PA KTIKA MSK ft ol^iopi&ik v Trstu Leto III. - Llr 15. —, Jugolir 10.—, Din 6.—. Maštniua plaćana Trst 24. junija 1948 poslale Ilo (frappo Ster. I<ì3 OB ZBOROVANJI/ PRIMORSKIH PARTIZANOV PARTIZANI wzQsntÈki š$®d@kiBitičai9© isorbe V soooLO in v neUeijo 26. in 27. t. m., bo v Trstu veliko zborovanje Zveze primorskih partizanov. Zbrali Se bodo stari borci za svobodo iz narodno osvobodilne vojne, Slovenci, Hrvati in Italijani Tržaškega ozemlja, da se pomenijo kako cim bolje usmeriti svoje izkušnje, svojo predanost demokratičnemu ljuaskemu gibanju v borbi za ohranitev miru, v borbi za uveljavljenje mirovnih pogodb, ki so kronale vojaške napore in žrtve tolikih milijonov svobodo-ijubnih ljudi. Naši narodi, ki jun je ravno osvobodilna borba preko njihovih najboljših sinov pokazala pravdno pot do braiskega sožitja in skupnih naporov za napredni nnr, vidijo v partizanskih borcih ono vodilno borbeno silo Svojin stremljenj, ki bo vse, kar je ostalo še nedoseženega, v bodočnosti brezpogojno dosegla. Ta neomajna vera demokratičnih ljudskih množic naših narodov v svojo borbeno avangardo ima močne osnove. V dnevih ko so naši narodi bili prepuščeni na milost in nemilost Pobesnelim okupatorjem, ko so se v neltaj urah porazgubile v skrivali-protiljudske «glave», so prijeli za orožje in začeli veliko osvobodil-ho borbo preprosti sinovi naših narodov — partizani, ki so sledili poštenemu klicu komunistične partije. Nihče jih ni učil, kako se je treba boriti, saj mnogi od njih prej niso niti puške poznali. Nihče jih ni učil strategije in taktike in vendar je dovršeno opremljeni okupator preje-•nai udarce po točno izdelanih ope-racijskih načrtih. Cele, bataljoni, brigade, divizije in korpusi so rasili v največji organizacijski disciplini, je bila poleg neizmerne srčnosti 'n predanosti ena glavnih osnov veli-®astnih partizanskih zmag. In končno ie osvoboditev, ko so naša mesta sPrejela z odprtimi srci in rokami Sv°je junake, potrdila upravičenost velikega zaupanja naših množic v Partizansko gibanje. Pa ne samo za narodnostno svo- 0<3o, istočasno so se partizani borili ^ tudi za socialno in duhovno osvobo-f ditev svojih narodov, za odločno prekinitev s starim svetom in za začetek graditve novega, lepšega življenja. Zmage v tej borbi niso bile manjše od vojaških zmag. Njih plo-dovitost okušajo ljudje, ki si v pravem partizanskem naletu grade socializem onstran meje na Opčinah, na njih izbojevanih osnovah temelji danes tudi vsa velika borba naših tržaških demokratičnih množic. Ce so zaradi vsega' tega partizanski borci punčica naših narodov, če so zaradi svojih neminljivih zaslug njihova avangarda tudi danes, ni prav nič čudnega, če je ves bes imperialističnih reakcionarjev danes obrnjen v prvi vrsti proti partizanom. Tržaško ozemlje, ki je v posebnih pogojih, ki jih je ustvarila anglo-ameriška vojaška okupacija, postalo vežbališče vsakovrstnih sovražnikov »***""- ^ demokratičnih držav in demokratičnih ljudskih gibanj, nudi prav izreden primer, kako si sovražniki demokratične svobode prizadevajo umazati, kompromitirati partizansko gibanje (Nadaljevanje na 2. strani.) TRSTU DEMOKRATIČEN MIR Fašistične bande so napadle partizanski sedež. Neprestana nevarnost, ki preti Tržaškemu ozemlju zaradi sabotiranja sklepov mirovne pogodbe glede Svobodnega tržaškega ozemlja in zaradi imperialistične agresivne politike an-glo-ameriških vlad preko zaupnic vojaške uprave na škodo obstoja Svobodnega tržaškega ozemlja, je vsa demokratična javnost TO mobilizirana v politični borbi za spoštovanje sklepov mirovne pogodbe. Nihče na Tržaškem ozemlju si namreč ne želi, da bi prišlo do sprememb v smislu teženj ameriških imperialistov, ki bi poleg tega, da bi Trst gospodarsko popolnoma uničile, predstavljale tudi direktno nevarnost za svetovni mir. Ko se demokratične ljudske množice TU bore za uveljavljenje sklepov mirovne pogodbe, se bore najodločneje proti priključitvi k Italiji in proti vključitvi TO v tako imenovani Marshallov plan, istočasno pa za neodvisnost Tržaškega ozemlja v smislu mirovne pogodbe in za njegovo ekonomsko povezavo z vsemi državami, predvsem pa z državami zaledja. Glavni odbor SIÀU kot izvoljeno politčno predstavn-štvo tržaške demokratične fronte je s takim stališčem tržaškega prebivalstva že seznanilo Varnostni svet OZN po spomenici, ki je javnosti že znana. Zaradi vedno bolj odkritega nasprotovanja z določili mirovne pogodbe s strani anglo-ameriške vojaške uprave, kar je odkrito nakazal v svojem poročilu sam general Airey, je SIAU PO skrbni spremljavi dogodkov izglasovala na sestanku glavnega sveta 20. t.m. drugo resolucijo Varnostnemu |. svetu OZN, ki se deli na pet delov: 1. vojaška uprava krši mirovno pogodbo z Italijo, 2. vojaška uprava ne izpolnjuje določb mirovne pogodbe z Italijo, 3. vojaška uprava je napravila med obema conama Tržaškega ozemlja gospodarsko mejo, 4. gospodarska in finančna politika vojaške uprave je nasprotna interesom prebivalstva, 5. zaključki. Toda razen zaradi izglasovanja druge spomenice Varnostnemu svetu OZN je bilo to drugo zasedanje Glavnega sveta SIAU važno tudi zaradi analize političnega in gospodarskega stanja na Tržaškem ozemlju v sklopu svetovjr.e politične situacije, ki jo je temeljito pripravil tov. Branko Babič, tajnik izvršilnega odbora in pa zaradi diskusije, ki je jasno pokazala, da demokratične tržaške ljudske množice popolnoma odobravajo stališče SIAU in da jo bodo tudi v bodoče ob vsaki politiki podprie. Tov. Babič je prikazal naše domače razmere v okviru svetovne politične borbe, v okviru borbe svetovnega demokratičnega gibanja proti težnjam imperialistov, da si z agresivno politiko kršenja mirovnih pogodb in z novo vojno pridobe izgubljene gospodarske in politične pozicije. Na želu borbe demokratičnihsil stoji. Vsak napad na ZSSR pomeni poraz napadalcev 22. junija pred sedmini leti je Hitler napadel Sovjetsko zvezo. Naduti in zmag pijani krvolok je sanjal, da bo v dveh mesecih v Moskvi, v Stalingradu, v Leningradu, ka bo v treh mesecih gospodoval vsej Evrop;. Svoje sanje je gradil na lahko pridobljenih zmagah med malimi in večjimi evropskimi državami, ki so mu padale dru0a za drugo v jarem moralno in materialno šibke zaradi svojega kapitalističnega značaja, ki so se rušile pod prvimi udarci fašističnih armad na znotraj trhle in že v naprej prodane. Toda ravno v tem so se človeške zveri: Hitler in njegovi generali, zmotili. Vse premalo, mnogo premalo so računali, da ni odslej njihov nasprotnik ena izmed kapitalističnih korumpiranih držav, temveč da je dežela, ki je uveljavila stremljenja svojih najširših ljudskih množic, da je dežela socializma, da je dežela, ki je vsa leta svojega obstoja načrtno gradila svoje gospodarstvo in krepila svojo moč pod modrim in dalekovidnim vodstvom Komunistične partije in tov. Stalina. Vse bolj kot so minevali dnevi, tedni in meseci, je človeštvo, tudi najbolj oddaljeno od ruskih bojnih poljan, ki je sprva le slutilo in upajoče verovalo v odrešitelja - Rusijo, začelo spoznavati, trdno verovati, v zmago sovjetske države. Nekoč nezadrž-Ijive horde so se z muko prebijale v notranjost dežele, pla-čajoč za vsako ped zemlje strašno krvno ceno, prejemajoč za vsak osvoj:ni meter strašne udarce sovjetskih herojev. In ko je prišel določeni trenutek, ko je Stalin dal povelje za splošen napad, tedaj se je začelo dotlej v zgodovini nepojmljivo napredovanje armade, Rdeče armade. Od stalingrajskih ruševin, od l( ningrajskih okopov, od moskovskih predmestij je bil pognan sovražnik v tek in potolčen S' je ustavil šele v Berlinu. Neizmerno junaštvo je pokazalo sovjetsko ljudstvo v tej veliki domovinski vojni, toda tudi muke in žrtve, ki jih je prestalo, so bile strašne. Mnogo manj bi jih lahko bilo, če bi vojni zapadni zavezniki zavezniško izvršili svojo dolžnost in začeli dru- (Nadaljevanje na 3. strani.) Sovjetska zveza in njej ob strani vse dežele ljudske demokracije. To je največje jamstvo, da imperialisti svojih teženj ne bodo mogli izpeijati, posebno še, če bodo vse svetovne demokratične sile, tudi one v samih imperialističnih državah, odločne v svoji protiimperialistični borbi. Strah pred zmagovito SZ, preč vedno večjim utrjevanjem dežel ljudske demokracije in strah preč vedno bolj grozečo krizo in vsemi mogočimi nasprotji imperializma samega, žene imperialiste v besno voj-no-hujskaško gonjo. Toda vse to ne more zakriti, da vladajo med vladajočimi reakcionarnimi klikami v posameznih deželah mnoga nasprotja, ki prihajajo vedno bolj na ostrino in povzročajo nemale konflikte. Eno izmed osnovnih nasprotij v imperialističnem taboru je nasprotje med Anglijo in Ameriko, ki stremi za tem, da bi prevzela vse ključne pozicije angleškega imperija in jih izrabila v svojo korist. V zadnjem času je to nasprotje najbolj prišlo do izraza v palestinskem vprašanju, kjer ameriški imperializem s prisotnostjo svojih vojaških baz in finančnega kapitala ogroža angleški imperij. Prav tako pa prihaja to nasprotje do izraza v tako imenovanem Marshallovem planu, ki ni nič drugega kot sredstvo za ameriško gospodarsko nadvlado nad svetom. Strah pred grozečo gospodarsko krizo žene ameriške imperialiste v naglo gospodarsko zasužnjevanje vedno novih dežel z vsiljevanjem tega piansi, da bi si s tem zagotovili tržišča za svoje blago, ki se jim je zaradi svoje povojne nadprodukcije nakopičilo . skladiščih. Ta izraziti gospodarski imperializem spremlja besedičenje o človekoljubni pomoči, ki pa ima za one, ki na lastni koži preizkušajo posledice Marshallovega plana, kaj malo vrednosti. Tov. Pobega je v diskusiji povedal, kakšne so razmere v tovarni Sv. Roka v Miljah,, ki so verna slika tržaške industrije. V ladjedelnici Sv. Roka je bilo leta 1945. zaposlenih 1500 delavcev, danes jih dela 850. V ladjedelnici Imajo 5 dokov, kjer istočasno lahko gradijo 5 do 3000 tonskih ladij. V ostalih delih podjetja lahko delajo mostove in cisterne. Po letu 1945, ni bila v podjetju zgrajena niti ena ladla. Izgovarjajo se, da nimajo naročil, toda države tržaškega zaledja in predvsem Jugoslavija je hotela tukaj graditi več ladij, vodstvo CRDA-e (Nadaljevanje na 5. strani.) jsshT-ss^^i - »-«■s.-rs 93-807. Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 60. , 70—, 140.—, 280.— din. Tekoči račun za STO-ZVU na ime: «Založ- Po širokem svetu razcl^lilai Nemčijo KRONIKA * PODONAVSKA KONFERENCA devetih držav za ureditev mednarodne plovbe po Donavi se bo začela 39. julija v Beogradu. To bo tudi prvo srečanje štirih velesil za isto konferenčno mizo po lanski neuspeli londonski konferenci štirih zunanjih ministrov o nemški mirovni pogodbi. » POLJSKA IN MADŽARSKA sta podpisali v Varšavi pogodbo o sodelovanju, prijateljstvu in medsebojni pomoči. - * GRŠKA VLADA je zaprosila Američane, da pošljejo svoje če-jp- na severne grške meje pod krinko vojaških odredov OZN, ki pa stvarno še ne obstajajo. * NAVEZANI so stiki med zastopniki atenske vlade in Bolgarijo za vzpostavitev diplomatskih odnošajev, od katerih nekaterih pričakujejo, da bodo pripomogli k likvidaciji grške državljanske vojne. * GRŠKA DEMOKRATIČNA VOJSKA je med drugim osvobodila tudi mesto Arbangelos v Epiru. Monarho-fašisti pa so v nekem zasedenem kraju pobili 120 grških otrok. -» NA MADŽARSKEM SO podržavili vse zasebne ali verske šole. * V ZAPADNI NEMČIJI so izvedli valutno reformo, ki pomeni skladno z londonskimi sklepi o ustanovitvi zapadnonemške države dokončno delitev Nemčije. Da zaščitijo gospodarske koristi sovjetskega področja Nemčije, so sovjetske oblasti v odgovor na anglo-ameriške ukrepe iz-veedie svojo denarno reformo, v katero je vključen tudi Berlin, zaradi česar je postal položaj zapadnih velesi! v nemški prestolnici nevzdržen. •S ANGLOAMERICANI izvajajo močan pritisk na švedsko vlado, da bi pristala na ustanovitev skandinavske vojaške zveze pod ameriškim pokroviteljstvom. * BRITANSKE CETE, ki zapuščajo Haifo v Palestini, so hotele izročiti evakuirano letališče Tirah Arabcem, čeprav le to leži v židovski državi. S tem so hoteii Angleži kaliti premirje, kar pa ni uspelo, ker so morali na židovske proteste prepustiti letališče opazovalcem OZN. * FRANCOSKA SKUPŠČINA je na pritisk ZDA odobrila londonske sklepe o ustanovitvi zapad-nonemške države s samo 8 glasovi večine. * V CLERMONT FERRANDO je nastal splošen upor, ker sta policija in vojaštvo boteli izgnati stavkajoče delavce iz tovarn, pri čemer je bilo nekaj mrtvih in okrog 500 ranjenih. » MARSHALLOV POMOČ Evropi je dokončno znižana za 25 odst., kar bo tudi zmanjšalo ži-vljenisko raven v zahodni Evropi. Hkrati pa je zaradi te pomoči narastla draginja v ZDA, zaradi česar je ameriško delovno ljudstvo zabredlo v še večje dolgove. Van-denberg pa je priznal, da je ta pomoč prinesla mastne dobičke a-meriškim kapitalistom. * VOJAŠKA KOMISIJA ameriške poslanske zbornice Je predlagala nove vojaške izdatke v znesku 600 milijonov dolarjev za povečanje oporišč v Aljaski in Grenlandiji in za vskladiščenje strateško važnih surovin. * GROF SFORZA se je skušal opravičiti v parlamentu zaradi svojega sovražnega zadržanja do Jugoslavije v koroškem vprašanju, češ da mu je samo do zveze med Italijo in Avstrijo, pri čemer pa pozablja, da ne vodi edina zveza preko Celovca. * ITALIJANSKA ZBORNICA je odbila Sforzin predlog, da bi uvedli nagel postopek za ratifikacijo pogodbe 16 držav o pristo-sedaj je namreč ratificirala popu k Marshallovemu načrtu. Do godbo samo Anglija in končno ni znan. dokončen znesek ameriške pomoči. Sklepi londonske konference šestih zapadnih držav o ustanovitvi zapadnonemške države so rodili prve stvarne posledice, ki so jih prejšnji teden uveljavili. V nedeljo dne 21. t. m. opolnoči so v vseh treh zapadnih zasedbenih področjih Nemčije odvzeli plačilno moč irajbsmarkam», in jih zamenjali z novo valuto «dojčmarkami». Tako je z valutno reformo v zapadnih področjih postala delitev Nemčije stvarnost, ki jt> bo težko odpraviti. Vsakdo bo lahko zamenjal v mesecu juniju samo 60 mark al pari, medtem ko bodo višek od te vsote zamenjali kasneje, tako da bodo dali 1 novo marko za 10 starih. Ni pa znano, do kakšne vsote bo sploh možna zamenjava. Spričo te negotovosti se je polastil Nemcev poplah, saj se še živo spominjajo podobne reforme po prvi svetovni vojni, ki ji je sledilo popolno razvrednotenje marke. Cim je prebivalstvo zvedelo za valutno reformo, je v trumah naskočilo trgovine, da si s starim denarjem nakupi čim več blaga, medtem ko so skušali trgovci blago poskriti, da bi ga prodajali šele po reformi in si tako zagotovili kapital v novih markah. Spekulanti so seveda izkoristili ta poplah, da so močno navili cene. Tako so zavoj 20 cigaret prodajali po 240 mark, medtem ko je še pred 10 dnevi veljal samo 100-120 mark, dolar pa je poskočil od 110 mark na tisoč. Napoved nove valete je povzroči-la gospodarski zastoj in množično odpuščanje delavcev. Delodajalci bodo smeli namreč zamenjati v tem mesecu samo po 80 mark za vsakega svojega nameščenca (povprečna plača delavca znaša 250 mark mesečno). Tako grozi podjetnikom zaradi pomanjkanja plačilnih sredstev nepremostljiva kriza in spričo tega zapirajo svoje obrate. Vedno jasneje se odraža pravi značaj te reforme, ki je orodje ameriškega in deloma angleškega kapitala, da si še bolj osvoji nemško gospodarstvo z dobrohotnim pristankom raznih Kruppov. Glavni namen te valutne reforme je namreč to, da zmanjša sedanji obtok denarja s pretvezo, da je spričo šibke nemške proizvodnje preveč denarja v obtoku. Z reformo bo nastalo pomanjkanje ka-pitalov, ki jih bo lutkovna zapad-nonemška vlada zaman iskala z notranjimi posojili, da podpre podjetja. Tako se bo morala obrniti na Wall Street v Ameriko, ki komaj čaka, da lahko priskoči na «pomoč» s potrebnimi kapitali in si za protiuslugo zagotovi še večje nadzorstvo nad nemškimi industrijami. Ti valutni ukrepi so naleteli na močan odpor nemškega ljudstva, ki ni samo gmotno prizadeto, marveč tudi načelno obsoja razkosanje svoje domovine. Nezadovoljstvo se je pojavilo celo v samem bicon-skem gospodarskem svetu (bjeon-ski vladi) iz katerega sta od 30 članov, kolikor jih šteje ta ustanova, iztopila dva znak protesta proti valutni reformi: levičar Becker in krščanski demokrat Ohler. Svoj glas pa je povzdignil zlasti kongres nemškega ljudstva, ki zaseda na sovjetskem področju in ki je nabral že . v 13 milijonov podpisov za ustanovitev «enotne in nedeljive Nemčije» skladno z ustavo z dne 11. avgusta 1919 (weimarska republika). Ta ljudska ustanova je napovedala, da «bo ukrenila vse potrebno za ohranitev nemške enotnosti, položila bo temelje republiki, ki naj zajame vse Nemce in nastopila bo učinkovito tudi v zapadnih področjih». Hkrati so nemške upravno finančne ustanove že zaprosile vojaško upravo, da v interesu tamkajšnjega prebivalstva izvede svojo valutno reformo v sovjetskem poodročju Nemčije. Sovjetska uprava se je že sama Dne 18. t. m. je bolgarsko ljudstvo praznovalo 66. rojstni dan svojega voditelja, predsednika vlade Georgija Dimitrova. Z njim je povezan dolg in naporen boj delovnega ljudstva Bolgarije proti nemški dinastiji Koburgov, ki je s svojo zatiralno in protislovensko politiko tolikokrat pahnila Bolgarijo v nesrečo. Pod vodstvom Dimitrova so Bolgari izvojevali so- (Nadaljevanje s 1. strani ) in prikazovati borce za svobodo v luči zločincev itd. V poslednjih treh letih so bile vse agenture ameriškega imperializma in italijanskega iredentizma najete za ogabno gonjo proti partizanom in še posebno proti Jugoslovanski armadi, ki je potem, ko je osvobodila Trst, 40 dni upravljala osvobojeno tržaško ozemlje. V tej gonji so šli stari hlapci novih ljudskih sovražnikov ta-* ko daleč, da so metali bombe na partizanske sprevode. Znana in še vedno trajajoča je fašistična pesem o kraških «fojbah», v katerih so našli, po logiki dosledne borbe proti fašizmu, svoj konec razni fašisti, pripadniki nemških vojaških oddelkov in drugi vojni kriminalci. Znani so napadi na partizanske sedeže, uničevanje arhivov in imetja. Znani so postopki proslule civilne policije proti partizanom n. pr. na Opčinah aii v Sv. Križu, kjer so se znesli nad ljudmi, ki so polagali vence na grobove partizanskih žrtev. Da bi vsa ta gonja dobila še uradni pečat, se je z njo umazala tudi anglo-ameriška vojaška uprava oziroma njena vojaška »n civilna sodišča, ki so za ne- zavedla težkih posledic, ki jih ima valutna reforma v zapadnih področjih. Prisiljena je bila nemudoma sprejeti stroge nadzorstvene ukrepe, ki so jih na zapadu seveda označili kot novo obdobje «živčne voj ne». cializem v bratskem sodelovanju s slovanskimi državami, s SZ in Jugoslavijo ter z ostalimi državami ljudske demokracije. Dimitrov se je že kot petnajstletni mladenič vključil v delavsko gibanje in kmalu postal vodilni sindikalni aktivist.' Od 1. 1902 dalje se je kot član socialnodemokratske stranke boril na strani revolucionarnih socialistov proti reformistič- kazniva dejanja postavila od maja 1947. do januarja 1948, 39 bivših partizanskih borcev pred sodišče in jih 33 od rijih obsodila na skupno 276 let, 11 mesecev in 18 dni zaporne in več stotisoč lir denarne kazni. Motivi obtožb so bili vedno isti: ropi in umori oseb, fojbe, nošenje partizanskih uniform, organiziranje nedovoljenih manifestacij. Obramba je skoraj v vseh primerih dokazovala nekaznivost dejanj, pri drugih pa nepristojnost sodišč. Imperialistični sovražniki našega demokratičnega ljudskega gibanja so mogoče s tem poživili nekoliko šovinistično delavnost dobro znanih fašističnih krogov; opogumili so nekaj omrtvičenih ostankov italijanskega fašizma, toda v taboru demokratičnih ljudskih množic so s svojo proti-partizansko gonjo samo dvignili ogorčenje in ojačali odpor proti vsemu, kar je nedemokratičnega. Se bolj so se strnile množice naših narodov okrog partizanov, jedra naše demokratične borbe in še bolj se je utrdila v naših ljudeh zavest, da je bolj kot kdaj koli potrebna enotna borba za mir, za uveljavljenje mirovnih pogodb, kar edino lahko zajamči pri nas red in zakonitost. CDže. Sovjetska vojaška uprava je mo? rala ustaviti ves promet med za-padnimi področji Nemčije in sovjetskim, da prepreči ogromen pritok razvrednotenih mark z zapada in se tako izogne pogubnim posledicam, ki bi jih sicer imela koncentracija teh mark v vzhodnem področju, kjer še imajo plačilno moč. Ze prve dni po valutni reformi v Zapadni Nemčiji se je morala sovjetska policija spustiti v pravo bitko z nemškimi tihotapci, ki so skušali prenesti ogromne količine mark na sovjetsko področje. Are. tirala jih je 5.800. Maršal Sokolovski, vrhovni sovjetski poveljnik v Nemčiji, je odločno protestiral proti enostranskim in protizakonitim valutnim ukrepom zapadnih velesil, o katerih ni sklepal štiristranski nadzorstveni svet za Nemčijo. Vendar valutna reforma ue bo izvedena v zapadnih zasedbe» nih sektorjih Berlina, ki so v oblasti zapadnih velesil. Tu bi namreč ta reforma ne samo minirala gospodarstvo nemške prestolnice, marveč tudi gospodarstvo vsega sovjetskega področja Nemčije, v katerem Berlin leži. To pa tudi pomeni, da so postojanke zapadnih velesil v Berlinu močno omajale, tako da se celo sami Nemci sprašujejo, čemu sploh še tičijo zapadnjaki v nemški prestolnici. nim desničarskim socialistom. Kasneje je postal član centralnega komiteja KP Bolgarije. V prvi svetovni vojni je sodeloval z ostalimi bolgarskimi revolucionarji s srbskim delavskim gibanjem. Po zadušitvi oborožene vstaje v Bolgariji leta 1923, ki jo je Dimitrov vodil, se je moral umakniti v inozemstvo. Bival je v Nemčiji, ko je prišel Hitler na oblast. Nacisti so nemudoma pograbili Dimitrova ter ga obtožili požiga nemškega parlamenta, ki so ga sami organizirali. Na znanem leipziškem procesu je obtoženi Dimitrov junaško nastopil kot tožilec in razkrinkal pred vsem svetom zločinske hitlerjevske požigalce. Osramočeni nacistični režim je moral pod težo Dimitrovih dokazov in pod pritiskom svetovnega javnega mnenja izpustiti Dimitrova iz Nemčije. Zaradi svojih zaslug v neizprosni borbi proti fašizmu je postal vodilna osebnost komunistične internacionale, kjer je deloval vse do njenega razpusta 1-1943. Dimitrov je združil vse delovno bolgarsko ljudstvo v domovinsko fronto pod vodstvom komunistov v borbi proti domačim fašistom in proti tujim imperialističnim agenturam. Pod njegovim vodstvom je domovinska fronta izvršila korenito socialno in državno preobrazbo, spremenila je Bolgarijo v ljudsko republiko, ki stopa po poti socia* lizma. Dimitrov je velik prijatelj nove Jugoslavije in maršala Tita. Njegov sen je združitev obeh držav v veliko južnoslovansko federacijo, do katere bo prišlo, kakor je sam izjavil, ko bodo za to razmere dozorele. On je eden od pobudnikov pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, ki je bila Ioni podpisana med Jugoslavijo in Bolgarijo. Narodi Jugoslavije so se oddolžil* svojemu velikemu prijatelju, da so mu poslali za njegov rojstni dan čestitke preko štafete mladine in fizkulturnikov Jugoslavije, ki je šld iz Beograda v Sofijo. ZAPADNONEMSKI AH TRICONSKI PARADNI KORAK. (Action). Dimitrov SS - letnik PARTIZANI Zakaj ni vladne krize v Franciji? Ze mesec dm tamari napovedujejo mednarodni kronisti, a bo izbruhnila vsak čas kriza francoske Vlade. Res da se skupine tretje sile (demokristjani, socialisti in radikali), ki sestavljajo vlado, počesto močno sporečejo in da pride do burnih razprav v skupščini, toda vselej, ko se postavlja vprašanje Zaupnice, se vlada izogne krizi čeprav z neznatno večino. Dejstvo je, da gre za «namišljeno vojno v vladni koaliciji, ki naj prevara francosko javno mnenje m naj mu prikrije stvarne vzroke težke gospodarske krize, ki se odraža v nesorazmerju med cenami in mezdami. Ena izmed takih namišljenih bitk se je bila zaradi vprašanja laičnosti, ki je staro kot sama tretja republika. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je zmagala republikanska stranka in je nastopilo obdobje «republika republikancem», so proglasili verski pouk za zasebno zadevo in ga odpravili iz državnih šol po načelu ločitev cerkve od države. Pač pa so smeli državljani ustanavljati zasebne šole z Verskim poukom, katerim pa ni smela dajati država nobene finančne pomoči. Biti republikanec )e torej pomenilo biti pristaš laičnosti v nasprotju s prejšnjo dobo «moralnega reda», ko so vladali Pristaši «prestola in oltarja». V ta «moralni red» se je povrnila v Pretekli vojni Petainova kolabora-cionistična vlada, ki je nakazovala denarne pomoči zasebnim verskim Šolam. Po vojni je IV. republika ponovno uveljavila načelo laičnosti, zaradi česar so zašle zasebne šole v finančne težave, ki jim je seveda hotel priskočiti na pomoč predsednik vlade, demokristjan Schuman. Socialistični prosvetni r 'nister pa se je temu odločno uprl, tako da so govorili o notranjepolitičnem preobratu, ki naj bi ponovno povezal staro republikansko (laično) večino radikalov, socialistov in komunistov. Toda v zadnjem trenutku je našla vlada tretje sile «kompromis»: za-sebne šole ne bodo prejemale državne pomoši pač pa učenci, ki v te šole hodijo! Radikali in socialisti so se ustrašili, da bi se 2našli na republikanski fronti' skupno s komunisti. Podpreti resnično laičnost bi pomenilo... «na-sedati komunistom in Moskvi». Protikomunizem in proti sovjetizem sta torej glavno gibalo te taktike ?retje sile, katerih skupine si skuhajo z namišljeno medsebojno bordo ohraniti zaupanje volivcev pri bližajoč ili se jesenskih volitvah v deželne zbore in v senat. Podobnih namišljenih sporov je “do nešteto v zadnjem šašu. Tako s° socialisti odločno protestirali Zaradi odpusta 15.000 državnih u-radnikov, ki pripadajo večinoma Socialistični stranki. Socialisti se odo pohvalili pred svojimi volivci, a so v prvem primeru branili aičnost, v drugem primeru pa da so napravili vse za zaščito urad-hikov. Demokristjani pa se bodo Prikazali kot poborniki verskih ^°1 in pristaši štednje z državnim denarjem. Tako so stranke tretje sile pove-ane na protidemokratičnem in - °h parlamentarnem načelu, ko Pa že vse v naprej sklenjeno zakulisju predsedstva vlade in j banjega ministrstva, ki tolmači-, višja navodila iz Washingtona b Londona. Zato so ra.zprave v parlamentu nezanimive, j J1 se že v naprej ve, kakšen bo ld glasovanja. 2e v naprej je ano, (ja bodo vse tri vladne sku-s0'l6 glasovale za isto politiko, ki Pa pred svojimi volivci ostro ob-lajo. Povzročajo namišljene kri-ko "da pred volivci opravičijo ,, ,ncrie kompromise, ki so pravi Vo£vni alibiji. sjri^0l'k° močneje je bila orke- r*zprava o londonskih sklepih glede tyy zapadnonemške države. iihel30 Po Bidaultu, ki je ho k,0'" zunanji minister neprijet-Var- °g°’ da pred Poslanci zago-k- Ja.. naivečji diplomatski poraz, Torb, i p.ozna povojna Francija. končno ie skupščina odobrila Sov °na^e sklepe z večino 8 gla- fcaria»!? krezpomembne so bile te «tentarne razprave, se vidi že iz tega, da so Američani začeli izvajati londonske sklepe šestih držav, še preden jih je odobrila francoska skupščina. Izjavili so, da bodo ustanovili zapadnonemško državo, čeprav bi francoski poslanci ta načrt odbili. Celo francoska vlada sama je izdala navodila francoskemu poveljniku v Nemčiji, generalu Koenigu, da se še pred SCHUMAN. razpravo v parlamentu pridruži ameriškemu generalu Clayu glede izvajanja londonskih sklepov Tako so nekateri upravičeno primerjali francoski parlament kakemu nemškemu deželnemu zboru (landtag) pod okupacijsko upravo. Sicer je vlada ZDA še pred razpravo zagrozila Francozom, da jim bo ukinila Marshallovo pomoč, če se ne pokorijo londonskim sklepom. Da bi še bolj zagotovil sprejem francoske kapitulacije pred nemško nevarnostjo, je francoski no- tranji minister Moch organiziral v Clermont Ferrandu policijsko provokacijo, kjer je s številno policijo in vojaštvom začel izganjati stavkajoče delavce iz tovarn ravno v trenutku, ko je Bidault imel v skupščini svoj zagovor. Delavci so se uprli temu nasilju in bila je prava bitka na barikadah, pri čemer je policija uporabljala celo pline. Bilo je več mrtvih in 550 ranjenih, Vlada je potrebovala strašilo «komunističnega upora», da si je laže pridobila večino v skupščini in razbremenila težko vest poslancev, ki so glasovali za londonske sklepe! Edino dosledno politiko razkrin-kovanja Schumanove vlade vodi KP. Degolovci so namreč samo dozdevno v opoziciji. Ce bi hoteli, bi lahko preko svoje parlamentarne skupine izsilili odstop vlade. Toda del degolovcev vedno glasuje za Schumana in tako podaljšuje življenje njegovi vladi ter zvrača nanjo težko odgovornost za porazno politiko. Istočasno pa De Gaulle računa, da bo pri volitvah pobral vse sadove svoje propagandistične kritike proti Schumanovi vladi, ki mu je stvarno zaveznica, ker samo pripravlja pot k degolovski diktaturi. je v mmimi . V Evropi se mudi William Ave-rell Harriman, leteči poslanik ERP-eja ali Marshallovega gospodarskega načrta. Harriman je res «.pravi mož na pravem mestu«, ker je najbolj zainteresiran pri nadzorstvu «Marshallove pomoči» Evropi. Star je 57 let in je podedoval nad 100 milijonov dolarjev po svojem očetu, ki se ni bal «niti boga in še manj Morgana» (kralja ameriške finance). Harriman je predsednik velikih železniških družb: «Union Pacific Railroad» in «Illinois Central Rail-road»; predsednik «Guaranty Trust Bank», predsednik premogokopne- Lai M nad na ZSSR (Nadaljevanje s 1. strani.) go fronto prej, ki bi lahko mnogo skrajšala vojno in ne šele takrat, ko je bil sovrag že dotolčen. Nobena misel na ^odočnost ni mogla takrat, ko so se zavezniške vojske srečale onstran Berlina in ko so para.ani v mnogih deželah pobili zadnje fašiste m lastnih zemljah, motiti veselja osvobojenih ljudi. Milijoni in milijoni poštenih in odkritosrčnih ljudi so krenili po poti sovjetskih narodov, ki so s tako mogočnim vzgledom pokazali, kako in fept je hoditi ljudem da si itstvarijo tako močno državo, da se navzamejo tako iskrenega in vsečloveškega patriotizma. In nova stvarnost, ki je doslej objemala šestino sveta, je začela ra sti, začela je osvajati svet. Iz jedra sovražnikov ljudske svobode in demokracije, iz istega jedra kot fašizem, pa so se polagoma, kot so se otresali mogočnega vtisa moči Sovjetske zveze, začeli dvigati novi strategi svetovnega gospostva. Svet jih pozna pod imenom imperialisti in po njih dejanjih, ki ne delajo drugega kot da kršijo mirovne pogodbe, vsiljujejo svojo diktatorsko voljo, grozijo s tajnim orožjem in podobno. Kaj naj rečemo vsem tem, ki tako predrzno dvigajo glavo proti Sovjetski zvezi, proti drugim državam ljudske demokracije in proti svetovni demokratični fronti. Samo to: spomnite se na Stalingrad, na Leningrad in na — Berlin. Trezno preglejte o-gromno silo ljudskih množic, ki dan za dnem dokazujejo na najrazličnejših koncih sveta, da so do skrajnosti pripravljene braniti to, kar so izbojevale za ceno potokov krvi. Ljudske množice nočejo vojn, toda v vsiljeni bodo s Sovjetsko zipzo na čelu, zmagale! ga trusUi «Pocahontas» v Pensilvaniji; presednik družbe «Union Te-legraph and Telephone Company»; odličen igralec v polu in prijatelj lepe filmske zvezdnice v Holly-woodu, plavolaske Madelein Caroli, ki je Hariumana označila kot «enega izmed desetih najlepših moških Amerike...» Harriman si mnogo obeta od Marshallovega načrta. Upa namreč, da bo lahko njegova premogokopna družba v Pensilvaniji izvažala svoj premog, ki je slabše kakovosti kot evropski in ima manj kalorij ter se ga zato sami Američani otepajo. Ko je Paul Hoffman, upravnik ERP-eja predlagal, da bi del premoga za Marshallove države nabavili na Poljskem, se je Harriman silno razburil in izrekel svoj veto. Ta nastop je podprl Bevin, angleški zunanji minister, ki je v imenu angleške vlade odločno protestiral v Washingtonu proti nameravanim dobavam poljskega premoga. Anglija namreč sama izvaža premog in se boji konkurence poljskega premoga, ki se je začel uveljavljati na vseh tržiščih in bi lahko sam kril vse evropske potrebe. Po poročilu londonske borze je od 10 najetih ladij za prevoz premoga vsakih 14 dni šest namenjenih uvoznikom angleškega premoga in štiri uvoznikom poljskega premoga. Harriman, leteči poslanik ERP-eja za Evropo, je prišel v Rim in v ostale zapadnoevropske prestolnice, da prepove Italiji in ostalim zapadnim državam izmenjavo blaga z vzhodno Evropo. Opomin so prejeli zlasti italijanski industrijci, ki hočejo poglobiti svojo trgovino s Poljsko na osnovi trgovinske pogodbe, ki sta jo podpisali novembra Italija in Poljska. Pet odlikovanj Milanški ilustrirani tednik «Oggi» je 13. junija 1948 objavil fotografijo, kako general Utili, vojaški poveljnik milanskega okrožja pripenja na prsi kapetana Alberta Li Gobbija odlikovanje. Pod sliko tolmači list da so Li Gobbiju dali eno zlato, dve srebrni in dve bronast! kolajni za junaštva v «vojaški kompaniji v Rusiji». Na drugi strani poveličuje list težke muke Cianove vdove, ki so ji ubili dobrega in blagega moža, fašističnega zunanjega ministra. Na straneh istega tednika in v številnih drugih italijanskih desničarskih listih pa lahko vsak dan beremo spotnine na fašistične hie-rarhe z Mussolinijem na čelu, v katerih opisujejo njih dobrosrčnost poštenost, ljubezen do domovine, ljudstva itd. Vse to zato, kakor sami pravijo, da se ne pozabi ... Da se trajno vzdržuje fašistični imperialistični duh. Italijanske demokristjanske oblasti j so medtem, ko s fašistično brezobzirnostjo preganjajo na vsakem koraku ljudi, ki so s partizansko borbo prali čast Italijanskega naroda, rehabilitirale že marsikaterega italijanskega vojnega zločinca, n. pr. Orlanda, Marazzo in druge, čeprav vedo, da so prav oni odgovorni za pokolje nedolžin ljudi na Balkanu in da so prav oni pripomogli k zločinom, ki so umazali vso Italijo. Toda doslej so vse to prikrivali in zatrjevali, da o fašistični delavnosti teh ljudi ničesar ne vedo. Prigoljufana volivna zmaga in potuha ameriških imperialistov pa je predstavnikom italijanskega imperializma dvignila greben in glejte. Alberto Li Gobbi, junak iz Rusije, je dobil kar pet odlikovani hkrati za svoje «vojaške podvige», zato, ker je dobro klal nedolžne ruske otroke, žene in starce, nad katere se je spravil v svoji fašistični podivjanosti. To se danes dogaja v Italiji De Gasperija in Sforze, najzvestejših hlapcev ameriškega imperializma, ki bi rehabilitirala tudi Mussolinija, kakor sta ga nekoč spravila na oblast. Pet odlikovanj fašističnemu banditu iz pohoda v Rusijo ne pomeni pet priznanj Li Gobbiju, ampak je direkten poziv ostankom italijanskega fašizma k javnemu nastopu. Pred demokratičnim italijanskim narodom stojijo še velike naloge, da očisti svoje narodno telo ne samo fašističnih kriminalcev tipa Orlando, Marazza, Li Gobbi itd, temveč tudi vseh onih ki jim pomagajo na noge. ZDA HUJEJO skandinavski blok Skandinavski polotok preživlja dneve, ki utegnejo biti odločilni za njegovo bodočnost. Dozorevajo mračni dogodki, ki mečejo senco celo na praznično razpoloženje, v katero se odeva Švedska za 90-letnico svojega kralja Gustava V. Ze pred nekaj meseci so angle ški imperialisti vrgli svoje mreže v skandinavsko področje. Prej so to bile zgolj lahke božajoče svilene nitke, ki so se pa sčasoma okrepile v močne stiskajoče vrvi. Sedaj grozijo, da bodo zadavile Skandinavski polotok. Washington in njemu podrejeni London sta tudi tu postopala po dobro premišljenem strateškem načrtu. Najprej so Anglosasi položili temelje zapadnoevropski zvezi (Anglija, Francija in države Beneluksa s kasnejšim pristopom zapadnonemške države). Na obeh bokih tega jedra naj bi se razvila dva bloka držav, ki naj bi kot ogromne klešče ogražala SZ in ljudske demokracije na njenih bokih: na jugu sredozemski blok z Italijo, Grčijo in Turčijo, na severu pa skandinavski blok z Dansko, Norveško in Švedsko. Marshallov gospodarski načrt je služil kot vaba, ki naj bi priklical te države v ta zbirališča ter jih končno zasužnjil. ZDA in Velika Britanija že dalj časa snubijo Norveško, švedsko in Dansko, da sklenejo medsebojno vojaško zvezo. Do sedaj se je odzvala povabilu samo Norveška. Danska okleva, medtem ko Švedska odločno odklanja pristop k bloku, ki bi bil podaljšek zapadnoevropske zveze in ki bi torej ne bil nevtralen. Svedi se dobro zavedajo, da bi jih vojaška pogodba, ki bi bila povezana z Zapadno Evropo pod anglo-ameriškim pokroviteljstvom, samo zaplela v nevarne pustolovščine. S tem bi tudi bilo konec tradicionalne nevtralnosti, iz katere je Švedska v preteklosti črpala svojo moč in srečo. Konec bi bilo njene neodvisnosti in z vojno, v katero bi jo radi pahnili Angloameričani, ne bi imela ta država nobene koristi, marveč samo škodo. Hkrati navajajo Švede k treznemu razmišljanju tudi prijateljski odnosi med sosedno Finsko in SZ, ki so bili še pred kratkim ponovno potrjeni s 50 odst. znižanjem sovjetskih reperacijskih zahtev do Finske. Zelja po nevtralnosti na Švedskem je tem večja, ker nestalna in nemirna ameriška politika ne vzbuja pri švedskem ljudstvu nobenega zaupanja. Toda Angloameričani se ne mislijo kar tako odreči svojemu plenu. švedska vlada je pod nenehnim pritiskom Washingtona in Londona. Tako je bil švedski poslanik v Washingtonu obveščen, da ameriška vlada želi vedeti, «kdo so pri-jateli ZDA». Pomočnik angleškega zunanjega ministra pa je celo obtožil švedsko vlado, c r s svojim nevtralnim zadržanjem preprečuje pristop Norveške in Danske k zapadnoevropski zvezi. Ta angloameriški pritisk se nadaljuje in stopnjuje. Verjetno bodo Američani tudi na Skandinavskem uporabili Marshallov* načrt kot sredstvo za izsiljevanje, podobno kot so ga že uporabili za izvajanje pritiska na Veliko Britanijo v palestinskem sporu in na Francijo glede nemškega vprašanja. TEDENSKE ZANIMIVOSTI POKLICNE NEPRIJETNOSTI Iz Vatikana poročajo, da je bil papež te dni silno utrujen, ker je moral sprejeti več romarjev in mu je vsak poljubil roko. Tako so izračunali, da je vrhovni cerkveni poglavar moral držati pol ure stegnjeno roko, da je prejel 3.000 poljubov. Da bi odpravili te napore, bodo za «Sveto leto», ko se zgrinja v Rim še' prav posebno mnogo romarjev, ukinili ta stari običaj rokuljuba. Zadnje sveto leto je bilo leta 1933 in tedaj so morali Piju XI. vztrajno in močno masirati roko, ki jo je držal stegnjeno ure in ure, ko so jo romarji poljubljali in mu je zaradi tega pogosto otrpnila, POPLAVE NA KITAJSKEM V deželi Fukien na Kitajskem so bile ogromne poplave, kakršnih ne pomnijo že 10 let. Voda je preplavila več tisoč hektarjev zemlje, uničila 10.000 hiš in povzročilo smrt 100.000 oseb, 200.000 pa jih je ostalo brez strehe. OSTRA AMERIŠKA SAMOKRITIKA Dr. Douglas Kellery je bil kot psihiater ameriške vojske uradno dodeljen mednarodnemu sodišču v Nilrn-bergu, ki je sodilo glavnim nacističnim zločincem. Bil je v nenehnem o svojih izkušnjah knjigo «22 ljudi iz Hitlerjevega kroga». V zadnjem poglavju je pisec napisal naslednje zaključke, ki zadevajo Ameriko in Američane. «Ugotovil sem, da nekateri naši Hamerifški) politiki, člani na j višjih vladnih ustanov, dajejo o sebi take izjave, ki bi lahko prihajale iz ust Rosenberga, Hitlerja ali Goeb-belsa». «Američani ne moremo postati zrel narod, če so naši državljani duševno enaki dojenčkom v povojih. Kot vojaški psihiater sem se prepričal, da je država, ki je dala toliko tisoč mož stiku s temi zločinci in je napisal [ z otročjo pametjo, sama nezrela!» J' % Po tržaškem ozemlju KRONIKA * TRŽAŠKI DELOVNI MLADINI je odgovoril polkovnih Gar-dner, da ne dovoli 'italijanski in jugoslovanski delegacij prihoda na njen kongres ker ne bo nikoli dovolil kakemu «tujemu politiku» (v tem primeru je šlo za mlade delavce) prihoda v Trst, da bi sodil politiko ZVU; poslanec Mateotti pa je lahko prišel na kongres socialistične stranke JK. Morda pa ti «de-sodijo politike svojih vlad, ali pa ji celo služijo. * SLOVENSKA SREDNJA TEHNIČNA SOLA V KOPRU je priredila razstavo izdelkov, ki so jih izdelali dijaki v šolskih delavnicah. * SLOVENSKA POMORSKO TRGOVSKA AKADEMIJA V PIRANU je zaključila letošnje šolsko leto v gledališču Tartini z bogatim kulturnim sporedom, ki so ga pripravili dijaki. * GORIŠKI POSLANEC LJUDSKE FRONTE v italijanskem parlamentu Giordano Pratolongo je na prošnjo glavnega odbora demokratične fronte Slovencev v Italiji pismeno protestiral pri ministrstvu za pravosodje zaradi premestitve slovenskih sodnih funkcionarjev in nameščencev iz Gorice v razne kraje Italije. * NEODVISNI TRŽAŠKI KOMITET (Comitato indipendentista triestino) je poslal ministru za zunanje zadeve ZSSR Molotovu pismo, v katerem zahteva, naj spoštujejo mirovno pogodbo in naj čimprej imenujejo guvernerja. m LETALA TRST-PRAGA bodo prenašala zračno pošto. Ta zračna pošta bo prevzemala tudi navadna in priporočena pisma za Poljsko in ZSSR. * NA URADU ZA NAMEŠČANJE sprašujejo vsakogar, ki se javi za namestitev, kateri sindikalni organizaciji pripada in pozivajo posameznike, naj se vpišejo v Delavsko zbornico in naj tam po-ižšejo informačijie. Zveza ES je pri tem uradu vložila protest zaradi teh nepravilnosti. * ENOTNI SINDIKATI IN DELAVSKA ZBORNICA so se sporazumeli za skupen nastop v zadevi priznanja tovarniških odborov. Pn pogajanjih z delodajalci so se ES postavili na stališče, da morajo biti tovarniški odbori predstavniki celotnega sindikalnega gibanja. DZ pa je ponovno zatajita koristi delavskega razreda Ln je zavzela isto stališče kot delodajalci, ki zahtevajo, da morajo biti ti odbori samo -'•edšt’vnHrr nameščencev podjetja. ^ «KULTURNE IvOViNE» osre-dnji jugoslovanski časopis za kulturne zadeve, bo odslej kritično poročal (zato bo skrbela redakcija za Slovenijo) o vseh slovanskih kulturnih dogodkih v Trstu,. ® ČEŠKOSLOVAŠKI NARODNI ODBOR v Trstu je javno zanikal vse zlonamerne vesti, da bo Češka v hodeče usmerila svojo trgovino same na v/hod. Češkoslovaška republika bo slej ko prej vzdržc aia trgovske zveze v vse smer. * USLUŽBENCI '.CEGAT-a so na svojem sindikalnem zborovanju spreleti osnutek o novih normativnih in mezdnih zahtevah. ki jih bodo predložili ravnateljstvu ega podjetja pri sklenitvi nove pogodba. Ta osnutek snada v okvir nove splošne delavske pogodbe. ki bi morala !>iti že davno f.kleniena, pa so se proti njej postavil'’ delodajalci >n Delavska zbornica. * LLOYDOV PARNIK «CHER-Cfrst (800!) ton’ je v Liberiji pri rtu Palmas nasedel na podmorsko skalo in se preklal na dvoje. Potniki in mošN'.a so se rešili. * MALEMU PARNIKU miljske paroriovre družbe, ki je pripeljal kopanja željne Tržačane v Lazaret na Tankem rtu (Punta Sottile), so angleški častniki zelo nevljudno prepovedali pristati.' Sele ob povratku v Trst je kapitanu na njegovo vprašanje policija odgovorila, da je ta proga ukinjena. Prisega pred spomenikom žrtev v Rižarni V slovesni tišini se je pomikal v ' torek popoldne dolg spreuod od Garibaldijevega trga čez Sv. Jakob in naprej po dolgi Istrski ulici proti Sv. Soboti. Na čelu sprevoda množica krasnih vencev, potem politični preganjanci 5 trakovi na rokavih; na teh trakovih si lahko citai besede kot «AuschwitZiì, «Bu-chenwald», «Konfiniranec», «Posebno sodišče» itd. In ogromna je bila množica vseh ostalih žena in mož, ki so se odzvali povabilu, da pridejo počastit spomin tistih žena, ki so na ta dan pred štirimi leti kot prve na grozoten način dale življenje v tržaški Rižarni, ki je po zaslugi nacistov in njihovih pomagačev postaa dostojna vrstnica hitlerjevskih mučilnic širom po Europi. Velikanski kolobarji z nabitimi kabli in skladovnice katraniziranih desk ne delajo dostojnega okvirja spomeniku na dvorišču Rižarne. Toda kaj je to mar ljudem, ki jim je sploh nadležno, da prihajajo ljudje na to dvorišče in bi jim najbrž bilo bolj všeč, če bi tistega spomenika tam sploh ne bilo. Venci, ki jih je mnogo prečeč, da bi jih mogli vse obesiti na stojalo za spomenikom, ki je nalašč zanje pripravljeno, zakrijejo tudi grd plot blizu spomenika. Precej časa je treba, da se vsa množica, ki mora skozi ena sama vrata, zbere na dvorišču. Po otvoritvi žalostnega zborovanja sledi cerkveni obred in nato zapojo pevci slovensko in italijansko žalostin-ko. K mikrofonu stopi tovarišica Tomažičeva. Njene besede gredo zborovalcem takoj do srca, privabijo solze v oči. Dvaindvajseti junij leta 1944 je datum, ki ga ne bomo nikdar pozabili. Na ta dan je bilo v tej rižarni živih sežganih dvajset žena. Govornica prečita teh dvajset imen - kot dvajset udarcev z nožem v srce. Te žrtve niso bile zadnje, sledilo jih je še mnogo; njihovega točnega števila ne vemo. Z njimi se danes spominjamo vseh tisoč in tisoč žrtev, ki so pustile svoje življenje v raznih taboriščih in spominjamo se partizanskih borb in partizanov, ki so padli v skalah in gozdovih. Padli so in so vedeli, čemu. je njihova žrtev. Žrtvovali so se za svoje ljudstvo, dali so svoja življenja, da bi narod mogel uživati vso svobodo, vse svoje pravice. Podli imperializem bi hotel, da bi bile vse te žrtve zaman. Nekoč so nosilci tega imperializma pozivali k uničevanju fašistov, a danes se svojih bivših zaveznikov ne marajo več spominjati, ker imajo dru- ge prijatelje, tiste, ki so bili v vojni njihovi sovražniki. Dogaja se celo, da hrabri partizanski borci že toliko časa zaman prosijo za prostor, kjer bi naj bil njihov kongres; za partizane ni prostora, pač pa je prostor za vsakršno koli ezulsko in fašistično drhal. Partizani morajo celo izprazniti svoje prostore v sredini mesta. In zborovanja partizanov prihodnjo nedeljo, - v kolikor bo dovoljena, - se baje ne smejo udeležiti zastopniki hrabrih partizanskih vojsk drugih držav, medtem ko smejo nemoteno prihajati od drugod ljudje, ki se udeležujejo zborovanj reakcionarnih strank. Kakšna je svoboda v coni pod angloameriško upravo, pa je spet jasno pokazal te dni proces proti uredniku «Primorskega dnevnika». Kakor v času fašizma se kratko in malo prepove slovenski jezik pred vojaškim sodiščem. To pomeni z uradnega mesta kratiti pravice slovenskemu delu prebivalstva, ki je prav v tej vojni dalo še posebno SPREVOD NA POTI K RIŽARNI. mnogo žrtev za svojo svobodo in za pravice, ki so mu zajamčene tudi z mirovno pogodbo. Toda zaradi sabotiranja izvajanja te pogodbe Slovenci še nimajo svojih pravic. Zato se mora to stanje nehati! Dovolj je vojaške diktature! Noben teror nas ne bo oplašil, pa paj se kdo še tako zaletava v demokratično tržaško ljudstvo in. v naše partizane. S partizani je vse ljudstvo, ki jih nikoli ne bo nehalo podpirati v njihovi borbi za pravice partizanov in vsega ljudstva. Tudi tov. prof. Jelinčič, ki je govoril v slovenščini, je pokazal na krivično zapostavljanje demokratičnega življa po vojaški angloame-riški upravi. Pozival je na odločno borbo, kajti vsa žrtev je danes neprimerno bolj plodna kakor v primeru morebitne katastrofe, nove vojne. Ko je prikazal krivice, ki se še danes gade ljudem, ki so se borili proti fašizmu, je tudi on poudaril: To se mora nehati! Zbrano ljudstva je odobrilo resolucijo, naslovljeno na okupacijsko vojaško upravo zaradi krivičnega postopanja na procesa proti «Primorskemu dnevniku». Ljudje so za tem začeli zapuščati ta kraj žalostnega spomina: Ob spominu na žrtve, pri njihovem spomeniku, so obljubili, da bodo nadaljevali borbo, v kateri so padli borci za pravice demokratičnega ljudstva. Težke borbe delavcev: za nove delovne pogodbe, proti odpustom, za tovarniške odbore Tržaški delavski razred se nahaja v najtežji borbi. Pri tem nima samo odkritega sovražnika v indu-strijcu, v delodajalcu, temveč na strani gospodarjev je tudi oblast in kar je še hujše — z delodajalci proti interesu delavskega razreda nastopa tudi tako imenovana Delavska zbornica, ki vedno sabotira vsak skupen nastop ter tako odlično opravlja funkcijo delodajalčevega zaveznika. Tako so Enotni sindikati zahtevali splošne kolektivne pogodbe, ki pomenijo v borbi delavskega razreda korak naprej. V Italiji je italijanska splošna zveza dela tudi zahtevala splošno kolektivno pogodbo, a zaradi posebno težkih razmer v degasperijevi Italiji ni bilo mogoče te zahteve uresničiti. V Trstu so bili dani pogoji za sklenitev splošne delavske pogodbe, a Delavska zbornica je sabotirala skupno akcijo, ne meneč se, da je to, kar je «enako kot v Italiji», lahko v Trstu korak nazaj. Pri tem pa vodijo Delavsko zhomico ne sindikalni, temveč politični motivi. Da bi bilo v Trstu «kakor v Italiji», hočejo tudi na naše področje razširiti kolektivno pogodbo za živilsko stroko v Italiji, dasi so proti tej pogodbi že bile močne akcije v Milanu in se pripravljajo tudi po drugih mestih. Ravnanje Delavske zbornice je tudi proti interesu delavcev v Italiji, kajti vsaka pridobitev tržaškega delovnega razreda bi dajala krepko moralno podporo tudi delavcem v Italiji v borbi za pogoje, ki jih v Trstu, kjer je bila po 1. maju 1945 oblast v rokah ljudstva, že imamo, a ki jih Delavska zbornica tako dosledno zapravlja — V korist delodajalcev seveda. Druga boleča točka delovnega razreda v Trstu je ukaz st. 109. Znano je stališče Enotnih sindika- Razstava ženskih ročnih del na slovenskem tečaju za žensko domačo obrt v Trstu V začeUcu letošnjega iotsKega leta je bil ustanovljen v Trstu zasebni tečaj za žensko domačo obrt z namenom, da se bodo v njem vzgajale prove obrtnice do popolne samostojnosti v delu. Nam.e-n.jev. ie tnl pimi vrsti dekletom, katerim niso starši mogli nudili višje izobrazbe. Pouk je obsegal približno snov nižje srednje šote in je nudil splošno in strokovno izobrazbo. Poučevali so se sledeči predmeti: slovenščina, italijanščina zgodovina, zemljepis, higjena, računstvo in knjigovodstvo, tvarino-slovje. nauk a nošah, krojno in dekorativno risanje ter delo, ki se je delilo na štiri stroke: v šivanje, vezenje, kleklanje in pletenje. Vsaka učenka se prijam le za eno tehniko, vendar pa ima priliko, da si pridobi tudi znanje o ostalih tehnikah. Sola je bila mišljena kot triletna. Delo se poučuje, popolnoma praktično. Delo je bilo precej ovirano, ker tečaj m imel lastnih prostorov in ker je bil zaradi tega pouk le v popoldanskih urah. Pouk je moral biti skrajšan in ni mogel obsegati predpisanega števila učnih ur. Za šolo je vladalo veliko zanimanje. Delo in pouk sta lepo. napre- dovala, kar je pokazala prva šolska razstava pred božičem. Ze sedaj sprašujejo matere, da bi sprejeli hčerke in tudi gojenke nižjih strokovnih šol si želijo vpisati po dovršeni šoli v ta tečaj. Ob koncu šolskega leta je šola priredila razstavo del svojih učenk. Na tej razstavi so razstavljeni prti, vezeni v narodnih motivih, prekrasne obleke z narodnimi vezeninami, klekljani prti, svileno perilo, v katero so vdelane krasne idrijske čipke, ki so jih izdelale gojenke same. Razstavljeni so številni albumi s hrvatskimi narodnimi okraski in volnene otroške garniture v različnih barvah. Razstava nam je pokazala, da so učenke in učiteljice z veliko vnemo in ljubeznijo delale v svojih ozkih prostorih; nujno bi moral vsak oddelek imeti na razpolago lastno delavnico. Ta šola je poslala mnogo ročnih del na mednarodno razstavo žena v Pariz. Ce bi bile te vezenine in ti izdelki ostali tu, hi bila razstava še bogatejša. V prihodnjem šolskem letu namerava vodstvo uvesti vezenje tržaških motivov in vezenje ter izdelavo tržaških narodnih noš. S tem bo šola zanesla zanimanje za naše narodno blago in za našo Ljudsko umetnost med vse naše ljudi in pripomogla k ohranitvi tega našega narodnega blaga in k razvoju naše narodne kulture. Pritegnila bo k reševanju naših kulturnih vprašanj našo žensko mladino, kar bo vsekakor obrodilo obilo uspehov. Pripe za posojilo peileinop Diana Gospodarska delegacija FLRJ obvešča vse jugoslovanske državljane, ki živijo na anglo-ameri škem področju Tržaškega ozzem-ija, da v njenih prostorih v ul. Valdirivo 31-111. lahko priglasijo vpis narodnega posojila petletnega načrta za razvoj gospodarstva FLRJ, ki ga je razpisala jugoslovanska vlada v znesku 3.3 milijard dinarjev. Obveznice se glasijo na IMS, 59« in 239 dinarjev, ki se lahko vplačajo v celoti ob vpisa ali v mesečnih obrokih do tl. decembra 1941. V ta namen se stranke sprejemajo vsak torek, četrtek is soboto od II. da 12. ure in lahko prejmejo vse podrobne informacije. tov, ki zahtevajo zaporo nad odpusti. Ljudje od Delavske zbornice, ki so botrovali ukazu 109, bi pa radi samo nekoliko izpopolnili ta ukaz. Vendar problema ne more rešiti nikako izpopolnjevanje tega ukaza, ki je napravljen le zn to, da na nekoliko bolj zamotan način služi delodajalcem, zlasti v srednji in mali industriji, kjer so delavci nekoliko slabše organizirani kot v velikih tovarnah, c a j je b:.o na podlagi tega ukaza v mali in srednji industriji od januarja do konca maja odpuščenih kakih 700 delavcev. Nekatera podjetja so kar ustavila svoje delo, pri nekaterih se je Pa števio delavcev zelo skrčilo. 31. maja 1948 pa je prenehal veljati ta ukaz, zato postaja zapora nad odpusti še toliko bolj občutena zahteva delavcev. Enotni sindikati so se zato obrnili na Delavsko zbornico s pismom, s katerim jo pozivajo k enotnemu nastopu obeh sindikalnih organizacij, da bi prisilili vojaško upravo, da izda odredbo o popolni zapori nad odpusti. Pismo se je glasilo: Zveza Enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja ugotavlja, da Vo-sška uprava ni ob prenehanju veljavnosti ukaza 109 vzela v pretres zahtev zastopnikov delavcev, da se delavcem zagotovi nadaljnja zaposlitev. Poleg tega ugotavljajo težke razmere, v katerih žive mnogi delavci zaradi novega vala odpmstav z dela v prvi polovici junija. To je ugotovila tudi Delavska zbornica. Zveza enotnih sindikatov se obrača na Delavsko zbornica, naj izjavi, ali je pripravljena začeti akcijo za zaporo nad odpusti in s tem stvarno ščitili interese tržaškega delavskega razreda. Delavska zbornica pa po svoji stari navadi se ni pridružila predlogu Enotnih sindikatov in je odgovorila takole: Vodstvo Delavske zbornice je že več časa od tega sklenilo obdržati v odnosu do vojaške uprave glede na težak problem odpustov z dela in glede na brezposelnost, ono stališče, ki ga je zavzemalo že’ prejšnjo zimo. K takemu odgovoru Delavske zbornice prav za prav ni kaj pripomniti po vsem tem, kar smo o njej že dejali: da je namreč med delavstvom le delodajalska agentura. Toda zapora nad odpusti i? vprašanje, ki ga presneto konkret-, (Nadaljevanje na 5. strani/ Angleškemu majorju ne prija slovenščina na sodišču Sovražno stališče angloameriških oblastnikov na Tržaškem ozemlju do vsega demokratičnega življa in njegovih organizacij že davno ni bilo prikrito. Zlasti pa je dobilo sovraštvo do slovenstva v Trstu čudovito oprijemljive oblike. Dasi smo ga že davno čutili, se je vendar do neke dobe skušalo še kolikor toliko maskirati. Po 15. septembru, torej od takrat, ko bi se morala začeti izvajati mirovna pogodba, pa je postalo to sovraštvo čisto odkrito. Pokazalo se je zlasti v obeh poročilih gen. Airtrya. Te dni pa smo doživeli nekaj, kar nas je tako prizadelo, da se nam zdi, kakor da smo se znašli nekje v dobi pred dvajsetimi leti. Pred vojaško sodišče je bil klinca« odgovorni urednik Primorskega dnevnika ing. Stanko Renko. Tudaj ne bomo razmotrivali o utemeljenosti obtožnice, po kateri naj bi bili nekateri članki v Primorskem dnevniku «škodljivi in nespoštljivi za VU»; tudi se ne bomo vtikali v sodnikove očitke, da je bil članek v Primorskem dnevniku, ki je poročal o prvem dnevu procesa, neolikan, ker se pač tudi ne bomo spuščali v teoretiziranje, če je olikano reči kratko in malo: «Advokat, sedite!» Nas zanima za sedaj zgolj dejstvo, da je sodnik kate- di sedaj ni, saj še veljajo fašistični zakoni), ker je bil to edini uradni jezik in je bila slovenščina oblastveno batirana, tako danes sodnik vojaškega sodišča sili zagovornike, da bi morali pred sodiščem, čigar jezik je angleški, govoriti v italijanščini. Razumljivo, da sta se oba advokata v znak protesta odstranila s procesa in tako se brani obtoženec sam. Edinstven primer v sodni kroniki. Mirovna pogodba bi se lahko tudi pri stanju, kakršno je danes v Trstu, lahko izvajala vsaj v tistih točkah, za katere niti ni potrebna navzočnost guvernerja. Sem spadajo gotovo določila o pravicah slovenskega jezika. Ce pa slovenski jezik nima pravic in je bil na tako brutalen ngčin pognan izpred vojaškega sodišča, tedaj je to pač v skladu s politiko sabotiranja mirovne pogodbe in s politiko, ki jo je prikazal gen. Airey v svojem zadnjem poročilu. SOLE JE KONEC IN ZADOVOLJNE SO TE STIRI KOPRSKE DEKLICE Prav je poudarila resolucija, ki so jo sprejeli tisoči pred spomenikom žrtev v Rižarni, da je ta primer na procesu proti Primorkemu dnevniku le taktičen manever, ki naj na nacionalnem področju razdvoji tržaško prebivalstvo; to bi naj bila prva uspešna etapa v ofenzivi proti demokratičnim silam. Toda to so zgrešeni naklepi. Ljudstvo bo znalo preceniti take namere in nanje pravilno odgovoriti. Italijanske demo- kratične množice vedo, da imajo v Slovencih najzvestejše zaveznike v borbi za svoje pravice, zato bodo tudi one vsakikrat podprle borbo Slovencev za priznanje njihovih nacionalnih pravic. Demokratične množice — italijanske in slovenske — bodo ostale strnjene. Na nasprotni strani pa bodo ostali sovražniki slovenskega jezika, sovražniki pravic delovnega ljudstva, sovražniki demokracije. lij ilio v« pisanje priea o njihovi veliti fcrivdi novim gospodarjem. «Po končni zmagi so zapadni zavezniki priznali tržaškim Slovencem pravico do slovenskega šolstva in so tudi veiiko storili, da se je dejansko vpeljalo in organiziralo. Previdno in energično je prof. Srečko Baraga izpeljal veliko delo za slovensko stvar. Tudi to delo so hoteli komunisti bojkotirati; hoteli so brezpogojno le komunistično brezversko šolstvo in sovjetsko vzgojo ter so odklanjali vse drugo.» Popolnoma v skladu se nam zdi, da tisti, ki hvali Hitlerjevo Nemčijo zelo lahko najde besede pohvale za vojnega zločinca Barago, tega podlo ga in nemoralnega tipa. Prav nič si nam ni treba potem še glave razbijati; kakšen mora biti trsti, ki rakega ničvredneža slavi, išdaj torej vemo: Hitlerjeva Nemčija, zapadni zavezniki in vojni zločinec Baraga — ti i-majo zaslugo za slovensko šolstvo na Primorskem, Osvobodilna fronta je pa tisti zli duh, ki je delovala in deluje proti slovenskim šolam. Silno slab duh mora biti v lej «duhovski» zvezi, kjer se lahko rodijo tako čudovite budalosti. (Rek! bodo, eia uporabljamo nekulturne izraze, toda kaj moremo mi za to, če buda-lost — ni kulturna.1 Da smo ka; podobnega brali v kakem šovinistično zagrizenem italijanskem časopisu, ali pa vsaj morda v slovenskem, listu, ki se hoče ukvarjati s politiko, toda v listu, ki bi naj propagiral življenje po veri, bi navadno človek ka takega ne pričakoval. Seveda, dane človek ne sme biti naiven . . . •le mislimo lem gospodom od Duhovske zveze dopovedovati, kako bi danes brez Osvobodilne fronte ne bilo več slovenskih šol gorično odklonil uporabo slovenščine na razpravi. Po vsem svetu so pri sodiščih postavljeni zapriseženi tolmači za najrazličnejše jezike. V Trstu se pa pred vojhškim sodtščeim ne sme uporabljati slovenščina. Zagovornik naj govori — če ne zna angleški — italijanski, le kjer bo obtožene naravnost nagovorjen, se bo prevajalo v slovenščino. Potem ko smo mislili, da ni več daleč čas, ko se bodo z mirovno pogodbo zajamčene pravice začele tudi v praksi izvajati — in uporaba materinega jezika je ena izmed osnov-ttih pravic — pa pride taka izjava Visokega sodnika, ob kateri zaigra srce tržaških šovinistov, ki v svojih poročilih o tem procesu ne prikrivajo veselja nad to tako dobrodošlo izjavo. Ne razumeno, zakaj ima pred vojaškim sodiščem več veljave italijanščina, kajti stališče, da jo sodnik razume, medtem ko slovenščine ne zna, vendar ne more biti odločilno, fcd gre za obtoženca in branilce, ki so Slovenci. Toda kakor so bili pod fašizmom ljudje prisiljeni povsod govoriti italijanski (bistvene razlike tu- Ce hočete, lahko uaues sušite s prižnic in po radiu, ter lahko berete v verskih revijah in v «katoliškem» časopisju polno besed o «sovražnikih Boga in vere, služabnikih satana» in koliko je še pač podobnih cvetk iz iste grede. Ce se je kaka država odločila izvesti agrarno reformo ter so bila pri tem prizadeta cerkvena in samostanska veleposestva — je to proti veri. Ce hoče kje ljudstvo po svoji volji odločiti, kdo naj ga predstavlja v parlamentih in se pri tem pokaže, da hoče ljudstvo take ljudi, ki bi se res borili za njegove koristi, tedaj je zopet v nevarnosti vera in zagroziti je treba z najhujšimi cerkvenimi kaznimi. Ce sklenejo kje, da se bo šola podržavila, tedaj so zopet na delu «sovražniki vere». In če se izkaže, da so kje duhovniki, ki rovarijo proti državi in so zapleteni v špijonske afere, pa potem prejmejo pravično kazen-tudi to je preganjanje Cerkve. To je tisto Otročje naziranje, po katerem bi moral ti dopustiti, da ti kdo napravi, kar hoče, a gorje, če se potem le premakneš, da bi se ubranil ali celo udarec vrnil. Tudi med Slovenci irnamo take po- Trsni Mran mr (Nadaljemnje s 1. strani) Pa je odgovorilo, da so vsi doki stal-°o zasedeni ter da primanjkuje potrebno orodje in ogrodje. To je Marshallov plan pri nas. a Uničenje industrije in za brezposel-«ost pa smemo v zameno za drag ^enar kupiti v Ameriki suh grah in ^hlapelo mleko. Takšen ekonomski položaj kakor je ^ ladjedelnici Sv. Roka in ki je značilen iza vso tržaško industrijo pa ho-čfijo anglo-ameriški imperialisti s po-inočjo vojaške uprave prikazati kot Posledico ločitve Trsta od Italije in *ato predlagajo povratek Trsta k Italiji. Za Podkrepitev svojih načrtov živ-'iajo imperialisti pri nas vse mogoče Uacional-šovinistične in revizionistično tendence, ki naj pomagajo opravi-čovati ameriške naklepe po reviziji "krovne pogodbe v korist Italije. Iz “Stih razlogov vodijo anglo-ameriške Polasti tudi pristransko politiko do ražnih narodnosti tega ozemlja, kar 1® tudi prišlo do Izraza v poročilu generala Aireya o slovenskih šolah. n U'SkusT»! jg nekdo poudaril, da tu e gre za italijansko večino in slo-®nsko manjšino, ampak za dva po-wlnoma enakopravna naroda, kate-. a je enakopravnost zajamčila frovna pogodba. V okviru protide-‘dokratične politike ZVU je tudi značaj javne uprave TO, jJ. i® zaupana ljudem stare fašistične s , “kosti, ki nimajo ničesar skupaj tržaškim ljudstvom in ki predstav-Skeo težnje ameriškega in italijan-Voip iPtPfirializma. Na zahteve po ihok7 * in po vst°PU zastopnikov de-^ atičnlh množic v upravne orga-"Ogovarja general Airey, da bi l>ov9rA«L sli so. Sla sta brata Kovačiča, s ,y in Oskar. V Trstu so ju za-», 1 italijanski kvesturini. Sla sta Velušček - Matevž in Tomo g V Gorico, Andrej Kumar v v rf >. Alki11 Kovač na Tolminsko, deželo Gradnika in Kaharnarja. . Kovačičema je šel Darko Ma ^ in več vT'st -------------------- .globokem enegu je krenil s svo-)0 ceto kot leto dni vztrajal u- Sel je tudi Mile Špacapan. iz Dolomitov na pot. Preso se mimo italijanskih utrdb, pred Crnim vrhom v globo-snegu obtičali in se po svoji » - sledi vrnili. Sel je Smeli eko Javornika in prišel do uir-Bistrice. Vrnil se je in pove-da so ga sprejeli z odprtimi 0*ami Brh bili l So S s, Ostril Brek ske dal, in srci. ‘morska se je borila. Organile So nastajale in se razraščale vlak 3 ®e^a’ Ki je bila napadla n. se je večala. Preselila 5 Vipavsko letf spet vrnil četo. se je Se . -1-avon.u in tam • pričakala, da le Mile Špacapan spomladi 1942. Primorsko z (J tj£ °Vražnik je hotel mejo herme-stj,.0 zapreti, hkrati pa doma oči k * .teren, To je bila prva preiz-dja za Primorsko. Aprila sta Kan ^Padena Matevž in Mile na sk 0SU' Prva borba na Primor-^ Vsa Vipavska dolina in Na-;Ves P°lna italijanske vojaščine. fy’ dan je pokalo in regljalo na ‘Zift o tedaj pa moram biti previden. Torej: Pri mizi je sedel Čerin. O Čerinih se v zadnjem času mnogo piše. Kaj čuda, da je moja novinarska žilica začela utripati hitreje. Ker na je treba pri srečanju z uradnimi osebami paziti na neke oblike, sem se obrnil na natakarja: — Povejte mi: Ali je tisti Čerin po službeni dolžnosti tukaj v baru? — Nikakor. Gost je kakor vsak drugi. — Potem lahko govorim v njim? — Lahko. Samo držite listnico! — Ne razumem. Kaj mislite s tem? Z očmi je vprašal: «Ali si ti edini tujec v Jeruzalemu?» — a z jezikom je dejal: — Opozoriti sem vas hotel, da policija navadno zahteva dokumente. Zato je umestno, da ima človek listnico pri roki. Čerin je bil zelo prijazen. Zato sem brez obotavljanja načel stvar, ki je danes v ospredju splošnega tržaškega zanimanja: — Rad bi slišal vaše mnenje o tatvinah na lesnem skladišču. Živo si mislim, da vam je neprijetno, ko je pri tem soudeleženih nekaj policajev. S širokim nasmehom in živahnim pogledom je odgovoril: — Vi najbrže spadate med tiste novinarje, ki radi pišejo, a neradi berejo. Ali niste brali pojasnilo, ki je bilo objavljeno v listih? PEPA PIŠE JUCI DRA'-. C., O Marshallovi pomoči o časnikih se 'dosti piše, a do danes menda nihče radi nje se zredil ni še. Le obljub, ki so z njo v zvezi, po vsem svetu so že siti, še Angleži so začeli končno nanje se jeziti. Mislili so, da dolarji bodo jim kar deževali, pa so znižanje pomoči v svojo jezo dočakali. Marsikak Anglež že praska se vsled tega zdaj po glavi in v pogovor o pomoči krepko kletvico pristavi. Francija, tako sem brala, tudi kar debelo gleda, ko kljub vsem obljubam lepim prazna žlica je in skleda. Trst od te pomoči imel bo nezaslišane koristi, saj glede pošiljke graha vzbujal bo povsod zavisti. Graha toliko dobimo, da ga polno bo povsodi in da najmanj tri sto let bo ta jedača Jukaj v modi. A za našo industrijo se pomoč ne predvideva, ta sirota kar naprej naj še umira in sameva. Morda v naši industriji prišlo bo le do razmaha, če bi dalo se produkte fabricirati iz — graha. Ker pa najbrž tega svojstva ta zapadni sadež nima, za tovarniške objekte v Trstu bo nevzdržna klima. Za zapadne demokrate pa ta reč je brez pomena, da le njihovim izdelkom ostane trdna, dobra cena. Delavec pa naj brez dela vlači se in životari, dokler z darovanim grahom si želodca ne pokvari. Ko bo umrl, sveti Peter delavca tako povpraša: «Kaj privedlo tako zgodaj te je v bivališča naša?» Delavec pa po resnici mu takole bo porekel «Od Marshallove pomoči mi želodec je otekel. Včeraj pa, povsem na lepem ga na dvoje je razgnalo; duša je sem gor zletela truplo doli je ostalo». Svet Peter ga pogleda — oči je imel prepolne straha: «Kar sem k nam v nebesa stopi, ti uboga žrtev graha; prav ob Bogu imel boš prostor tamkaj boste tisti zbrani, ki so skrajšali življenje z grahom jim Amerikani». Delavec in sveti Peter sta lepo se poslovila; veš, in ves čas med seboj sta po slovensko govorila. Sveti Peiei zna angleško, zna prav dobro italijansko, a naučil uvidevno se je tudi po slovansko. V tem pogledu sveti Peter naj za zgled majorju služi, ki boji se, da naš jezik mu goltanca ne okuži. Več pa, kar se tega tiče, tu ne bom ti napisala, ker nerada pred sodiščem bi zaradi tega stala. Te pozdravlja Tvoja Pepa Trst - obljubljena dežela skrahirane e v (V Benetkah so aretirali tatinsko družbo, katero so tvorili sami nočni čuvaji). Beneški sodnik na razpravi: Tako mladi ste in že vas moram obsoditi zaradi tatvine. Poleg tega ste si za vselej pokvarili lepo kariero. Nočni čuvaj: Za kariero se ne bojim. Po prestani kazni grem v Trst.Tam že vem, kje dobim namestitev. Policaji, ki so sodelovali pri tatvinah, niso še bili kolavdirani. — To sem bral. Ampak ne gre mi v glavo, zakaj se nekolavdira-ni policaji odrejajo ravno za tako službo, kjer je skušnjava r.ajvečja. — Stvar je več nego enostavna. Prosim vas. Ce hočete psa čuvaja zdresirati na to, da se ne dotakne mesa, mu vendar morate meso pokazati! — Aha! — Kaj ne? To je jasno? — Jasno, izredno jasno. Kakor vse, kar ukrene policija. — No, torej! DUDU MIHEC IN JAKEC Mihec: Zdaj je začelo s tožbami tudi zasedbeno oblastvo. Jakec: Nevarno. Delavec toži, da je slabo; kmet toži, uradnik toži, obrtnik toži, trgovec toži, vse toži. Zakaj ne bi tožilo še zasedbeno oblastvo. VIDLJIVA IN ZAVIDLJIVA MORALA CP «Majboljša» na svetu «Najboljša na svetu» tako ji je ime, v uradnih jo pismih pohvalno časte. Kjerkoli se kakšna tatvina zgodi, brez dvoma v bližini «najboljša» stoji. In ko proletarec proslavlja svoj dan, «najboljša na svetu» udari na plan. Na konjih, motorjih, po mestu hiti, kot sonce rumeno povsod se blešči. A kjer je potreba, «najboljše» tam ni, ob delu fašistov diskretno mezi. Naš narod je mnenja: nam bolje bo šlo, ko nič več «najboljše», med nami ne bo! Težke skrbi imajo v Italiji (V maju t. 1. je pristopil Vittorio Emanuele, sin poslednjega italijanskega kralja Umberta, k prvemu sv. obhajilu. List «OGGI» ki se prišteva med največje italijanske revije, je posvetil temu vele-važnemu dogodku tri cele strani slik). Smo na plenarni seji uicdniške-ga zbora revije «OGGI». Glavni urednik, z važnim obrazom, lista po kupu spisov: — Spoštovani uredniški tovariši! Ravnokar je iz Lizbone dospela vest, da je bivši kralj Umberto menjal kravato. Zalibog je naš prostor omenjen. Upajmo, da naši cenjeni čitatelji ne bodo zamerili, ako temu velikemu svetimo, dve strani. dogodku po- Delegacija Bartoli gre v Rim UGOTOl/ITEV UDHUD: Cuj tržaška nas mladina, ^ in tržaška čuj starina! , V Rim pošiljajo nas stranke, konec naše bo uganke, patriotska tam se melje moka bela, oj veselje! Tam dobimo priključitev, želj legaških izpolnitev. Zbor legašev: Srečno rajžo! Le hitite. Belo moko prinesite! Hoj-a-hoj, vittoria! PRIHUD: Dober dan! Spet tu smo srečno, vas pozdravlja mesto večno. Prav prisrčni in prijazni bili so gospodje razni. Vsi po vrsti, kot rečeno, vas pozdravljajo iskreno. Vaša je ljubezen 'Rima. — Le malenkost nam ne štima: Z moko malce je narobe; dali so nam le — otrobe. 'Zbor legašev: Vidimo: Smo šli po gobe. Joj — o — joj! Managgia! Pet Američanov, ki so «slučajno» zašli v jugoslovansko zasedbeno cono Tržaškega ozemlja, je lahko na mestu ugotovilo, da ima tudi na oni strani morje sol v svoji vodi. Ugotovili pa so tudi, da ima tudi narodna zaščita dovolj soli v glavi in da dobro ve, kako je postopati z obiskovalci, ki ne poznajo zemljepisnega položaja dežele, v kateri žive tri leta. Priporočili so Amerikancem, naj se izpopolnijo v znanju zemljepisa in jim povedali, da bi za tako znanje, kot ga imajo oni sedaj, dobil v Jugoslaviji pionirček prvega razreda ljudske šole v zemljepisu nezadosten red. 700 milijard primankijaja Tajnik ministrskega predsedstva: Gospod predsednik, v predsobi čakajo sledeči prosilci: Delegacija s Sicilije, ki želi, da bi se začela melioracijska dela; delegacija iz Lukani j e, ki kliče po agrarni reformi; odposlanci iz Neaplja zaradi obnovitvenih del; predstavniki industrijcev iz Lombardije, katerim manjkajo surovine: odposlanci kmetskih delavcev iz Emilije, ki... De Gasperi: Dovolj, dovolj! Recite vsem, naj se oglasijo jutri. Danes moram najprej rešiti vprašanje, kako dolge smejo biti kopalne hlačke. Sveti Miklavž se je zmotil! Praznik darežljivega svetnik^, svetega Nikolaja, je šele v decembru. V koprskem okraju pa je letos kar v zgodnjem poletju pričel z obdarovanji. Tako je sveti Nikolaj Koprčanom te dni prinesel pet živih Američanov z motornim čolnom vred. Lepo darilo sicer, a Koprčani niso bili z njim nič kaj zadovoljni. Zato so sklenili, poslati to darilo tja, od koder je prišlo, s pripombo, da si želijo poleti mirnega počitka brez duha po atomski bombi. Težke skrili EDEN IZMED CONSKIH SVETNIKOV: BOG VE, CE BOMO KORITA TUDI MI ZRLI, ALI BODO LE KAR SAMI ?j