COLOliEVE illrOSlilACijE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XXI NOVEMBER - DECEMBER 1992 Št. 11-12 (233) 11263560 V NOVOLETNO POPOTNICO Bližajo se prazniki, dnevi voščil, izrečenih iskreno in kar tako, prelahko izrečenih obljub... Kaj naj vam položimo v novoletno popotnico? Analize in poročila? Perspektive? Morda misel. Izposodili smo si jo iz zgodbe, ki ste jo nekoč gotovo brali, zgodbe o Malem princu. Ta fantič z asteroida B 612 je na Zemljo prišel iskat prijateljev. Po dolgi samotni poti je naletel na lisico in jo poprosil, naj se igra z njim. "Ne morem", je dejala, "nisem udomačena". Začudeni princ je vprašal: "Kaj pa je to udomačena?" Odgovorila mu je: "To je nekaj, kar že dolgo ni več v rabi, pomeni pa - ustvarjati vezi. Le tisto spoznaš, kar udomačiš. Ljudje si ne vzamejo časa, da bi sploh kaj spoznali. Pri trgovcih kupujejo izgotovljene predmete, ker pa ni trgovcev, ki bi prodajali prijatelje, ljudje nimajo več prijateljev. Če bi rad imel prijatelja, me udomači. Glej, zdaj si zame samo majhen deček, čisto tak kot sto tisoč drobnih majhnih dečkov. Ne potrebujem te, ti mene še manj. Če pa me udomačiš, bova drug drugega potrebo- vala. Ti boš zame edini na svetu, jaz bom zate edina na svetu." Tako je Mali princ udomačil lisico, postala sta prijatelja. Ko ga je želja po novem zvabila naprej v svet, mu je ob slovesu lisica dejala: "Poklanjam ti skrivnost, zelo preprosta je - kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. Ljudje so to resnico pozabili, ti je ne smeš pozabiti. Za vedno si odgovoren za tisto, kar si udomačil." Poklanjamo vam torej skrivnost... KONČNO SPREJETI PRIVATIZACIJSKI ZAKON Kako je težka pot iz kapitalizma preko socializma nazaj v kapitalizem, ki se je kljub svojim pomanjkljivostim pokazal kot najbolj učinkovit gospodarski sistem, so nam pokazale tudi številne in dolgotrajne peripetije okrog sprejema privatizacijske zakonodaje. Družbena lastnina, ki je last vseh in obenem nikogaršnja last, si bo morala poiskati konkretnega lastnika z imenom in priimkom. Ker sem na straneh tega biltena o zadevi že večkrat pisal, bi tokrat navedel samo nekaj poudarkov iz privatizacijskega zakona, katerega je sprejela republiška skupščina še v stari sestavi. Res bo potrebno v naslednjega pol leta sprejeti še kup podzakonskih predpisov za konkretno izvedbo, tudi privatizacije COLOR-ja, vendar grobi okviri so že vseeno znani. Predno se bomo privatizirali, bo potrebno izločiti del, katerega bo zahteval bivši predvojni lastnik dela današnjega podjetja. Upoštevati bo potrebno, v skladu z zakonom o denacionalizaciji, da bo določen delež podjetja pripadel tudi bivšemu lastniku. Terjatve na jugu bivše YU, ki so neiztožljive bo potrebno odpisati, prav tako pa predmet privatiziranja v našem podjetju ne bodo naše obveznosti. V samo postopek določanja vrednosti dmžbenega kapitala se na tem mestu ne bi spuščal. Načeloma bomo delavci podjetja lahko takoj vnovčili v svojem podjetju certifikate, ki jih bo prejel vsak državljan naše države in jih zamenjal v delnice. Ker pa bo teh sredstev premalo, da bi sami dosegli z zakonom določenih 20% celotnega družbenega kapitala, bomo lahko zamenjali v lastnem podjetju, če seveda vanj zaupamo, tudi certifikate svojih otrok. Enako pravico pa zakon daje tudi vsem, ki so kdajkoli v podjetju delali, torej tudi vsem upokojencem. V primeru, da bi nam to uspelo, bi lahko v naslednjih štirih letih odkupili tudi 40% preostalih delnic, s čimer bi postali večinski lastnik podjetja. Vse skupaj seveda ni tako enostavno, kot je tukaj navedeno, vendar bi bilo ob maksimalnem zaupanju v podjetje, njegov program in tudi v vodstvo, ki bi moralo storiti vse, da se iz pozitivne nule premaknemo v profotabilno podjetje možno napraviti. c® Jože Taler TO NI MOJE DELO I I | To je zgodba o štirih ljudeh, ki so se imenovali: VSI, | | NEKDO, KDORKOLI in NIHČE. Treba je bilo opraviti pomembno delo in VSI so bili prepričani, da ga bo NEKDO opravil. Opravil bi ga lahko KDORKOLI vendar ga NIHČE ni. NEKDO seje zaradi tega razjezil, ker je bilo to delo | VSEH. VSI pa so mislili, da ga lahko opravi KDORKOLI toda NIHČE se ni zavedal, da ga NEKDO ne bo opravil. | Končalo seje tako, da so VSI krivili NEKOGA, ker NIHČE ni opravil dela ki bi ga lahko opravil KDORKOLI. 1 Glede na fizikalne zakone se bo tudi v prihodnje najlažje dvigati s prazno glavo. Matija Logar OBVESTILO Zaradi reorganizacije dela v kadrovsko-splošnem sektorjuje naloge spodročjadru-žbenega standarda z 9. 11. 1992 zopet pričela opravljati Urška Jenko. Da ne bo motena pri opravljanju ostalih nalog vam bo osebno ali po telefonu na razpolago vsak dan od 10.30 dalje. J. P. SONCE VZHAJA V BARVAH - ODPRIMO MU VRATA O sejmih lahko pišemo iz meseca v mesec. Nekaterih, boste rekli, je sama hvala, o drugih v našem glasilu ni niti sledu, o tretjih bi bilo bolje nič slišati, saj so tako ali tako izguba težko prisluženih sredstev in metanja denar v veter. Kljub pomislekom, sejmi ostajajo kot eden glavnih virov tržnih komunikacij, predstavljanja in trženja, in mi se jim ne nameravamo odreči. V novembru seje v Ljubljani v zadnjih letih močno uveljavil pohištveni sejem, ki je več kot uspešno nadomestil beograjskega. Majhen, kompleten, aktualen s svojo izvozno naravnanostjo, inovativen, zanimiv in pester. Težko smo pristavili svoj lonček, saj naj bi bil rezerviran izključno za proizvajalce pohištva. Nismo vrgli puške v koruzo, saj menimo, da smo s svojo bližino in povezanostjo tudi mi poživitev in dopolnitev predstavitve slovenske pohištvene industrije. Še za tiste, ki si sejma niste ogledali osebno s svojimi očmi. Prav zares bi bilo nemogoče obdržati tak trend kvalitete, ki se je tako briljantno dokazal na lanskem drugem pohištvenem sejmu. Prosto po Giiordanu Brunu bi lahko dodal: "in vendar se vrti!" Žal ne tako hitro in kvalitetno, pa vseeno. Pohištvo in tradicija, naše znanje, kakovost in raznolikost ponudbe je za razviti zahodni svet še vedno (morda vedno bolj) zanimivo. Opazen je prodor močnih privatnih podjetij, ki nimajo predsodkov ne pred državno konkurenco, ne pred tujimi dosežki. Pokazali so nam, kako je treba delati, oblikovati, obdelovati in tržiti. Še ena primera se sama ponuja: kako majhna razlika v lastništvu, pa ta velika razlika v obvladovanju trga. O konkurenci le to, da si je naš največji tekmec Helios kot edini skozi stranska vrata zagotovil udeležbo. S strateško postavljenim prostorom in močno ekipo je uspešno informiral in animiral obstoječe in potencialne kupce. Ob tem le še pripomba, da nekateri pač znajo z ljudmi, drugi z lesom, tretji pa so, skromno rečeno, nekje vmes. Mogoče tudi to prinaša rezultate, kdo ve? c* ef 0§§00§§00§§00§§00§§00§§00§§0 VPRAŠANJE RADOVEDNEGA JANEZA V teh dneh na nekem sejmu propagiramo in prodajamo naše ekološke neoporečne premaze z dokaj velikim popustom, davek od prometa teh proizvodov pa je še kar 20 namesto 10%. V vseh trgovinah, ne samo na sejmu... Ekološko osveščen in informiran kupec bo morda pomislil, da tukaj nekaj ni v redu: ali z barvo, ali proizvajalčevo glavo. Zakon o prometnem davku, objavljen v Uradnem listu RS dne 25. 1.1992 pravi, da za barve za fasade, zidove, okna, vrata, ki ne vsebujejo škodljivih snovi, država terja 10% davka od prometa proizvodov. Ali, nekoliko čustveno obarvano: če je že država pametna, kar sicer ni pogosto zabeležen pojav v fazi zgodnjega kapitalizma, te vode v Colorju ne uspemo speljati na svoj mlin. Odgovorni v Colorju so v začetku julija zagotovili, da so teste o vsebnosti zdravju škodljivih snovi nekateri naši proizvodi že uspešno prestali in, da ustrezno ministrstvo samo še pikico pristavi, tako, da vsak dan lahko pričakujemo odločbo... Teh dni se je seveda nabralo že lepo število, konkurenca pa šteje le denarce in osvaja trg z 10%-no davčno stopnjo (nižjo ceno na trgu široke potrošnje) že od uvedbe novega zakona, to je od 1. 2.1992 dalje. Pravzaprav se to menda dogaja na nelegalen način in smo mi le nesrečni Kalimero, pa vendar: ko bo trg osvojen, bo za vse skupaj malo pozno in iz bele lupine na glavi bomo težko spekli kruh. Radovedni Janez pričakuje odgovor ali vsaj primerno aroganten komentar odgovornih. P.S.: Za osvežitev spomina boste morali prebrati odgovor v prejšnji (!) številki glasila. Žal gornje vprašanje ni prišlo do urednika, zato pa oboje velja prebrati še enkrat! PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Prostovoljno zdravstveno zavarovanje je pri nas novost, temelji na določilih Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.list RS 9/92). Zakon opredeljuje, da so nekatere storitve vključene v obvezno zavarovanje le v določenem odstotku od njihove polne vrednosti. Za razliko pa uvaja zakon možnost prostovoljnega zavarovanja. V obveznem zavarovanju so po zakonodaji zagotovljene zavarovancem storitve v zvezi s preventivnimi ukrepi, pri zdravljenju poškodb na delu in poklicnih boleznih, za nujne reševalne prevoze za zdravljenje in nego na domu, pri zdravljenju nalezljivih boleznih, raka, sladkorne bolezni, epilepsije, cerebralne paralize, multiple skleroze, paraplegije, tetraplegije, živčno mišičnih bolezni, hemofilije, psoriaze ter duševnih bolezni. Prav tako šteje v obvezno zavarovanje zdravstveno varsto otrok, šolarjev in mladine do 18. leta starosti oz. študentov do 26. leta starosti, ter ženskam storitve v zvezi z načrtovanjem družine, nosečnosti in poroda. Zakon opredeljuje, da je razlika v vrednosti storitve iz obveznega zavarovanja na polno storitev predmet prostovoljnega zavarovanja. Z uveljavitvijo prostovoljnega zavarovanja se bo prenehal uporabljati sklep o participacijah. Možnost prostovoljnega zavarovanja je predvidena na štirih področjih insicer za: - razlika do polne vrednosti storitev - višji standard storitev iz obveznega zavarovanja - pravice, ki niso predmet obveznega zavarovanja - osebe, ki nimajo lastnosti zavarovane osebe v obveznem zavarovanju v Sloveniji oz. te lastnosti ne morejo pridobiti. V sklopu teh štirih področij so oblikovani paketi, ki dajejo široke možnosti. Pri zavarovanju za različne vrednosti storitev iz obveznega zavarovanja do njihove polhe vrednosti je predvidenih devet paketov. V okviru POPOLNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE, pridobijo zavarovane osebe pravico, da uveljavljajo vse storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja brez kakršnihkoli doplačil, če gre za storitve opravljene, po predpisanem postopku in standardu. Paket zajema vse storitve, potrebne pri zdravljenju bolezni in poškodb izven dela. Ta paket zagotavlja, zavarovanim osebam najvišjo stopnjo zdravstvene varnosti. Vsi nadaljni paketi v sklopu prvega področja (zdravstvena varnost - celota, zdravstvena varnost - kurativa, veliko tveganje, poškodba, zobozdravstvo - celota zobozdravstvo - zdravljenje, zobozdravstvo -protetika, zdravila), so glede pravic oziroma obsega zavarovanja ožji. Kaj pa pri nas? Podjetje "Color" bo sklenilo zavarovalno pogodbo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, območna enota Ljubljana. Podjetje kot sklenitelj pogodbe, bo zavarovalo v okviru skupinskega zavarovanja vse delavce, ki so v delovnem razmerju v Colorju za paket POPOLNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE. Zavarovalna pogodba bo sklenjena za časovno obdobje enega leta t.j. od 1.1. 1993 do 31. 12.1993. Delavci bodo prejeli posebno izkaznico s katero se bodo izkazovali pri zdravstvenih zavodih oz. zasebnih zdravstvenih delavcih. Na ta način jim ne bo treba doplačevati razlik v vrednosti storitev. Kaj vse zključuje zavarovalni paket POPOTLNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - vse zdravstvene storitve na področju zdravstvenih dejavnosti, - zdravila s p ožitivne in vmesne listne in pomožna zdravilna sredstva predpisana na recept, - reševalne prevoze, ki niso nujni, - ortopedske, ortotične, slušne, očesne, zobnoprotetične in druge tehnične pripomočke. M.B. UPOKOJENCI V LETU 1992 LEŠNJAK JOŽE V podjetje je prišel leta 1962. Opravljal je različna dela v vzdrževanju, a nazadnje je delal kot kurjač. Z 20. 3. 1992 se je upokojil. JENKO CIRIL V Colorju je od leta 1977 dalje. Začel je delati kot pomožni kemijski delavec. Po opravljenem tečaju za KV barvarje je opravljal dela kvalificiranega delavca v sintezi, nato pa v obratu I. Bolezenske težave, ki so ga spremljale, so ga pripe- ljale do invalidske komisije in 21. 3. 1992 je bil upokojen. DOBNIKAR FRANČIŠKA V podjetju je od 1978 dalje. Delala je v obratu II. kot polnilka. Izkoristila je ugodnosti starega zakona o pokojnin- skem in invalidskem zavarovanju in se kot večina ostalih delavcev upokojila s 30. 3.1992. GRMOVŠEK VERA Je v podjetju od 1976 leta dalje. Pričela je delati kot pripravljalec etiket, nadaljevala kot polnilka in nazadnje kot odpremljevalec izdelkov. Od tod je 30.3.1992 odšla v pokoj. ROZMAN GABRIJELA V podjetje je prišla leta 1972. Pričela je z delom mehanografa, nadaljevala delo na drugih knjigovodskih strojih. Svojo delovno kariero je nadaljevala in napredovala v glavnega finančnega knjigovodja. S 30. 3. 1992 se je upokojila. PIČMAN ALOJZIJA V podjetje je prišla leta 1972. Pričela je delati kot administrator, nadaljevala delo kot knjigovodja mehanograf in pred upokojitvijo opravljala dela knjigovodje saldakonti. S 30. 3. 1992 se je upokojila. JANŽEVIČ STANISLAV V podjetje je prišel leta 1963 kot visoko kvalificirani delavec -strokovnjak za področje lesa. Večino svojega življenja v podjetju je posvetil delu na terenu. Bil je demonstrator naših izdelkov pri kupcih in hkrati tudi reševalec reklamacij. Upokojil se je 30. 3.1992. LOČNIKAR JANEZ V Color je prišel leta 1960 kot proizvodni delavec. V podjetju je nato opravil interno kvalifikacijo. Premeščen je bil na delovno mesto KV delavca. Kot vodja skupine delavcev je 30. 3. 1992 odšel v pokoj. KRŠINAR IVAN Je v letu 1975 prišel v Color. Pričel je delati kot pomožni kemijski delavec. Nato je opravil tečaj KV barvarja in postal izdelovalec smol. Kot pripravljalec surovin v sintezi se je 30. 3.1992 upokojil. KRŠINAR ANTON Delati je začel leta 1960 kot pomožni kemijski delavec. Po opravljenem tečaju za KV barvarja je postal izdelavalec smol. Po invalidski oceni leta 1989 (III. kategorija invalidnosti) je začel opravljati dela varnostnika. S 30. 3.1992 seje upokojil. KLOBASA IVAN V podjetje je prišel leta 1963. Kot nekvalificirani delavec je opravljal dela pomožnega kemijskega delavca. Po opravljenem tečaju za KV barvarja, je nadaljeval z delom kot izdelovalec premazov. Iz zdravstvenih razlogov je bil premeščen na polnilca. S 30. 3. 1992 se je upokojil. BUKOVEC JOŽE Z delom je začel v podjetju 1964. leta. Opravljal je različna pomožna dela, tako v proizvodnji, kot tudi v skladišču, odkoder je tudi odšel v pokoj 30. 3.1992 KRŠINAR MARIJA Je prišla v podjetje že leta 1958. Delala je na različnih delih v proizvodnji. Iz zdravstvenih razlogov je bila premeščena iz proizvodnje v obrat družbene prehrane, od koder je 30. 3. 1992 odšla v pokoj. PINTAR ALOJZ V podjetje je prišel leta 1971 kot profesionalni gasilec. Ves čas opravljanja svojega dela je delal kot poklicni gasilec. S 30. 3.1992 seje upokojil. KERN HELENA Je prišla v podjetje leta 1970. Z delom je pričela kot blagajnik nato je bila premeščena v komercialni sektor. Kot referent uvoza in nato kot komercialist je delala vse do upokojitve do 30. 3.1992. nadaljevanje na 8. str. LEPI SPOMINI NAŠIH (BIVŠIH) ČLANOV KOLEKTIVA Ja, kar eden za drugim odhajajo, tile naši sodelavci. Včeraj še v službi, danes že doma - upokojenec! Tudi slovo ni več takšno, kot je bilo včasih. Bolje smo se poznali, vedeli drug za drugega - danes pa ga srečaš na cesti in izveš, da ne dela več - je upokojenec (na tak ali drugačen način!) Kaj hočemo, leta tečejo. Malo od dobrih navad je še ostalo in tako se od (nekdanjih) sodelavcev poslavljamo kar v skupinah (kot da nam niso omogočili to, kar sedaj imamo!) in ob skromnem prigrizku in kapljici še uspejo reči kakšno iz dobrih starih časov. Tako je bilo tudi lepega decembrskega četrtka, prisotne boste lahko razbrali iz fotografije, ob tej priložnosti pa je v beležki nastal tale zapis; saj smo par njih povprašali, kako so preživeli leta v Colorju in kako sedaj, ko odhajajo iz kolektiva: STANE JANŽEVIČ: "3. februarja 1963 sem prišel na osnovi razpisa, saj so takrat rabili strokovnjaka za površinsko zaščito lesa, oziroma izdelavo premaznih sredstev za lesno industrijo. Vrnil sem se iz Nemčije in resno poprijel za delo. Na hitro ni bilo nobenega, rabili pa smo ekipo, tudi tovarne so se šele pričele graditi (Brest). Color si je takrat pridobil precejšen ugled na tržišču cele Jugoslavije, kot servisni tehnik pa sem tudi bil vsak trenutek na razpolago. Ponavadi sem ob nedeljah zvečer odhajal od doma, zjutraj sem že bil v Beogradu. Mnogo kasneje je servisna služba dobila avtomobile. V teh 30 letih sem to delo vzljubil, bil sem življensko vdan temu področju pa tudi uspevali smo, saj smo prodajali po 500 ton mesečno. Neuspehi so me zelo potrli, zato so bili le rezultat slučajnosti. Sem pa se podoživljal s problemi in za mene se je delo začelo, ko je naročilnica prišla v podjetje, pa vse do končnega dela na terenu. Toda, še taki ideali se izničijo... Novi kadri, nova tehnologija, vse manj človeške topline, enkrat je pač konec... Pred kupcem ne moreš imeti 10 obrazov, sem pa v lastni firmi imel več težav kot s kupci. Treba je imeti zaupanje v kupca-potrošnika, le-ta ima zaupanje vate in šele nato v firmo. Priznati moram, da sem srečen po toliko prevoženih kilometrih, saj sem jo odnesel brez nesreče, tudi avtomobila nisem poškodoval nobenega. Ja, delal sem za formo, kot za svoj dom." MIRJANA KRŠINAR: " Aprila 1958. leta sem prišla v Color, v mešalnico in pričela delati na trovaljčniku. Po 12 letih sem zbolela in bila premeščena v laboratorij, kjer sem prala "lončke", kar je bilo za moje zdravje še slabše saj so mi odpovedale glasilke. Nato sem bila eno leto čistilka, pa plačo so mi znižali, nato pa sem kar celih 22 let preživela v kuhinji in tudi -glas se mi je izboljšal. Bili so tako lepi, kot tudi manj lepi trenutki, sem pa vseskozi delala z veseljem. Sedaj se ukvarjam z vnuki, v Colorju pa naj mladi nadaljujejo naše delo. Upam, da ga bodo zmogli! Če se spomnim, da smo malicali pri strojih, da ni bilo delovnih oblek, katere smo sami prali doma, da smo se hodili gret v kurilnico, tako je bilo mraz v mešalnici, ja vse to je bilo treba preživeti. Toda, kjub temu pa smo se razumeli med seboj, drug drugemu pomagali. V kuhinji smo se zelo lepo razumeli, imeli čudovitega šefa, hudo je oditi, toda pride čas..." JOŽE LEŠNJAK: "V Color sem prišel v letu 1962 in moram priznati, da je bilo prvih 20 let lepo, potem pa so se začeli čudni časi. V glavnem sem se bolj zanimal za delo, kdaj imam turnus in podobno, zato pa tudi nisem preveč vedel za politiko, ki sojo "furali" drugi. Vseskozi sem delal v vzdrževanju. Sedaj pa sem z dušo pri "zelenih". Stikam po hostah in uživam v naravi. Pripravljam vitrine in kaj kmalu bom imel zbirko kač. Proučevati nameravam še naprej naravo, predvsem kaj vse se da iz nje še dobiti za pojesti. Opazujem živali - njihov svet se tudi spreminja, samo poglejte kako so se razmnožili ježi, da že škodo delajo." IVAN KLOBASA: "V mešal-nico sem prišel 4. novembra 1963, ko je bil mojster še Okršlar, nato je bil Vilar, delal sem šest mesecev na trovaljčniku, nato sem bil vseskoži šaržer. Ja, z rudlni smo vozili mešalne posode, trije do štirje prijeli za sod, da smo ga privalili do posode ali vsebino izlili iz njega. Tudi palete so bile zelo težke. Je že tako v življenju, da moraš preživati, toda ko se spomnim nazaj, je bilo pa le lepo, čeprav je kar 29 let minilo ob delu. Koliko samo izkušenj dobiš v teh letih, potem pa jih odneseš s seboj." PAVLE JERINA: "Leta 1964 sem prišel v Color, bil tri leta v mešalnici, nato 12 let nianser, nazadnje pa kar 13 let tehnolog za embalažo. Kot gasilec sem podoživljal številne začetne požare, ki so se medtem pojavljali. Smo pa gasilci tudi tekmovali in kot desetina posegli po naslovih državnih prvakov. Leta so hitro minevala, saj sem se najprej ukvarjal z nogometom, kasneje tekom posebej pa še z jamarstvom - kar celih 15 let smo "lezli" v jame in tako sem doživel kup lepih doživetij in spoznal številne lepote Slovenije. Rad bi omenil lepo sodelovanje v kolektivu, prilagajali smo se novim spoznanjem, posebej za zadnja leta lahko rečem, da smo z nabavo lepo sodelovali, to pa je tudi bil porok za zadovoljstvo na delovnem mestu, katerega sem sedaj prepustil mlajšemu sodelavcu." Ob branju teh vrstic bo marsikateri bralec dejal, samo "jamranje" je teh naših starejših sodelavcev. Toda, vsak ima svojo zgodbo, vsak je po svoje doživel leta in leta sodelovanja s firmo, s sodelavci in vseh nismo mogli vprašati za mnenje. Je pa na vsakem od teh srečanj nekakšen grenak priokus, saj tako povabljeni kot gostitelji vedo, da nekaj manjka, da to ni tisto ta pravo. Eden od udeležencev je dejal, da bi mogoče generalni direktor le našel pet minut časa, za kratek pozdrav vsaj, obenem pa naj bi srečanju prisostvovali predvsem starejši vodilni delavci podjetja. Veljalo bi poskusiti, mar ne! ZUPAN ZVONKA Je prišla v COLOR leta 1972. Z delom je pričela na uvoznem oddelku kot referent. Kmalu je napredovala v komercialista. Leta 1977 je prevzela funkcijo vodje uvoza. To delo je opravljala vse do svoje upokojitve 30. 3. 1992. NOVAK IVANA Je prišla v predstavništvo COLOR v Zagrebu leta 1970. Kot korespondentka je opravljala dela tajnice, referenta prodaje, komercialista in še kaj. Zaradi znanih razmer se je 21. 7. 1992 upokojila. PETEK FRANC Se je zaposlil v COLORJU 1961. Kot mlad dipl. ing. kemijske tehnologije je opravljal različna dela v vodstvu proizvodnega sektorja. Bil je vodja priprave proizvodnje in od 1977 dalje vodja proizvodnje TOZD PREMAZI. Ob prehodu na enovito delovno organizacijo je prevzel dela razvoje grupe in nazadnje vodja INDOK, od koder je 30. 9.1992 odšel v pokoj. PLEŠEC ANDREJ Je prišel v podjetje leta 1970. V mešalnici je pričel delati kot voznik viličarja in naprej kot nastavljalec strojev. V letu 1990 je bil premeščen v vzdrževanje zaradi zdravstvenih težav. Po sklepu invalidske komisije je bil 6.10.1992 upokojen. JERINA PAVEL V COLOR je prišel leta 1964. Vrsto let je opravljal dela nianserja, nato je bil vodja skupine delavcev v niansirnici. Zadnja razporeditev je bila na delovno mesto tehnologa za embalažo, od koder je s 15. 11. 1992 odšel v pokoj. ROGELJA ALBIN V podjetje je prišel leta 1965. Z delom je pričel v skladišču prevzema. Vrsto let je opravljal dela komisionarja in nato skladiščnika. Iz tega delovnega mesta je 19. 11. 1992 odšel v pokoj. JERAM ALOJZ Z delom je pričel leta 1963. Opravljal je različna skladiščno transportna dela. Upokojil seje 4. 12.1992. ALIČ ANTON V podjetje je prišel 1965 kot soboslikar. Opravljal je delo nianserja in od 1979 dalje je vodja skupine delavcev v finalizaciji. V pokoj odhaja 30.12.1992. PLEŠEC FRANČIŠEK V podjetje je prišel leta 1969. Opravljal je pomožna kemijska dela v proizvodnji in kot polnilec v obratu I. bo s 30. 12. 1992 odšel v pokoj. JAKOPIČ JOŽE V COLORJU je pričel z delom leta 1960. Kot laborant je delal v tehničnem sektorju. Vrsto let je delal kot nanašalec premazov v oddelku tehnične kontrole. 1986 leta je bil predstavljen invalidski komisiji in dobil odločbo invalida III. kategorije. Na podlagi te ocenitve je ponovno pričel opravljati dela laboranta. S 30.12. 1992 se bo upokojil. ŠUŠTERŠIČ STANE V COLOR je prišel leta 1970. Kot finomehanik je začel z delom v mešalnici kot nastavljalec strojev. Ves čas svojega dela se je posvetil popravilom strojev v mešalnici. S 30. 12. 1992 odhaja v pokoj. >993 IZ DELA ODBORA ZA DRUŽBENI STANDARD Vse tako kaže, da so zaradi razpada Jugoslavije štete zadnje urice jadranskemu sindikalnemu turizmu. Kakšna je bila usoda večine prikolic, vam je poznano, kaj bo storila hrvaška oblast z našimi zidanimi enotami, se ni treba posebej spraševati. Ker si kakšnega "podržavljanja" zaradi evropske soseščine ne upajo privoščiti, bodo v prihodnje najbrž vse bolj privijali davčni vijak. Cene za dopustovanje bodo zaradi tega in našega tujskega statusa postale verjetno nevzdržne. Tako nas bodo posredno prisilili, da enote prodamo. V Sloveniji imamo na žalost malo komfortnih enot. Garsonjera v Podčetrtku je stalno zasedena, kontejnerja v Čateških toplicah pa pozimi ne obratujeta. K sreči, da imamo kočo na Voglu. Postala je prava Meka za "Colorjevce". Nekaj med njimi je iskrenih ljubiteljev Vogla in prav njim se moramo zahvaliti, da je koča pripravljena za sprejem prvih gostov. Odbor za družbeni standard je na novo določil cene koriščenja enot in sicer: VOGEL domači: piva nočitev 400 SIT nadaljnje nočitve 260 SIT otroci z srednješolci prva nočitev 300 SIT vse nadaljnje nočitve 150 SIT Na razpolago bo 10 celoletnih kart. Za dnevno koriščenje bo potrebno odšteti 400 SIT. Za čas šolskih počitnic smo zagotovili neomejeno število dnevnih kart (200 kom) po enaki ceni, kot enodnevno koriščenje letne karte. Tujci bodo za prvi dan plačali 700 SIT, ne glede na starost, za vsak naslednji dan pa po 550 SIT. Karta bo za njih po 1000 SIT. Sklenjeno je bilo, da ima domač gost abstolutno prednost pred tujimi gosti, razen v primeru, če domači gost ne poravna pravočasno stroškov letovanja. Zaradi nereda pri plačevanju koriščenja in neresnih rezervacij bo kadrovsko-splošni sektor od 10.12.1992 naprej zahteval, da se znesek letovanja poravna pred pričetkom letovanja. Če bo prišlo do rezervacije, mora interesent poravnati najemnino 7 dni pred odhodom. Vsem želimo obilo užitkov in sprostitve. ŠTEFANU V SPOMIN V ponedeljek, 9. novembra opoldne nas je v 56. letu starosti zapustil naš sodelavec ŠTEFAN ŠIMUNKO-VIČ - zidar v vzdrževanju. Od njega smo se poslovili v petek 13. 11. 1992 na ljubljanskihžalah. Štefan se je rodil 17. julija 1937 leta v vasi Zasad breg pri Čakovcu kot drugi od sedmih otrok. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, nato se je preselil v Ljubljano in se pri Megradu izučil za zidarja. Po služenju voja- škega roka se je ponovno zaposlil pri Megradu, kjer je delal polnih 23 let. Želja po zaposlitvi bliže domu se mu je izpolnila leta 1983 in tako se je zaposlil v medvoškem Donitu obrat Laminati, kjer je delal tri leta. Leta 1986 se je zaposlil pri nas v Colorju in delal kot KV zidar v obratu vzdrževanja vse do svoje prerane smrti. Bil je priden in natančen delavec, bolj molčeč, niti v času svoje bolezni ni potožil, svoje bolečine je skrival v sebi. Z ženo Ano sta si ustvarila družino, v Goričanah pri Medvodah sta zgradila hišo in namesto da bi v miru užival sadove svojega dela ga je kruta bolezen iztrgala iz kroga svoje družine, prijateljev, sodelavcev in znancev. ŽREB JE ODLOČIL ■ * j SESTAVI RAF SW«A- VESTA APNENCA NDUSTK- PKEHK KOMBINAT ESTO- NEC AVTOM OZNAKA ŠVEDSKE BOfULEC Z BIKOM rifpnrr UPOtNIK IL j ►P O U 1 E S r E 2 TKANI- NA B 1 P S DEL \OZA OSEBNI DOHODKI 0 J e ►B E A B T O B VANADIJ LA NT A N v NACIST. ORGANI- ZACIJA VEZNIK S s lil ČASOPIS J> e l c KASTA PIVA AVTOM- OZNAKA UtUGVA JA v U ETIKA K IMS KI VAtUH OGNJIŠČA ms*/ 506 mspkot- fm v S 1 7 KONJSKA SILA K S OZNAKA NIANSE B A L VOKAČA ŽIVAL ALUMI- NIJ /EflNEJŠI NAViVMC MtViLO M E L A M ) M TEO?. KASTLINA KALIJ k. A X A O UKAN ŽENSKO IME U TUNINA E T A M 1 M NAŠ izdelek OSIJEK K 0 & 0 t AKTINIJ VOZNIK LAVJE A C MESTO KANAT/ T O R 0 N T O POL m K EthlJ N 0 L VL06ATB AVTOZN. AVSTRIJE K L 1 A vron. OZNAKA NOVEGA SAVA N 3 KOMUNI- JA C KAZftA- VA E S E J OKtASNI rnč TOVAtNA VTODGBA- VU DOKTOl A B B 0 BtEZMO KALE MILOST AVTOM. OZNAKA ŠPANIJE B ZAC. ABECEDE A ztotNia 6 Z 49.UK* ABECEDE k AAN/N. PlL/STtO ? D MAŠIN., IN D NIS /1 7 M ENOTA PELA tiUTENIJ TtAV KASTI. ifN-IME OBLIKA IZOBKA-ŽE VANJA S E M t N A R Jensko ime DAtILO M A B A N A TJC/Z — N JA M B 0 Z A MiA 0 D A V OBITNIK u B A B MESTO v TUKČIJI NAGIB OGtAJA IZ KAMNA 0 6 B A D A ATLETSKI KLUB A 2 MUtSJLA SOBOTA M s T ~'*f INDUSTt. BOMBO!. LUKSEn 3vtG L KEKA v SIBIRIJI TUJE Ž. A N A Z> 1 t! STEZA DKEVO P O T ^ , /H 4jgh ONA L L E zalete* ABECEDE A 3 TOVAtNA B E r j KISIK E KOŠAt KLUB O ETOfifref- SvCDStA F e C STtVf V TO3AKU OGLJIK N 1 k C? r ; N POLJSKA ieka s A M KALCIJ C A ▲ JC B A v A< trgovina s športno opremo komisijska prodaja rabljene športne opreme cesta ob Sori 15, Medvode, tel: (061) 612-655 REZULTATI TEKMOVANJA V STRELJANJU V prejšnji številki Golarjevih informacij smo objavili nagradno križanko in zanjo prejeli 29 rešitev. Komisija v sestavi Tatjana Kozamernik, Tadeja Virant in Brane Škulj je opravila žrebanje razpisanih nagrad. Žreb je odločil, da prejme prvo nagrado - Bukolit, garnituro za 10 m1 2 3 4 5 6 7 8 9 * 11 Cirila Košir, drugo nagrado - 2 1 barvnega Hidrocola prejme Milena Kuralt, tretjo nagrado -dva spraya pa prejme Anica Kadirič. Izžrebanci lahko nagrade dvignejo po izidu glasila v kadrovsko-splošnem sektorju. Čestitamo! DNE 24.09.1992 MOŠKI KROGI 1. SEŠEK GUSTEL 81 2. BARBIČ FRANCI 81 3. PROJ JANKO 80 4. KRED IGOR 78 5. KREU STANE 75 6. BURGER IVAN 71 7. ČARAAAR TONAŽ 61 8. ŠKULJ BOJAN 59 9. LOVRENČIČ DARKO 56 10 KASTCUC ANDREJ 54 11. SAAAJLIAZEM 39 ŽENSKE KROGI 1. KOKALJ BREDA 73 2. BARBIČ DARINKA 72 3. JAMNIK MIMI 69 4. BURGAR MARINKA 64 P.S.: V septembrski številki je prišlo do neljube napake, zato rezultate ponovno objavljamo. Prizadetim se opravičujemo! POROČILO S SVETOVNEGA PRVENSTVA V PODVODNEM RIBOLOVU - MALLORCA 1.-5.10.1992 Državna reprezentanca v sestavi: Robert Podgoršek, Dušan Krajnik (oba PD Piran) in Andrej Furman (PD Maribor) in kapetan Vane Fortič seje v času od 1.-5.10. (uradni del) udeležila svojega prvega SP v podvodnem ribolovu. Na priprave smo odšli že nekaj prej t.j. 25.9. in ta čas do začetka tekmovanja izkoristili za priprave in pregled tekmovalnega območja. Na Mallorci smo pregledali del območja, določenega za SP -20 milj glavnega območja in 20 milj rezervnega, je tvorilo celotno območje SP. Ves čas nas je spremljalo slabo vreme: veter, valovi, dež. Kljub temu so fantje ta del - priprave požrtvovalno opravili. Za oba dneva tekmovanja smo skupaj določili taktiko, glede na informacije, ki smo jih pridobili na pregledu terena in specifične tehnike lova posameznika. Taktični načrt smo v celoti uresničili, le malo športne sreče nam je manjkalo. Ekipno smo med 23 državami zasedli 14. mesto, najboljši posameznik pa je bil Robert Podgoršek - 24. Razlika med 10-im in 14. moštvom je znašala le 1000 točk, to je ulov 3 rib težjih od 300 gramov. Z uspehom smo lahko zadovoljni, ker je to prvi slovenski nastop na mednarodni sceni. Stalni nastopi v tujini in priprave bi nas v kratkem lahko pripeljali med 7-10 mesto na svetu. Še posebej sem zadovoljen z uresničenjem naše dodatne naloge - promocije Slovenije. Smatram namreč, da je naloga vseh športnikov, ki se udeležujejo mednarodnih tekmovanj, da v najboljši luči predstavljajo svojo domovino - mi smo predstavljali novo evropsko državo Slovenijo. V ta namen smo s seboj vzeli obilo propagandnega gradiva (prospekti, majice, ipd.), ki nam ga je dal RK za informiranje. Ker so bile zadeve dobro zasnovane, smo bili v vrhu držav glede image-a in dobre organizacije. Med drugim sem propagandni material dal tudi Angležinji - receptorki hotela, kjer smo bivali. Čez dan mi je povedala, da je skrbno pregledala gradivo in da imamo res lepo deželo. Upam, da iz povedanega sledi, da smo dobro zastopali barve Slovenije in vaš sponsorski delež koristno porabili. Kapetan slovenske reprezentance podvodnega ribolova Vane Fortič dipl.soc. NAGRADNA KRIŽANKA r * M % l; NEMCUA izvoz DAMO DOBA VPKAŠAL- NICA RIMSKA ms NEVARNA BOLEZEN JANEŽ POLOTOK NA KUBI .. 5* ni I ► “ > * fw. /VAŠA REV/JA ■» m - PONIŽA- NOST KIPARJEV IZDELEK jfL - mm ZAGtEBŠM LETAL- NATKU ŠVEDSKA VSTAJA MALTA SESTAVIL RAF SVET VAT). PZVEHS1K) _ ZVOČNA NAPHAVA Panj za SEKANJE NOKVEŠKA AVTOMOB. OZNAKA SARAJEVA MOJA tur.) naleta- vanje MORNARSKA "PlTACA ODPUST- LJIVA PORTU- GALSKA VRSTA DOL. ČRK TAJSKA RUSKI PESNIK URŠKA PESNI- TEV PLAŠČ ŽEN■ IME NAŠ OTOK MESTO V ČRNI GORI SLOV■ JE-UKOSLO-VEC NAVJA CELINA HOŠKO IME MESTO TURČIJI ZNAČAJ EKONOM. ODBOR ioLSKA REVIJA OTOŽNA PESEM Vi. črn ABECEDE SAD CA SOCIAL. HEPUU- ZVIŠANA NOTA GLAS&. ZNAMENJE začetek. AIEjCEDE določem BA IVE TOVARNA V KANALU NOVI SAV GLASBILO ASTAVN PRIPIS NA H ZV AS' ICEH KONEC POLOTOKA SKLADJA JEVRO VODIK. ATOMA VANADIJ TOVAVNA NOGAVIC SPLIT PIVA ŽENSKA NEUMNEŽ UMSKA 6 NADi.ŽEH IME VEKA V SZ OZNAKA VAGONOV VALENTIN VODNIK INDIJAN- SKA PLEMENA NEZNAN- KA POLITIK AhA RASTL. ZAJE- DALKA KRŠlANSRi OBIČAJ TLEKAV Si rovAm ZDRAVIL E6IPČ-BO G ITALIJA M EL £ČE MAMILO KONJSKA SILA TOVA SNA V NARIBOOU MESTO V LIBIJI NOVO MESTO H£lg> NAP SOČO UUBL3. BANKA BELGIJA TOVAV.HA AVTOMO- BILOV GL.MESTO SLOVENIJE ŠPANIJA KISIK 10. ČRKA ABECEDE VINO- TOK RAZSTRE- UVO COLORJEVE INFORMACIJE izdaja pogodbena organizacija Color Medvode, vsak mesec v nakladi 900 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Mateja Gabrovšek, Milena Kržin (odgovorna urednica), Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik Urednik fotografije Franci Rozman. Tisk: tiskarna Planprint, Ljubljana. Po mnenju ministrstva za informiranje štev. 23/260-92 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. Bukolit, garnitura za 10 m2 2.21 barvnega Hidrocola 3. dva spraya Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v kadrovsko-splošni sektor z oznako "Nagradna križanka". Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 15. januar 1993. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!