. „(Slovenska zemlja“-. „Pesem slovenskih deklet“, dve deklamaciji. 4. Slavnostni govor, govori I. tajnica Ziveze slovenskih deklet, učiteljica Erna Razlag. 5. „(S čim naj služim?“, „Naš vzor", dve deklamaciji. 6. Govori zastopnic dekliških zvez. 7. „Volegrajska himna,“, ,„lSlovenka sem“, „Lepa naša domovina.“ Nato se vrši posvetovanje za-stopnio dekliških zvez iz Šmarske in rogaške dekanije, se izbereta oba dekanijska odbora in se odobri načrt za bodoče delo. Pošljite vse dekliške zveze o-beh dekanij svoje zastopnice v večjem številu!
Gomilsko. Na splošno željo občinska se igra: „Divji lovec“ ponovi v nedeljo, dne 12. t. m. K obilni udeležbi vabi odbor.
Hrastnik. V nedeljo se je vršil tukaj sokolski zlet in sicer menda k gotovo narodnemu Aloisu Lo-ger, katpro ime smo brali na lepaku s svinčnikom napisano.
Zreče. Tukajšnja podružnica Slovenske Straže je te dni odposlala vodstvu v Ljubljano 84 K 46 vin. prispevkov, kar se je večinoma nabralo pri veselih sestankih, Kdor se razveseljuje sam, naj skrbi z darovi za primerno veselje tudi žalostnim, veselja potrebnim, katerim je krušna mati naša 'Slovenska Straža.
Gornjigrad. Čuden sistem vlada pri finančnih organih. Ako zaslišujejo stranko slovenski, ji pa nazadnje porinejo nemški zapisnik v podpis, : češ, saj zastopate. In ko sem v nekem slučaju — 'Šlo se jeza prikrajšavo poštnine 10 vin. na nekem pismu na o-krajno glavarstvo (davčno oblast) — spopolnil zapisnik s slovensko izjavo — zapisnik narekovati ali pa spisati bom vendar imel pravico — se ni sprejel znesek K 1.10 globe in ni dovolil podpis,-s pripombo: Vi bi morali zahtevati to spočetka, ne pa pačiti akt. Ali moramo v § 19 tiskovnega zakona zajamčeno pravico res v vsakem slučaju posamič zahtevati, zakaj-p a e-rar ni zahteval 10 vin.?
St. Jurij ob Taboru. Dosedanja enorazrednica v Lokah (prej v Oj'strici) je postala z novim šolskim letom dvorazredna ter dobila novo poslopje za okrog
40.000	K. (Stavbišče je daj zaistonj- posestnik Franc Hribovšek, po domače Štrukelj. Poslopje je enonadstropno. Pod zemljo je klet, ' pritlično [je stanovanje za nadučitelja in učiteljico ter šolska kuhinja, v I. nadstropju pa sta dve učni in konferenčna sobai. 'Začasno poučujeta gospod Robert Senica kot( šolovodja in učiteljica gospodična Marija Lavrič. Slovesno blagoslovljeni e šole je opravil dne 4. oktobra član okr. šolskega sveta, Šentjurski župnik častiti gospod Fr. Zdolšek. Po izvršenem blagošlovjjenju ' je imel lep nagovor na zbrano občinstvo, naj bo vzgoja na tem zavodu res verska in nravna, naj nikdar ne izgine križ iz šolskih dvoran," kakor na zapadu, naj bo mladina iz te Šole vedno zvesta Kristusu in njegovi cerkvi, zvesta avstrijski in slovenski domovini. Z „živio“-klicem cesarju, Čega;r god je bil ravno ta dan, je zaključil slavnost. Navzoči so si potem ogledali Še Šolske prostore in vsak po svoje ocenili okus graškega Heimatschutza, ki je spremenil prvotni načrt in po čegar predelanem načrtu je Šola postavljena.
Petrovče. Dne 28. septembra se je vršil pri nas velik mladinski shod. Vsa čast vrli saVinijški mladini, da se je shoda udeležila v tako obilnem številu, in nam pokazala z lepimi govori in deklamacijami — namen mladinskih izobraževalnih društev ! Najiskre-nejo zahvalo izrekamo voditelju naše mladine in našega ljudstva sploh, 1 prečastitemu gospođu dr. Ant. Korošcu, slavnostnemu govorniku, kateri je v Šalji-vo-poljudnem govoru poučil našo mladino, kako se ima vesti, kako obnašati, kako delovati, da /si postavi najlepši cilj za bodočnost, da si prikliče srečo. Želimo samo, da si mladina njegove zlate nauke o-hrani v srcu in jih izpolnjuje! [Predobro nam je že znano, da častitim duhovnim voditeljem nikakor ni ljubo, da njihoVa dobra dela hvalimo po časopisih.
Toda ako hočemo s tem dokazati starišem, komu izročajo v varstvo svojo šoli odraslo mladino, tedaj se nam to zdi celo potrebno, j Mi stariši nismo zmožni poučevati našo mladino o različnih nastopih na odru, o petju, govorih, deklamacijah itd? Toda ako se ozremo na dobo, odkar neumorno deluje pri nas prečastiti gospod Fran Dobršek, voditelj naše petrovške mladine, moramo priznati, da si je omenjeni gospod že do sedaj spletel neminljivi venec zaslug s tem, da je organiziral našo mladino v toliko,; da se pri tukajšnjih prireditvah lahko vedno pokaže med prvimi v Savinjski dolini. Želeti je le, da bi odbor Mladeniške in Dekliške zveze po vsaki prireditvi tudi še v časopisih pridno poročal, kajti drugače bodo sosedna društva res mnenja, da petrovška mladina dremlje, ali pa celo spi. Tekom enega leta se je nastopilo na odru s predstavami: „Repoštev“, .„Na betlehemskih poljanah“, :„Mala pevka“, „Večna mladost in večna lepota“, ,„NaŠa kri“, '„Junaške Blejke“, „Otrok Marijin sem“ in „Divji lovec.“ Priredili sta se tudi dve vrtni veselici. Posebno zadnja, dne 28. m. m., se je jako dobro obnesla. 'Želimo samo, da nam vrla petrovška mladina nudi večkrat enakega vžitka. Dolžnost njena pa Je tudi. da z vzglednim življenjem in neumornim delovanjjem v društvu dokaže, da zna biti tudi hvaležna častitemu duhovnemu .voditelju za ves njegov trud in požrtvovalnost, ' za kar smo mu tudi mi hvaležni. Da je pri naših prireditvah toliko živahnosti in da občinstvo 1 rado poseta naše prireditve, gre drugič iskrena hvala tukajšnjemu kapelniku gospodu Fr. Jarhu, kateri vedno spretno vodi naše vrle tamburaše. Naša želja je, da se posebno ob zimski sezoni, ko bo malo več prostega časa, pomnoži tamburaški zbor. To pa prosimo radi tega, ker fantje tamburaši večkrat nastopajo kot diletantje na odru in tako omejujejo zvok tamburic. Slednjič se izreka hvala tudi tebi, vrlai petrovška mladina, za vso zabavo, katero nam nudiš ob prireditvah. Znaj, da delaš za blagor slovenskega ljudstva, za blagor svoj, znaj, da si bodeš ravno z delovanjem na narodnem polju, na polju omike in izobralzbe na verski podlagi, priklicala srečo in si, jo postavila trdno med se. Ne zakoplji obilnih duševnih zakladov, katere ti je podelil dobri stvarnik. Dolžnost tvoja je, da jih dvigaš, si bistriš svoj um, ,ter se ,s tem udeležuješ one sreče, ki tako bogato prihaja ravno iz umstvenih proizvodov, uaj' si bo vede, ali umetnosti. Tudi tebi, draga mladina,, velja beseda pesnikova: „Sreča Te išče, um Ti je dan; našel jo boš, če nisi zaspan!" — Odbor društva „Gospodar.“
Letos je slaba letina in bo marsikdo premišljeval, kje bi vzel denar, da bi kupil potrebno obleko in perilo za svojo družino. Ni to lahka reč, posebno kjer je številna obitelj, pa malo dohodkov. Da bo vsakdo lahko za malo /denarja, dobil veliko dobrega blaga, se priporoča, da se obrnete na Prvo s 1 o ivi e n s k o spodnještajersko' razpošiljal n o J. N. Šoštarič v Mariboru, Gosposka ulica št. 5. Pri omenjeni tvrdki dobite v veliki množini ostanke raznega blaga po neverjetno nizki ceni, na primer 20 metrov ostankov belega platna za K 8.—, 20 metrov platna posebno močnega K 9.—, 20 metrov zelo finega K 11.—, ostanki druka, 20 metrov, močnega, K 8.60, 20 metrov posebno močnega K
10.—, 20 metrov zelo trpežnega K 12.—. Za iste cene se dobijo tudi drugi ostanki, kakor pisano platno (oksford), eajg, levantin, kam-brik, parhet itd. Ostanki so dolgi od 2—7 metrov. Naročila nad 20 K se dopošljejo franko.
Koroško.
Zopet koroški vilajet. V soboto, ' dne 4. oktobra — cesarjev imendan (!!!) — prideta dve Slovenki (mati in hči) k blagajni južne‘železnice v Celovcu. Namenjeni na sv. Vjišarje, pristopita, da ; kupita vozna listka do Beljaka. Kmetici-materi je službujoča punca po malem obotavljanju; postregla na slovensko zahtevo; sledeči odrasli hčerki pa sploh ne. Namesto postrežbe ji v nemščini prigovarja, naj zahteva listek .nemški, zagotavljajoč jo, da itak zna nemški. Slovenkja-hči, zavedajoča se svoje pravice, ne govori in ne zahteva nič drugega, kakor listek v „Beljak.“ Uradnica jo strašii, da bo sama vzrok, ako vlak zamudi, ker ji ne more postreči, ker ne ve, kam se želi prosilka peljati. ITudi ta izjava izzove le ponovitev zahteve: „Prosim, v Beljak!“ Punčara odide od okenca stran k pisalni mizi ter pusti Slovenko malomarno in neodpravljeno stati. Kakim sedmerim strankam med tem zopet postreže, dokler, ne priskoči po več nego petih minutah mati hčerki na pomoč — kot priča! ! — ter ostro in odločno zahteva, pokazar-vši svoj listek: „jDajte vendar še eno tako karto!“ Zaničdvaje, užaljeno in hudobno se smeje da, pravzaprav vrže listič pred potnico in vzame denar. — Kdaj že bo poskrbljeno za to, da za ušesi mokre zar grizenke na celovškem kolodvoru ne bodo več izzivale mirnih slovenskih potniko/vj?!
f jr	K	'
Razgled po svetu.
Delavsko gibanje. Iz Londona poročajo, da so delodajalci tovaren za volno sklenili, izpreti delavce,
če stavkajoči delavci v Boltonu ne prično brezpogojno z delom. Izprtje bi zadelo 2000 tovaren s 120. OÖO delavci. j„]Times“ so mnenja, da čakajo Angleško težke industrijske, krize. — Iz Moskve poročajo, da pogajjanja med magistratom in nastavljenci mestne električne železnice povoljno napredujejo. Preteklo noč pa je policija nenadoma aretirala 6'0t nastavljen-cev, vsled česar bo izbruhnila protestna stavka. Cel promet je ustavljen, tudi med drugimi mestnimi delavci je opažati močno gibanje. Bati se je, da preneha vodovod lunkcijonirati, zato je magistrat pozval prebivalce, da naj se preskrbe z vodo. — Iz Baku poročajo, da so delavci NobloVih tovaren zopet začeli z delom.
Blagajnik umorjen in oropan. Iz (Kijeva poročajo:	Blizu tukajšnjega kolodvora je bil blagajnik
velike tovarniške tvrdke Korinko, ki je nesel okrog
40.000	rubljev v banko., umorjen in oropan. Morilca so zasledovali s policijskim psom, H je vedel zasledovalce v neki hotel, kjer so prijeli nekega Sliepa-kowskega, ki je osumljen, da |je izvršil roparski u-mor.	>	/
Banka za tatove. Berolinski „(Tageblatt“ poroča, da so odkrili glasom poročil iz Petrograda v Baku pravo banko za tatove. Banka je ukradeno blago jemala v zastavo, ali pa ga je ceno kupovala. Klijenti te banke, katere lastnik je znani milijonar Nagiev, so bili izključno sami mednarodni goljufi in pa ta,tovi. Pri hišni preiskavi so dobili zelo veliko obte-žilnega materijala. Med bančnimi akcijonarji je zelo veliko zločincev, katere je ruska policija že delj Časa iskala.	•
Lililsko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmanna & Co., v Dečinu ob Labi
je in ostane neprekosljivo v učinku zoper poletne pege in se pri racijonelnem negovanju kože ne more pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došla priznaina pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, drožerijah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmannova lilijska krema „Manera“. Dobi se povsod v tubah po
70 vinarjev.	481
Pogreb Saharina. Zanimiva, je najnovejša zvijača, katero so vporabljali tihotapci za ^tihotapljenje saharina preko švicarsko-nemške meje ob Bodenskem jezeru. Znano je, da so postala tla ob tem jezeru naravnost klasičnai z ozirom na predrzne ;in rafinirane zvijače, s katerimi so vtihotapljali tamošnji prebivalci saharin preko švicarske meje v Nemčijo. Pred kratkim so prišli nemški carinarji na sled Zvijači, ki je res vredna, da se objavi. Na zapadnem delu Bodenskega jezera so namreč v zadnjem času prepeljali nenavadno veliko število 'umrlih Švicarjev v Nemčijo. Vsi ti mrtvaški sprevodi so se vršili z več ali manj velikim pompom ali ,v,saj zelo dostojno. Vkljub temu so začeli carinarji na 'nemški strani sumničiti in so pred par dnevi ustavili mrtvaški sprevod, ki se je pomikal iz Svice v Nemčijo. Odprli so krsto in našli v nji mesto mrliča — polno krsto saharina). In krsta je /tehtala; več meterskih stotov. Uradniki so prijeli nato tudi žalujoče ostale, ki so spremljali krsto in so našli pri njih polne žepe ^saharina in drugega, carini podvrženega blaga).
Parnik trčil ob parnik. Dne 4. t. m. predpoldne je trčil pri Jarmouthu parnik) ,„(Gardenia“1 ob parnik „Cornwood.“ Stiri možje posadke so rešeni, pogrešajo pa Še 18 mož. Gosta) megla je bila vzrok nesreče.
Imeniten osel. V francoskem obmorskem mestu Brest se nahajai otroško zavetišče, v katero se sprejemajo otroci mornarjev, gasilcev, orožnikov in delavcev vojne mornarice. Zavetišče nosi ime cesarice Evgenije, ki ga je ustanovila, in republika je ta naslov rešpektirala in ohranila. V tem zavetišču imajo tedaj osla, ki nosi iz občinske kuhinje hrano za te otroke. Ime mu je Odisej. Odiseja, pozna cel Brest in Odisej uživa tudi to predpravico, da sme v arsenal vojne mornarice, kamor nobeno drugo živo bitje — razen uslužbencev in straže seveda — stopiti ne sme. Na dvorišču se namreč nahaja mala trata in ondi se sme Odisej pasti. Te dni se je pa Odiseju nekaj neljubega pripetilo." Pri orožniški straži v arsenaju je imel službo mlad častnik, ki mu razmere Še niso bile znane. Tu vidi mirnodušno prihajati nekega osla, ki se tebi nič meni nič poda skozi glavna arsenals-ka vrata na dvorišče. Na svojo veliko grozo in začudenje je častnik tudi videl, kako se straža še niti zmenila ni za žival in jo pustila skrtzi. Razjarjen Da, skoči častnik k straži in zavpije, zakaj se ne drži predpisov. Vojak mu ves zmeden odgovori, da je ta osel državni uradnik. „To je cesaričin osel, gospod poročnik.“ Častnik se še bolj razljuti in pravi, daje Francija republika in ne pozna nobene cesarice. Diktiral je stražniku ostro kazen, ödiseja pa so neu-Ijudno zapodili iz arsenala. S tem pa Odisejeva reč še ni bila izgubljena. Zavzel se je zanj neki straž-mojster in rekel, da ima Odisej svoj privileg arse-naiske paše zapisan črno na belem v nekem starem odloku pomorskega prefekta. Sli so in premetali cel arhiv in konečno res našli dotični dokument iz leta 1882. Odisej je dobil svojo pravico nazaj in se zopet mirno pase po arsenalskem dvorišču.
Velika nesreča vsled razrušenega mostu. Iz Krakova poročajo: V vasi Moravce pri Jaworowuse je po noči na vozu vračal kmetovalec Napirko s svojima dvema otrokoma domov. Ker je povodenj razrušila most čez reko Szklo, se je hotel Napirko prepeljati z vozom čez reko. Zavozil pa je v globino. Voz se je potopil. Kmet, njegova dva otroka in konja so utonili.	Ù’	/
Rabim zjutraj celo uro
predno se očisti grlo, Če nimam slučajno pri rokah Sode niskih. Porabljam pa le vedno Faysove pristne mineralne Sodenske paistilje, katere dobivamo iz zdravilnih izvirkov iz Sodena ob V. Ena sama pastil j a že prežene hripavost in grlo je čisto. Faysove pristne le stanejo šk(atljica 1 K 25 v in se dobe povsod.. Posebna znamenja: Ime „Fay“ in beli kontrolni papirček z uradnim potrdilom županstva Sodena.
Vzgoja angleških princev. Angleški kralj je odločil, da se njegov najstarejši] sin, princ Edvard va-leški, vpiše na oxfordsko univerzo, 'da dokonča svoje nauke. Kralj je glede njega naročil posebno strogost, ker se princ po njegovem mnenju preveč zanima za nogometni Išport. Drugi sin, princ Albert, je kot navaden mornar vstopil v vojno mornarico; tretji sin, princ Henrik, pojde v etonsko šolo in najmlajši sin, princ John, ki je nekaj bolehen, pojde čez zimo na jug, da si utrdi zdravje, potem pa gre tudi v etonsko šolo. Kralj je odredil, da nobeden njegovih sinov ne sme uživati nobenih predpravic.
Koliko je pravih Dunajčanov? Pred kratkim je konšitatiral neki berolinski list, da ima Berolin, če se odštejejo otroci onih, ki stanujejo samo v; mestu, in ki so večinoma rojeni v Berolinu,, komaj '25% pravih Berolincev. In kako je z Dunajem? Po stanju meseca junija 1918 je živelo na Dunaju 2,11(5-254 o-seb, od teh je priznalo po raznih mahinacijah 1 mil. 726.955 oseb nemški občevalni jezik in od teh ima zopet 1,119.336 oseb, tedaj nekako 50% vseh prebivalcev domovinsko pravico na Dunaju. Ker pa so še med temi tudi taki, ki sb si na Dunaju pridobili domovinsko pravico in ker ni mogoče šteti otrok, ki so na Dunaju rojeni, gotovo tudi Dunaj nima več kakor 25% pravih Dunajčanov, prej Še manj. Koliko pa je med temi pravimi Dunajčani Še takih, ki nemško Še niti ne znajo?
Težave Abdul Hamidovega kuharja. Neki bivši kuhar eks-sultana Abdul Hamida,, po rodu Rus, pripoveduje, kako težka jb bila njefgova služba. Pred vsem sovraštvo in spletke Številnih lenuhov, ki so bili zbrani okrog sultana in so mrzili vsakega, tujca in novega uslužbenca. Prvi pokuševalec jedil ga je imel posebno na piki in kuhar je bil’v vedni nevarnosti pred njegovim sovraštvom; saj bi bilo le treba, da bi bil pokuševalec izjatvil, da mu je bilo slabo po jedeh, pripravljenih za sultana, pa bi bil kuhar izgubljen. Vendar se je ta Rus skozi vse nevarnosti nekako srečno preril. Njegova služba je bila silno naporna; vsako jutro je moral pripraviti Štiri različne zajutreke:	turški, grški, francoski in hlbanski,
vsak po 12 jedi. Da je delo o pravem času dovršil, je moral zjutraj ob treh vstajati. Časih pa sploh ni šel popolnoma nič spat, da si je za) sultana kako novo je'đ izmislil.
Lek za blaznost. Pariški zdravnik Toulose je iznašel sredstvo, ki bo napravilo v psihiatriji ogromen prevrat. Ker je prepričan, da je blaznost večji-del posledica prevelikega) ) telesnega ali duševnega napora, je napravil na* nekaterih umobolnih poizkuse s kisikovimi injekcijami. Vspeh je bil nepričakovan; stanje umobolnih se je naglo zboljšalo in v kratkem Času so bili odpuščeni iz blaznice.
200.000	mark za sredstvo proti raku je določila mestna občina Monakovo na Bavarskem.
Narodno gospodarstvo.
Poskrbi, da bo klet med vrenjem mošta dovolj topla. Letos je nastopilo že zgodaj precej mrzlo vreme, zato bo moral misliti marsikak vinogradnik na to, da priskrbi moštu primerno toplino, sicer se mu lahko zgodi, da mošt v jeseni ne povre popolnoma in da se mu vsled tega vino ne bo zlepa učistilo, oziroma, da bo nadaljevalo z vranjem še le spomladi, ko se zrak zopet segreje. Tak nepopolnoma povret mošt se noče učistiti, se vedno ' moti in včasih se celo še vleče, ali pa teče tiho kakor olje. Da se to prepreči, naj se pazi na to, 'da se ne bo trgalo grozdje v prehladnem vremenu in ne o premrzlem dnevnem času. Poskrbi naj se nadalje, da bo vsaj klet, v kateri ima mošt vreti, dovolj topla. Da se bo toplota Meti lahko kontrolirala, naj visi v vsaki vrelni kleti toplomer. Najprimerneja toplota, kleti za burno .vrenjje mošta je 15—20 stop. C, če je mošt mrzel, nič ne de, če ima klet celo 25 stop. C. . Pazi naj se, da bi imel mošt Še vsaj 12 do 15 stop. C, ko se ga spravi v hram. Da se doseže ta toplota pri moštu, mora se paziti na te, da se hram med vrenjem mošta preveč ne odpira, o-sobito pa ne o mrzlem- dnevnem Času in o mrzlem vremenu. Ako ne dosežeš z zapiranjem oken in vrat zaželjene toplote, ne preostane drugo, kakor da postaviš v klet kakšno peč in jo . po potrebi zakuriš, a pazi pa, da ne bo peč preblizu posode z moštom. Ko-
likor mrzlejši je mošt, tolikor bolj močno bode treba-kuriti. Ce nisi v stanu, s kurjenjem doseči primerne toplote, segrej del mošta v snažnem kotlu na 40 stop. C, to je za toliko, da postane moran, in zlij ga na to v ostali mošt. To, ponovi tolikokrat, dokler opaziš, da je narasla toplina vsemu moštu na,12 — 15 stop. G. Nikar pa ne smeš mošta, ki ga segrevaš, segreti še nad preje omenjeno toplino' > nad ognjem, ker. dobi duh, oziroma okus po prežganem sladkorju, sicer pa pazi tudi, da ne boš segreval mošt nad ognjem,, ampak nad žerjavico, sicer dobi duh po dimu.
Književnost in umetnost.
Molitvenik. „Obred in molitve pri procesij an s sv. Rešnjim telesom“, tako se imenuje najnovejši in majhni molitvenik, ki je pred kratkim izšel v Cirilovi tiskarni. Namen knjižice je, razložiti namen in pomen procesije na telovo, posebno pa onih procesij, ki se vrše ob nedeljah po telovem do goda sv. apostola Jerneja, ter podati zato v domači besedi vse one molitvice, evangelije itd., ki se pojejo in molijo pri teli obhodih ali inicijah. Vsebina: Uvod ali kratka razlaga namena in pomena procesij z najsvetejšim, sv. maša na telovo, procesije obred s Fange lìngua“, 4 sv. evangelije s kratko razlago; in z vsemi molitvami pred in med posameznimi blagoslovi, rožni venec angeljski in v ö. presv. R. tel. in molitvena ura z litanijami, zahvalno pesmijo in pesmijo „.(Jezus, Tebi živim.“ Molitvenik je tiskan ,z velikimi črkami, pa vendar obsega samo 116 strani, r ima jako priročno' obliko, pravi molitvenik za možke, ker ga lahko hrani v vsak žep in ima vse molitve,) ki ,se opravljajo pri sv. maši. Za „Vlečno molitev“ in druge adoracija ali počeščanja presv. R. telesa služi jako dobro — „Molitvena ura,“ Vse molitvice v njej so namreč razdeljene na male odstavke zato, da lahko molj menjaje se enega zbor na desni, drugega zbor na levi strani. To olajšuje molitev in zabrani neprijetno in utrudljivo enoličnost. Tlako molijo r duhovniki in redovniki skupno svoj brevir. Molitvena ura in en del sv. rožnega venca ravno izpolnita eno molitveno u-ro. — Knjižico je izdalo („(Cerkveno društvo sv. Faustina pri Sv. Petru niže Maribora.“ Dobiva se tara in v Cirilovi tiskarni v Mariboru,, vezana z rudečo obrezo za 50 vin., z zlato pa 60 ivin.
„Trgovski List.“ Pod tem imenom začne izhajati v Trstu dne 18. t. m. narodno-gospodarsM tednik, ki ga bo izdajalo tamošnje (Trgovsko društvo. List bo prinašal točen tedenski pregled tržnih cen in poleg tega članke o trgovini, obrti in narodnem gospodarstvu. Potreba takega lista se je občutila že dolgo in je le od našjih trgovcev odvisno, da se list tudi vzdrži. List bo stal 12 K na leto ; do novega leta 3 K. Naročila naj se naslavljajo na Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu, ulica San Francesco štev. 2. Slovenski trgovci! Pokažite, da vam je ležeče na lastnem napredku in napredku svojega stanu s tem, da se naročite na svoj list!
Vsaka ura 14 dni na poskušnfo.
Se pošilja samo proti pövzetju, Po 14 dneh
se na želje denar vrne.
B&” Velik cenik brezplačno. "**1
(Jamstvo 3 leta.)
14 karatni zlati prstani . , . „ 4’—
14 karatne zlate ure za gospode „ 40’—
Srebrne ure...................K	6*50
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „	9-60
Pristne tula nre dvojno pokrovo „ 13'— Ploščnate ure iz kovine	.	.	. „	6’—
Srebrni pancer-verižice	.	.	. „	2'—
14 karatne zlate verižice .	. . „ 20'—
Amerikanske zlate double-ure . „ 10'— Goldin Roskopf ure............„	4'—
Prave železničarske Roskopf-patsnt.
Prava nikeln. točno na min. idoče K 6'—
14 karatne zlate ženske ure	19*—
Viseče stenske nre na nihala. . „10'80.
Kuhinjske ure.............. 2'40
Budilke........... .	. „ 3'—
Budilke z dvojnim zvoncem . „ 3'50
A. Kiffman. Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, ziat tine in srebrnine.
liHiiMMiM»	——  
Za smeh.
Prijetenpoklic.
V krčmi sedita dva meščana) častitljive starosti in se menita o ženskah.
Prvi meščan: 'Jaz sem v svojem življenju ljubil samo tri ženske, zdaj pa že davno ne maram nobene videti.
Drugi meščan:	Jaz pa klečim celo življenje
ženskam pred nogami in bom poklekal (do smrti. Prvi meščan: Vi pretiravate.
Drugi meščain: Nič ne pretiravam — jaz sem namreč čevljar.
Pripravljen.
Gost: Dajte mi kurja jetra z gobicami. Natakar:	Oprostite, 'gospod, kakor vidite, so
na jedilnem listu kurja jetra že črtaina, jih ni več!
Gost:	Pri vas je pa ravno vedno) to črtano,
kar jaz najrajši jem. Mene sploh ne bo več sem.
Natakar : Prosim, potrpite malo, jedilni list, na katerem kurja jetra še hišo črtana, vam takoj preskrbim.	' ' ’	\
Dobro. Po ceni!
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke ! Mustrov, ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K.
Niklasta remoat.-ura	K	3
Pristna srebrna ura	K	7
Original omega ura	K	18
Kuhinjska ura	K
Budilka, niklasta	K
Poročni prstani	K
Srebrne verižice	K
50
Večletna jamstva,
Nasi. Dietinger
Theod. Fetirenbach
urar in Očalar Maribor, Gosposka ulica 26
Kupujem zlatnino in srebro.

Sžrolin"Boche”
olajšuje in ozdravlja bolezni na prsih, kašelj, katar, influence in neduho»
V izvirnih 7ab«jčk>h po K 4'— »e dobi v vseh lekarnah.
Cerkveni lustenec
(Luster)
za 28 sveč, pozlačen, dobro obranjen, se po ceni proda. Natančneje se izve v uredništvu.	199
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje M sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
„Zur Sonne1', Graz
Jakominiplatz 14.
V
Velika narodna trgovina
Ki£SiVanič,Celie
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnega ln modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moške obleke po zelo znižani ceni! Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna I
panio Duchek
svečar in medičar v Mariboru
ViktringHof ulica
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna!	Nizke cene!
Halis no štupo, suhe gobe,
jabolke namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno, zrnje, koruzno slamo od storžev, -.—----
smrekove storže, vinski kamen,
želod, krompir, sploh vse deželne pridelke kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo itd. tfelefrgrjiviBssg m špecerije z d«
Redka priložnost
1000 komadov flanelodej široke 1 20 cm, dolge 150 cm
po K VSO-
Priporočam trdi svojo veliko zalogo zimskega blaga za moško in ženske obleke po jako nizkih cenah 1 Pričakujoč obilnega obiska se beležim
Jožef Ullaga, Ma ibor ob D.
Tegetthoffova cesta št. 21,
Priporoča se Vam za nakup
r
P
v)
N*
3
83
©
<
S3
3
3
P
m
ležciniesti pridelki
Anton Kolenc Ctflf
Graška ulica št. 21.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
IVAN TEMERL
stavbeni in strojni ključavničar, Haribor, Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“,
prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, trngarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.:
Izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo^ s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pišljajo takoj. Zahtevajo se naj „ Originalni Koloseus-šttdi niki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Rafael Salmič Celje Nar. domi
to je največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zlat-j nine, srebrnine in optike. Slovenci 1 Zahtevajte ve-! liki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto.
Svetovna tvrdka.	Na tisoče zahval.
Vedno svežo špecerijsko blago ter vsakovrstne
sveče za cerkve
ima v zalogi po najnižjih cenah in kupuje deželne pridelke
Franc Kolenc
trgovec
Celje * Narodni dom.
Vse šolske potrebščine!
za ljudske šole kakor :
Svinčniki, peresa, peresniki, radirke, kamenčki, gobice, raznovrstni pisalni ia risalni papir, barve, črnila, tuš, gumi, ravnila, torbice za šolarje, škatljice za peresa, kreda itd., se dobivajo v najboljši kakovosti in po najnižji ceni pri
Goričar & Leskovšek v Celju.
Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov, risank, risalnih skladov in vseh
Na debelo !	tiskovin za urade.	Na drobno !
Slovenci! Zavedajte se!
Trgovina z moko in de-= žclnimi pridelki »
i	i
Glavna sl. zaloga in velika izbira kranjskega vruarskega blago, n. pr. strong, uzd, vrvi, šfrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd
3. Ravnihar
Celic
i	I
Glavna slav. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firneža in ■——=lakov.=
Kupujem po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen. Točna in solidna postrežba.^ OraŠSiO liliCD ŠtCV 21 ^Točna in solidna postrežba.
Ha drobno in na debelo !
Zaloga rudninskih voda
H
sw.'.uawìwtaniri1
registrov, zadruga l| la D til j j|fo| z neomejeno zaveza V 11101 ili filitiI
Ljudska hraiulnlca in posojilnico v Celju
obrestuje hranilne	/ (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta štev. 9
vloge po	-----------------prvo nadstropje---------------—
od dne vloge do dne vzdiga	w počenši s 1. januarjem 1913. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Divje kostanje, suhe gobe
v vsaki množini, na drobno in debelo, kupujje po najvišjih cenah trgovec Ignac Tischler, Tegetthoffova cesta 19, Maribor.
priori URE
repasirane s pismenim jamstvom:
Pristna srebrna ura K 7'— Pristna srebr. ura ženskaK7 —
Najboljše in najmodernejšo sukno za moško in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje
SÄ? R. Sfermecki v Celju št. 301
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
Pristna srebrna verižicaK 2-— Pristna srebrna verižica
damska K 340
Zlata ura .
. K 28 —
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom prodajal repasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale! Budilke! Uhane!
Urar, očalar in sfiatar
12/2 ali 6 1 ali 1 velika popotna steklenica K 5'60.
panio Burni Maribor
Tegethoffova cesta št. 39
« Ker se nagiba sezona h koncu • opozarjam cenjeno občinstvo na nečuveno niske cene vseh poletnih
obuval, posebno sandal in platnenih čevljev- — Naj nihče ne zamudi ugodni prilike. Naročila od zunaj se izvrše točno in poceni
ŠTEFAN STRAŠEK prva naj večja zaloga obuval v Celju, Schmidgasse štev. 3.
M. Zabukošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi po-sojilnični hiši na Ringu.
Pri večjih naročilih mnogo ceneje. |
Thierry-« Balzam
edino pristen. Nedosežen uspeh pri vseh boleznih | na dihalnih organih, pri kašlju, hripavosti žrel-nem kataru, pljučnih boleznih, slabem prebavljanju, slabostih, želodčnem krčn itd. Zunaj pri vseh boleznih v ustih, zobobolu, pri ope- rj klinah in izpuščajih itd.
Thierrya- ctnHfolijsko
ntATllA j° zanesljivo še pri tako starih I|»CiEilU ranah, oteklinah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa, napravi vsled tega dostikrat operacijo nepotrebno. 2 dozi 3 K 60 v.
Lekarna k angelju varuhu A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
Dr. Vinko Železnikar
praktični zdravnik
¥ Slov. Gradcu
stanuje sedaj na
Glavnem trgu 18.
I
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sobe za piote, cevi za kanale in druga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Fard. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizu frančišk. cerkve). Telefon št. 188.
Ni treba si glavo treti !
Najboljše špecerijsko blago, zanesljiva kaljiva vsakovrstna
Semena
voščenih in drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznano tvrdki!
n\i!an Hočevar ^elje
tik farne cerkve.
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobno!
FRANC STRUPI
Graška cesia
• e • e • •
CELJE
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in por-* celanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Naisoliđnejša in ločna postrežba.

Južnoštajerska hranilnica v Celju
v Narodnem domu, j
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po
od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu — Rentni davek plačuje hr milnic a asma ter g« ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji : Šmarje, Šoštanj, Sevnica, Vran-
4'
o
2
0
sko in Gornjigrad in rezervna zaklada, katera znašata že nad 350 000 E. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
Dosedaj je dovolila za dijaške nstanove 30.000 E, za napravo potov 5.000 E, različnim nčnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12 000 E, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene 6.000 E, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačala okolo 45.000 E, za dobrodelne namene, sknpno tedaj nad 100.000 E.
Sprejema tudi hranilne knjižice
dragih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se
pretrgalo obrestovanje.
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru
registrov, zadruga z neomejeno zareza
Hrnniln? njntlP 86 sPrejemaj° °d vsakega in se obrestujejo: nav*d-e yo 4l/t%, proti trimesečni odpovedi po 4*/i%- Obresti se III ullllllu UlUyu pripi8Ujejo h kapitalu 1. januarja in 1. jnlija vsace1,*- ‘ <-"• Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. bran. pozož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
Pnmiilfl SP fj tl j P j fl *e članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po 5l/i%i na vknjižbo in e UtjU|llll iiii UujujU p0rogtro po S^./o in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drngih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
llrnrìnp lirp B0 T8a^° sredo in četrtek od 9. do 12. nre dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. Ul nune Ule „^nih arah ge sprejema in izplačuj« denar. B00a0a®e30©0©@©aE@BeB0®a®esSBaS0SaS0@a0a®@a0®68e@ei
Pojasnila St dajejo i\pÄp:Sdä7:dTdoT™»kpo^dndo0 Posojilnica ima tadl na razpolaga domače hranilne nabiralniki
popoldne.
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Založnik In isdajafelj: Konzorcij „Straža“,
Odgovorni urednik: Lav, Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.