Finska očiicena sovfeiskili oapadalcev Raziika med finsko in sovjet&ko armatlo po sodbi belgijskega generala V prestolnico Belgije Bruselj se je vrnil s Finske belgijski general Baddu, ki se je mudil deset mesecev tamkaj. Pomagal je pri dograditvi Mannerheimove obrambne črte in organizaciji finske armade. Ta general-strokovnjak je izrekel glede finske in sovjetske vojske tole podbo: »Videl sem, kako so se Angleži in Francozd v svetovni vojni borili ob Yseri (ob belgijsko-francoski meji), toda vse njihovo junaštvo ni bilo, da bi ga primerjal z junaštvom, s katerim se Finci sedaj bore za svojo deželo in svobodo. Mannerheimova obrambna črta je bila zgrajena po najmodernejših načelih. Finci razpolagajo tudi s sijajnimi protitankovskimi topovi. Sovjetske čete nastopajo kakor človeške črede. Ljudie _so slabo oblečeni, a še slabše hranjeni. Prišli so iz daljnih dežel in niti sami ne vedo, čemu se bore. Sovjetska vojska razpolaga z dobrim orožjem, a večina vojakov ga ne zna rabiti.« Zasluženo priznanj« finskira junakom V naslednjem bomo s števllkami dokazali, da je zgoraj beleženo priznanje finskim junakom res zasluženo. Na finsko bojišče so sovjeti spočetka vojne vrgli 16 pehotnih divizij z ¦"semi pripadajočimi vrstami orožja. Sovjetska divizija šteje okrog 18.000 mož, torej je rdeča armada, ki je spočetka bila poslana na finsko bojišče, Stela približno 300.000 mož. Pozneje so tem četam bile dodeljene še nove divizije. Več nego desetkrat močnejša sovjetska armada je s pomočjo naimoderneiših tankov. topov in druerih pripomočkov vdrla na več mestih na finsko ozemlje od Ladoskega jezera na jugu do edine fnplre luke na se- veni Petsamo. V teku enega meseea ao Finci povsod pognali ogromno sovjetsko premoč preko mej in sami po patruljah razdrli in onesposobili za promet edino rusko železnico Leningrad—Murmansk, na katero so se naslanjale ruske armade, katere so napadle Finsko od Ladoškega jezera do najvišjega severa. Zadnje odločilne bitke za cčiščenje vzhodne Finske od sovjetskih napadalcev so izvojevali Finci v svoj odiočilni prid pri mestecu Suomosalmi in na ozemlju pri Ratti in Salli. Sovjetska vojska 6r©da s slabimi pastirj! Na Finskem poraženo sovjetsko vojsko lahko z belgijskimi generalom po vsej pravici imenujemo čredo s slabimi pastirji. Ruski diktator Stalin po svojih vojaških maršalih doslej ni gledal na vojaško sposobnost častnikov in generalov, ampak sarao na slepo pokorščino in krvoločnost. Od poletja 1937 naprej je bilo ua Stalinovo povelje nad 80% generalov in nad polovico ostalih višjib. poveljnikov pregnanih ali postreljenih. Maršali Vorošilov (po poklicu ključavničar), Bliicher (ključavničar), Budjeni (nižji častnik pri carskem konjeniškem polku) in Dibenko (nekdanji najpriprosteiši mornar) tudi danes niso nobeni izšolani ali preizkušeni vojaški poveljniki. Pri takih maršalih, še slabših generalih in popolnoma neizvežbanih častnikih si ne moremo predstavljati, da bi bila polmilijonska proti Finski poslana sovjetska armaga kaj drugega kot' čreda, katero je razpršilo, pregnalo in uničilo prvovrstno finsko voiaštvo pod vodstvom najboljšib. generalov in od vsega sveta občudovanega \ i' ietppoa t""r~¦"}"¦ ATnnnerheima.