ŠT. 9 1933/34   V R T E C    LETNIK 64        ^M
V enceslav Winkler                                             ^M
Petron iz Grape.                   ™
Tam nekje, kjer je konec sveta in skoraj ni ne                
souca ne zvezd, je Grapa. Grapa — to je vas, ki ima
tri hiše in sedem Ijudi, v prvi so trije, v drugi trijc,'
v tretji en sam, Petron iz Grape. Mati mu je umrla,     '
<>če se je ubil in bajta je prazna — prav  zares je                        
Petron sam. Grapa je vas, kakor bi Šel skozi njo v         
pekel.  Skale  se  dvigajo  ua  vseh   straueh,  kamenita             
pot se vije ined njimi, nad vsem pa žari prav daleč,         
daleč, da se koinaj vidi, košČek modrega neba. Veliki
pa  so Graparji. Od  kruha najbrž ne, tistega sirko-        
vega, kar ga sfolčejo skupaj za praznike, je premalo.       
Od  mleka tudi ne,  kozjcga imajo,  pa delajo  sir  iz        
njega. Moj Bog, na neki načiu je vendarle treba pla-     
Čevati davke in kupovati sol! Rastejo pa najbrž od         
hrepencnja, da bi dosegli kdaj tisto polje, ki je nekje     .  
nad njirui kot na nekem nedosegljivem cJrugein svetu.    
J^a je bil tak še Petron: dolg kot žrd. suh kot    
smrt, ko se je nfijokal za materjo in oČetom, so se     
zbrali možje v sosednjo.                                               
Doraa ne boš.< so rekli. »saj bi ne mogel živeti.    
Najbolje bo še, če greš kam za pastirja. Pri iias vse          
tri hiše ue dado toliko pridelka kot drugod ena zcmlja.         
In Če pride kaka zmrzal, nam še tisto pobere, da mo-     .    
ranio prav zares živeti iz rok v usta.«                            
Petron se  je pa  uprl. ZakriČal je, da  bo  ostal     w "^ r«*1^ l^» or
doma, čeprav ga ne niarajo. Pasel bo blago in ViŠavce  bo odganjal, kadar hodo zahajali na graparski svet. V doliuo pa ne gre, prav zares ue.
»Kdor zelo zine, malo ugrizne!« so se razjezili Ijudje. >Ti cepetnik, iil še ukazoval uain boŠ, kako naj gospodarimo. Le čakaj!«
•_____________      129
Šel je človek iz Grape čez hrib v dolino in poiskal je takega knieta. ki mu je bilo treba pastirja. Potem se je vrnil po Petrona in ga odvedel v dolino.
s>Tu boš ostal,« mu je rekel, »dobro ti bo. Le priden bodi pa Boga se boj in gospodarja slušaj!«
Petrou je prikimal, da bo tak in je ostal. Od jutra do večera se je preganjal po bregovih za ovcarai in kozami, delal in pehal se je zn gospo-darja, rastel je kot drevo v gozdu in zmeraj je bil zadovoljen. Blago je mukalo okrog njega, 011 je pa pel in vriskal. Počasi se mu je pa začelo dozdevalt, da ni vse tako, kakor ga uci gospodar, povedal je nekoč, kaj misli, pa je gospodar vzel pipo iz ust in mu nainignil, naj gre, kamor hoče, čeprav naravnost domov v Grapo. Petron si ni dal dvakrat reči, pograbil je culo iiv palico in se napotil po svetu. Hodil je dolgo, kakor je pač uavada pri mladih popotnikih, potein je našel službo pri drugem gospodarju. Pre-trpel je dosti, naučil se je tudi precej. Ko se je že preobjedel trpljenja in je videl, da se od njega ue da živeti, je zapustil trdcga gospodarja in se od-pravil drujafam. Tafco je preživel precej let, malo s smehom, maJo z jokom, uajveč s stisnjenimi zobmi in zavihaiiimi rokavi. Precej je znal in Ijudje so pravili, da je pripraven: kar prime, vse mu gre izpod rok.
Hodil je po svetu, veliko deŽel je videl, nazadnje je prišel v gosposko deželo. To je taka dežeia, kjer Ijudje sedijo pred hiŠami in se pogovarjajo in kadljo tobak, zemlja naj pa rodi sama od sebe. Petronu ni šlo y glavo, da bi bilo to mogoče. No. saj res ni bilo mogoče, zato je iia priraer prav tisto leto bilo pridclka po deželi za tri senene koše in nič več. Če bi ljudje znali delati, bi bilo drugače. a so potožili Petronu, da jih ni nihče učil, a še tisto raalo, kar so raimogrede ujeli, so pozabiii.
»Hencajte, to je pac lahka stvar!« je rekel Petron in pljun.il v roke. Vzel je metlo, poiuetel cesto in se nato spravil v hiše. Očistil je dvorišča, pripravil drcvo, preoral ujive in jih posejal. Gospodje so jokali okoli njega in Čakali, kaj se bo izmaličilo iz vsega.
?Kaj  takega še nismo viclelil«  so odkimali naposled.
»To zna pri nas vsak otrok,« je rekel Petron.
Hoieli so mu pomagati, a kar so prijeli, so vse zlomili. Morali bi kositi, u so iravo samo malo polasali, nili spcljaja drv niso mogli nacepiti, tako so jih vse moČi zapustile. S težavo jih je naučil, kako sc drŽijo grablje in vile. K.o so se vsega navadili, so mu bili hudo hvalcžni, nasuli so mu v vse žepe denarja, Čeprav se je na nioc branil, Češ. kam bi z deuarjem, daues je tak, jutri drugaeen. Ko pa le niso odnehali, se je vdal, lepo se je zahvalil in odSel.
Hodil je že dolgo in priŠel je v deželo cmerikavcev. Tam so prav tako kot v gosposki deželi sedeli Ijudje pred hišami, nikamor se niso upali, bili so počasni, kakor hudo leto. vsega so se bali in če je kje kaj zaropotalo, so se brž stisnili drug k drugemu. Vse noči so imeli luči, da bi jih ne bilo strah. Kadar so šli zvečer skozi vas, so se držali za roke in kričali na ves glas, da bi prepodili strahove.
»To ste smešniU se je čudil Petron. Prijel je z vsako roko po enega za uhelj. tema dvema za roke so se prijeli drugi, bilo jih je dolga vrsta in vlekel jih je s seboj čez hribe in doline. »Vidite slrahove? Vidite!« je kričal med potjo. Cmerikavci so zijali, strahov ni bilo nikjer. Vodil jih je za seboj čez drn in strn, vsa grmovja so obrcdli, ko so pa prišli spet do doma, so hvaležno vzdihnili: >Hvala Bogu, zdaj srao zdravi!« Zdaj niso bili več cmerikavci, tudi dela so se lotili, kakor je pošteuo in prav. Poriudili so mu veliko denarja, a je vzel samo pet zlatnikov in šel po svoji poti.
130
Še tisti dan proti veceru je prišel v deželo, kjer so hodiLi Ijudje tihi po ccstah in se niso upali aiti glasno govoriti. Držali so se bridko, kot da je v vsaki kisi lakot sezidana. Res je prišla v iiste kraje budiiia, deluli so, jesti iiiso imeli kaj. to pu še ui kouec vsega.
-Strah božji, kaj pa vam jeČV jc bil radoveden Pctron.
»Tako,* so poveduli ljudje ponizno, »gospod grof so nain umrli, vsaj pravijo tako, toda nič ne verjamemo, bojimo se, da bi ga ne zbudili, joj, kako bi se razjezili na nas!«
Petron je zmajal z glavo, siopil je v grad in vidt:l je, da je prazen. grof Ieži mrtev v veliki sobani, služabnikov ni ni-kjer. Vzel je Iopato, pokopal grofa, potem pa poklical ljudi: »Vidite, da je grof inrtev in da ga ue bo več nazaj.*
Razveselili so se in so hoteli, da bi jim bil odslej Petron za groia. ,>Ti bi nam bil dober gospodar .. .1   so rekli.
Peiron se je pa razjezil.
:>Komaj ste se rešili enega, že bi radi drugega!« jim je povedal in kar zapustil deželo.
Prehodi! je križem kraženi še nekaj sveta, nato ga je obŠlo domotožje in napotil se je v preljubo Grapo. Graparji so bili šr zmeraj taki kot včasih, prepirali so se z Vi-šavci. jedli sirkov kruh in pripravljali kozji sir. Sploh so uiislili, da se svet ni še liič premaknii. Petron jim je pokazal denar, Češ, kupili bomo zemljo na Višavi, da ne bomo več v Grapi. Graparji so bili veseli, da jim boČe bili dober, .iz Grape pa uiso hoteli oditi.
*Ne gremo,« so rekli, izineraj smo bili v Grapi, bomo še odslej tahko. Cemu bi kupovali zemljo, ViŠavci bi nas pregnali, komaj čakajo, kdaj planejo ua nas.s
Petron ni rekel ne bev ne mev, kupil je zemljo na Visavi, postal je gospodar, delal je od jutra do veČera in bil je zadovoljeu. Vabil je Gra-parje. naj pridejo k njemu. čt;š, tam doli sploh nc morete dihati, vsa. sapa vam poide, preden se pretolcete do vrha. Niso ga posiušali.
Tri hiše so Še sedaj skrite v Grapi in tretja je prazna. Ljudje molčijo in trpijo od jutra do večera. Petron ua Višavi pa čaka in čaka, večno ne more biti tako, tudi gospodje in cmerikavci so se spametovali, čemu bi se Graparji ue?