Gospodarski	List
za kmetijstvo, svilorejo, obrtnijo in druge deželne potrebe.
*haja 10. in 25	Volja za pol let.
vsakega meseca.	' V'-2.-^	1 goldinar a. v.
Izdaje ga c. k. kmetijska družba goriška.
TEČAJ II. \ Gorici dne 25. oktobra 1870. LIST 20.
Kapoiiadek i 1. Razglas. — 2. O gnoju. — 5 Kake posredstva imamo da odstranimo snet — 4-. Kako se sadni odpadki porabijo — n. Izidi reje sviloprejk. — C. Svetloba, rastlinstvu koristna. — 7. Kmetijska rastava. — 8, Kako—sadjorejo.
Irtaizpi.* službe.
Po sklepu glavnega odbora se vnovič razpiše slnžba tajnika pri tukajšni c. kr: kmetijski družbi.
Po članu 3^. društvenih pravil ima tajnik biti zapisnikar pri občnih in odborovih sejah, ima Aredovati društveni list v italianskem jeziku ; njegova dolžnost je- tudi izvršiti vse njemu od glavnega odbora izročene opravija in oh enem ima skrbeli društveno pisarnico in za pravi red društvene pisarnice in bukvarnice. Letna plača je odmerjena z 800 f. a. v.
Prosivci naj vložijo prosbe z dotičnimi spričevali zmožnosti pri podpisanem predsedništvu do konec mesca oktobra t. I.
O. Ivjl-: bLiiietijslta (Lr iižba v Gorici 9 septembra 1870.
Presednik;
OOFtOIVIlVI.
O gnoju
(dalje)
Moč vitriola obstoji o lem, da zveže naj redivnejše gazo in ijh v gnoji obdrži. Tudi skušnjo dovolj jasno korist takega ravnanja spri-č ujejo* ker veliko veče gnojivne vrednosti je gnoj, v kterem je vitriol
- 153 ~
ohranil vbežljive redivne drobce. Za 1000 centov gnoja je dovelj 2 centa vitriola, cn cent vitriola velja 4 fr.— Res stane nekoliko vitriol, ali njegova korist je vendcr tako velika, da ti stroški zginejo, ako preračunimo, da v tisoč centih gnoja ohranimo jako mnogo redivnih drobcev in gazov, ki bi sicer v zrak vbežili.
Ko smo že eno in drugo stvar o gnoji opomnili, omenimo tudi to, da v nekterik deželah napravijo nad gnojiščem strehe. Res je da naprava strehe stane nekoliko stroškov, ali gotovo je stem veliko pomagano, ker sobice ne more pripekati na gnoj in ravno tako, ravno streha obrani, da dež in nalivi ne izpirajo gnoj.
Ko je gnoj na gnojišči popolnoma godin, treba je speljati na polje. Da je gnoj godin, poznamo na tem, da postane mastin, ker je v gnoji vse dobro zgnjito. Priporočati bi smeli, da naj bi se bolj varčno pazilo pri izvaževanji gnoja na njive, in umno bi bilo, za tako opravilo imeti posebne koše, v kterih bi se ne pogubilo dragocenjenega gnoja, kar se do zdaj tako pogostoma vidi. Ko je gnoj že napeljan na njivo, treba je ga koj raztrositi in sicer kolikor mogoče, enakomerno, in petem naj se ga nemudoma podorje. Pregloboko podorati gnoj je slabo, ker potem zrak le težko zamore do njega dohajati ; boljše je ga plitvo za o pavce globoko podorati ; vender more biti popolnoma se zemljo pokrit, ker sicer bi so iz zemlje molečega mnogo pošušilo, in če se kaj gnoja vidi iz zemlje, treba jo ga z maliko pod zemljo spraviti.
Kjer imajo dovelj gnoja, to je navadnega hlevskega, z njim gnojijo tudi senožeti. Naj boljši čas za to delo je pred zimo, v pozni eseni, ko je že bolj mokrotno. Gnoj se raztrosi po senožeti, da ga dež in potem sneg v zemljo vtepeta; spomladi ga pograbijo in zopet na gnojišče speljejo, kjer ga med drugi gnoj pomešajo. Nastane zdaj vprašanje, koliko gnoja je treba zato ali uno nj;vo? To je odvisno od lastnosti zemlje in velja, da težka mrzla zemlja posebno v mrzlem obnebji zahteva močno gnojenje. Ker se v takej zemji gnoj le polagoma razkroji, ostane tako močno gnojenje za več let in ni treba vsako leto gnojenje ponavljati. Drugače je v gorkej, lebkej zemlji v kterej bi prevelika množina gnoja, posebno pšenici škodovala, ker bi ona polegla. Skušnja kaže, da je za vsako zemljo bojše, večkratno pa bolj pičlo, kakor le enkratno pa obilno gnojenje. Dokler zemlja ni v
— 154. —
dostojni gnojivni moči, treba jc skrbeti da se z napeljavo dobrega gnoja, kar sc ima večkrat ponavljati, zemlja spravi v močen dober stan.
Močno gnojenje je, če napeljemo na en oral 300 centov gnoja; srednje — 200 stotov; prav močno, če napeljemo 400 stotov gnoja.
Množino hlevskega gnoja cenimo po krmi, ktero pokladamo živini in po naštela; dobrota pa so da le težko ceniti, in to zamore-mo na tanko storili e po kemični preiskavi. Srednje gnojenje zahtevajo: vinska trta, sadno drevje, razne žita, lan, sočivje, krompir.
Močno gnojenje tekne korenstvu, koruzi, bobu, konopljam
i. t. d.
Razkrojen star gnoj basne vsim rastlinam, ki hitro rastejo, negodin gnoj pa je bolj služiven rastlinam, kterih razvitek dolgo časa traja.
Sploh velja, težke tn mrzle zemlje z dolgim, slamnatim, rablje z mastnim, drobnim gnojem gnojiti; ravno tako mokre in mrzle zemlje spomladi vroče v mrzlem času gnojiti.
Vedno more umni gospodar na vse tako razmere na tanko paziti, (dalje prih).
Kake posredstvu imamo, da odstranimo snet.
Znano je, koliko škodo snet na pšenici prizadeva, in smem ga imenovati veliko žilno bolezin. Naj prvo se hočemo podučiti, kaj da je snet.
Snel je črn, droben prah, ki ima to posebno lastnost, da žitno zrne nazadnje popolnoma napolni in se razhaja. Ta prah se pokaže pod povekševavmkom, da so gobice.
Te gobice se že v semenu nahajajo, in ko jame seme kaliti začno tudi gobice kaliti in silijo v notranjo, piskričasto tkanino rastline, rastejo z rastlino vred v notranjih delih na kviško, se razvijajo in silno množe vedno proti vrhu, spodaj pa usahnejo, ker majhne gobice se lehko na gnjilih in vsahnjemh ostankih napravljajo, potem pa jih sapa sem ter tje trosi ino klasu vgnjezdi.
- 155 —
Ko pride snetljiva gobica pri cvetečem klasu do plodnice poganja tukaj tros, in tako nastane snet, ki napada pšenico, oves, koruzo in proso, posebno v mokrih letinah.
Poglavitno te bolezni je, da namesti zrna se napravi črn, nekoliko masten pral), ki moko v zrnu pokonča. Da bode žito snetjavo, spoznamo kmalu, ker cela bilka bledi in pirje prihaja rumeno.
Se bolj razširjen od prašnega sneta, klerega srno popisali, je tako imenovani mastni snet, ki se spozna v tem, da namesti 'zrna je neka črna zmes, ki se v rokah maže. Nahaja se največkrat na pšenici, in ona že pred pokaže lehko bledo klasje. Ta snet veliko škoduje pšenici, ker iz take pšenice se dobi slaba moka, ki ima neki zopern duh. Taki prah v očeh peče in je škodljiv pljučem, kar mla-tiči gotovo dobro znajo. Neko posredstvo je vender, teko snjetavo pšenico spraviti od druge, ako se \ čebru, ki je z vodo napolnjen, dobro premeša in izmije in ker je snetjava pšenica lahka ona priplava na vrh in se posname.
Zdaj hočemo povedati naj bolj znane posredstva, s kterimi se da odvrniti snet.
Poglavna stvar je ta, da se snetna kal pri semenskem zrnu zatare. To se pa zgodi, ako se luži v razjedljivi vodi, n., pr. v apneni vodi, v vodi z raztopljenim vitrijolom; posebno dober je višnjevi vitrijol. Vzame sc ga za vagan semena 3 lote, in treba ga je dobro v prah razlleči, in v vroči vodi raztopiti. Ta raztopnina se potem porabi, in seme se z njo dobro pomeša, in nakopičenem kupu ostane seme 8 —12 ur, predno se za setev porabi. Gotovo je, da se seme napne, da je tedaj debelejše, treba je torej pri setvi paziti, da se preredko ne seje
v
Ze zdravi um nam veluje, da imamo za setev vzeli le čisto seme, ne pa že od popred snetjavo.
Tudi po gnoju sc zatrosi snet na njivo in v žito, če je gnoj napravljen iz slame sneljavega žita.
Na vse te okolščine treba je pazili, in vsi moremo tako delali, in le po tej poli nam bo mogoče, snet vničiti
— 486 —
HLaliO so sadni odpadlti por*al>ijo.
Sadje’ kleio iz druvja p^de, preden je zrelo, se na gnoj meče ali svinjam daje. Siromaški ljudje pa ga kukajo, potem skisajo, ki jim da dober kis.
Kadar je obilno sadja, cena pa nizka, se ludi kravam polaga; ovce se ž njim vpitajo, posebno če se nekaj osoli in med otrobe, reza-nico, peso ali zernje narneša; za svinje je brnje, če se prej s kropom popari, preden se jim za pičo da.
Brez soli se sme le malo sadja živini polagati. —
Tropine se morejo poprej nekoliko osoliti, preden se svinjam dado ; tudi so dobre za kuijavo, bruškine dajo posebno veliko toplota. Za zmešani gnoj ali kompost so Iropine zelo koristne.
Za pomnoženje sadnega drevja se naj tropine presejejo da se zdrave, velike in naj lepše peške za semensko drevesnico dobijo.
Tiste tropine se svinjam naj ne dadč, iz kterih se je za žganje kuhalo, ker so jako malo vredne, boljše je jih na gnoj spraviti. Iz Črešnjinih in slivni h koščic se olje dela; črešnjino olje je svečavo in jed ali zabelo, slivno pa bolj za svečavo kakor za jed, ker je britko.
Tako je ludi z oljem, ktero se iz koščic od breskev in marelic dobi. Orehi in lešniki dadč izvrstno olje. „(Slov. Gospodar).,,
Izidi rej© sviloprejlt
na c. kr: Goriškem poskuščevališči za svilstvo, leta 1870.
(dalje).
•/. hreja v poslopji poskušcevalijca.
Sicer se je na sledeče razmere, ki so zdatno dober vspeh podpirale, oziralo:
4). Srednja toplina bila je v vzrejališči od 5 dni do 8 dni:
V zivjališči
od 6 maja. 10 maja —	44.6° R.
„11 - 15 „
n 16 -„ 21 -„ 16 -„ 31
10
25
— 30 Maj — „	5 Junija —
„ 10	—	14
4,Juni-ja— 9. „ —
16-40 „ 18-6° „ 19-8» „ 17'0° „
16-	90 „ 16\2° „
17-	So „
v prostem 1:1-9° IV 12-80
17-	8° 199°
14-4°
18-	6o 13-5°
16-6 p
Naj viša stopinja topline bila je opazovana 23. maja 23° R; naj niža stopinja bila je pri pričetka izreje.
— 157 —
Ko je toplina rasla, se je skrebelo za pravo stopinjo, stem, da se je okna pridno odpiralo v bladnejeni dnevnem času, in po noči, in da se je okna zapiralo v naj gorkejih urah dneva.
Ko je bila toplina prenizka, se je okurilo, da sc je zrak zgrel do dostojne stopinje gorkole. Srednja toplina bila je v izrejališči od 6. maja do 14. junija 17-10; naj veči razloček dneva znašal je 4-6° R.
2)	. Razloček topline med suhim in vlažnim vremenom bil je pri začetku izreje 2-5°—do4°U; pri koncu izreje 1'G do 8'0 R. Množina vlažnosti v zraku je znašala v prvem oddelu izreje med GO—70 0/0i v drugem —70—80°/0. V začetku se je povišalo vlažnost zraka v izrejališči stem, da so se tla z vodo poškropile.
Ko je pa bilo prevlažno zračije, treba je bilo zakuriti, peč, da
se je zrak v izrejališči posušil.—
3)	.. Vode je imelo v sebi perje, ki se je pokladalo sviloprejkam
le malo, ker je o tem času le malo deževalo. Med tem časom je padlo malo dežja, tako da mokrota ni prišla do korenin murbenih dreves.
4)	. Do 3. levenja se je perje rezalo, potem se pokladalo celo perje in tudi veje.
5)	. Izrejališee (soba) imelo je dostojno število oknov proti vsho-du in zahodu, tako da je bilo mogoče, prav zdulno sobo prezračiti, kar je gotovo vedno zdrav zrak v izrejališči storilo.
G). Čiščenje les se je vršilo vsaki dan. Preselevanje sviloprejk iz ene lese na drugo se je vršilo z lukničastim papirjem.
7)	. Ostanki perja in blato se je iz les odtreslo zunaj izrejabšča.
Tla so se čedile z mokro cunjo, ne z suho metlo.
8)	- Vedno se je skrbelo za zdatni razvitek klorovega gaza. Čeravno je ti gaz delavce mučil z kašjem, vender ni sviloprejkam nikakor bil zopern. Smeli bi reči, brez da bi se motili, da je ravno ta način zdatno pripomoral k izvrstnem vspehu.
Brez dvonibe smeli bi reči, da, ko bi nam bilo mogoče, popolnoma ločene imeti naše izrtje, bi bil izid naših izrej še boljši
Upati smeno, da bodete dve tretinji metuljev zdrave za plodenje in da bodemo z načinom slaničnega plodenja zamogli dobiti lepo množino zdravega semena. Plodenje stamčno se je vršilo prav redno.
(dalje prihod).
— 158 —
Svetloba rastlinstvu koristna.
Kdo zmed nas ne pozna, kako rade se obračajo zeliša proti soncu, da o mraku jib veliko celo svoje glavice zapera, in da na soncu cveteče dokaj lepši zelenijo memo unih, kj rastejo v senci in bolj tamnih krajih. Brez svitlobe ni zdrave rasti. Ge dalje vživajo rastline svetlobo, toliko več posrkajo ogelnjokisline iz zraka in veliko hitreje rastejo. Tam, kjer sobice v poletenskih dnevih veliko dalje kakor pri nas na nebu stoji, zorijo žita neznano hitro.
Kakor pa svetloba pospešuje čvrsto in zdravo rast, tako tudi izdeluje obilo dobrih sokov v njih, cukra olja i. t. d. Grojzdje je veliko boljega okusa, ako je zraslo na brajdah; za kterimi je bela stena, ki popiva sončne žarke v se, in če ravno grojzdje od bolj zgrelih sten hitreje zori, vender ni tako okusno. Tisto, ki je zraslo v senci, ni tako dobro in okusno, kakor ono, ki je imelo solnca dovelj. Zalega del je velik razločik med travo v dolinah in na hribih ; čeravno je trava v dolini bolj na gorkem bila od gorske, je vendar ta bolj dišeča in lečna, ker sončna svitloba je na višavah močnejši kakor v dolinah. Saj to vsakter živinorejec gotovo dobro ve iz lastne skušnje.
Kakor pri senu vidimo to tudi pri naših gojz dih.
Les bolj na prostem je težji, krepkeji. Smreke, ki stoje na soln-čnem robu gojzda, dajo več smole od tacih. ki so zrasle v gošavi gojzda.
Kmelovavec in gojzdnar morata svetlobo za ljubo vzeti, kakor jim doide od solnca; ne jasnega in ne oblačnega vremena ne moreta nič premeniti. Gojzdar kaj malega zamore o tem storiti, ako pregosto drevje dostojno izseka in tako svetlobi nekoliko poti odpre.
Vrtnar pa je v stanu še veliko več storiti z pokrivanjem in odkrivanjem rastlin v pokritih gredah.
Ivin o tij siv ti razstava, v OLraclon.
Bilo je viditi marsikterih st\ari, ki so izvrstne, in ki v resnici zaslužijo biti razstavljene. Posebno Irpe knuje in lepo govedo bilo jo viditi in sme se reči, da v živinoreji je Siajersko že veliko storilo, toliko gotove, da ima dovelj - domačega blaga, domače lepe, izvrstne živine, za vspešno živinorejo. Kaj lepa plemena so bile razstavljene n. rr. pri konjih,: pincgav>ki težki lunj — normanski konj i. t. d. od gove-de: občnoznano pleme Murcidolsko in Maria dvor-ko i. t. d.
Tudi obrtn ja je bila kaj dobro zastopana. Želeti bilo le, da pripomore k pospeševanji kmeljistva.
Ob enem pa je bil tudi občni zbor avstrijskih kmetovavcev.
V tem zbvru se je govorilo marsikaj izvrstnega, posebno tudi 0 vino — sadjo in svilo-—reji, ki je za našo dtželo ravno take velike Važnosti Obečam vso izvrslnejše za nas pomenljive in važne govore,
— 15» —
skušnje i. t. v našem listu prmbčiti, posebne ko sim se sam vsih sej in govorov vdel* žil in imam zapopadik dnličpih govorov. Zn danes o-meniin le tol ko1, da posebno mnogo pogovora so dale poskušoje, vino stunositno storiti po Pasteijevem načinu (dalje prihodu.).
Kako bi bilo mogoče pospeševati sadjorejo.
Že veliko se je pisarilo o tem in to ali uno nasvetovalo, in če mi tudi pišemo o tem, je gotovo naše prepričanje, da se je o lem le premalo pisalo in še manj storilo,
Vsakter pozna velikostranski prid sadjoreje; ona nam daje naj boljše sadje za našo potrebo; v vročih dnevih iščemo sneco pod sadnimi drevesi, ki gotovo tudi zdatno pomorejo k čiščenji zraka.
Koliko drugih prijetnosli nam daje sadno drevje o čašo cvetja i. t. gotovo toliko, da čuditi se smemo, da je sadjereja, v primeri le tako malo razširjena. Koliko pripravnih zemljišč leži praznih, ktera bi z sadnim drevjem zaraščena lehko zdatne dohodke prinašala. Zakaj še ni sadno drevje spodrinilo jagnjed in drugo tako drevje ob cestah? Kako lepo je viditi o redu posajeno sadno drevjo ob cestah n. pr. na češkem, ki je ob času cvetja gotovo krasen kinč ondotnih cest, in v jeseni ravno tako zdalen dohodek dotičnih vlaslnikov.
Gotovo je naše očitanje pravično, le poglejmo in nekoliko premislimo, in vidili bomo, da še mnogo prostora lužno čaka zasajanja z sadnim drevjem, ki bi lehko obilno dobička donašal, in da se oh cestah še kterikrat, mesto sadnega drevesa rajši kaki jagnjed stavi, ki gotovo veliko škoduje ker iz zemlje popije mnogo redivnih snov, dela senco, ovira poljska opravila, brez da bi nam pravega dobička dal. To vidimo, če pogledamo zemljišča, oh kojlh rastejo jagnjeda, koliko šeznjev dalječpo njivi vidimo dotične slabe nasledke. I\es tudi nekoliko škodujejo sadna drevesa, ali ona donašajo vsako leto dohodke, ki obilno pokrijejo take malenkosti.
Prepričani bi smeli biti gotovo vsi, vprašati more mo tedaj, od kod da bi dobili prav z majhnimi stroški potrebno množino sadnega drevja? Kmetovavec more po nizki ceni saditi in more se dobrega vspeha zagotoviti, to je, on more znati, kako sadno pleme ima sadili) če je to pleme za njegovo zemljišče primerno, porabljivo, i, t. d. Za to je pred vsim treba drevnega sadišča, in kakor mi sploh priporočamo zjedmjenje združenje o kmetijslvu, tudi za to gorko nasvetujemo občinska drevna sadišča, ino napravi takih sadišč pisati naj je naša naloga.
Zal. c. L kmet. dražba. — Odgovorni vredmk Fr. 1’ovše, — Tiskar Seitz v Gorici