Dopisi. \% Solčave. (Slovo in zahvala). Z žalostniin sreeni naznanjamo, da so nas junija t. 1. zapustili v obče priljubljeni e. g. Franc Zdolšek; izvolili so si namreč drugo faro, Št. .lurij pod Tabroin. Bili so nekaj nad 10 let v tej silno težavnej lari opravljali težke dolžnosti kot župnik z veseljem, natančno in veslno. Bili so vneti dušni pastir, ne saino v eei-kvi, temuč tudi zunaj eerkve. 1'iizadevali so~ si vsestransko, da bi olepšali hišo božjo. Tako so dali farno cerkev slikati fresko, ki je zares kinč cele.i fari, da jej blizu ni enake, pozidali so na novo podružnieo sv. Dulm, zelo lično cerkvico, katera iina zvon, ki tehta 24 starih stotov: pripravili so tri lepa nova bandera, oskrbeli eerkveno opravo in nazadnje so tudi naročili v Ljubljani lepo novo gotično monstraneo, fi koji so iz lastnega žepa veliko darovali. Pa ne samo za eerkveno poslopje, tudi za vsa druga so lepo skrbeli ter zapustili vse v najboljšem stanu. G. Zdolšek so znali-z Ijudini tako prijazno in lepo ravnati, da so si srca vseli pridobili. Toraj pree. g. župnik, ne vzemile nain za zlo, ' da Vas zahvalimo za trud, katerega ste iineli z našo laro, kakor tudi za lepe nauke, katere ste nam na srca polagali. Preč. g. župnik, ohranile nas v blagein spoininu. priporočanio se Vam v goivčo niolit.ev, kar bomo ludi mi slorili do konca našega življenja, po sinrti pa bi se videli tam v nebesih, kjer ni veu solz, teinuč vedno veselje. Soleavani. 1% Jarenine. Veliko duhovno veselje je bilo za župljane .lareninske dne 29. junija t. 1. zaradi Alojzijeve podobe, katero so narn oskrbeli za vse dobro vneti, posebno pa za lepoto in snažnost hiše božje naš visokočasliti gosp. dekan. Podoba je pravo inojstersko delo gg. Kellingrr-Ila.sslinger na Dunaji in stane s stroški vred 170 gld. 65 kr., ler ,je postavljena v spomin lan«ke tristoletnice sv. Alojzija. Blagoalovili so nani jo preč. g. .lakob Boliine, stolni žtipnik Mariborski. Genljivo so zapela deklela, ko se je podoba prinesla iz župnišča ter nesla v slovesni proeesiji v cerkev k blagoslovljenju. Po blagoslovljenju podobe so pa veleč. g. .lanez Vreže, korvikarij Mariborski, obilni množiei prav lepo razložili nedolžno in zalajcvalno življenje sv. Alojzija. Bodi še onienjeno, da so Jareninski ndadeniei naredili poseben vtis na navzoče »s snežno-belo lilijo», ki jo je vsak imel na svo.jih prsili in ki ponieni nedolžnost. O da bi niladenei in ndadenke posnemali angeljsko čednost sv. Alojzija! Iz Oljske okolice. (Osobne vesti.) Gotovo so Vam, dragi bralei, še v živem spominu dopisi iz lepe Cel,jsko> okolice, v katerih se je opisovalo gospodarstvo Geljskih nemč-urjev v naši občini. Znan Vam je gotovo tudi Slibenegg, kateri je bil glava tega sicer le malo let trajajočega gospodarstva, ali bode ostalo občanom gotovo še mnogo let v spominu. S pomočjo Celjskih nemčurjev posrečilo se mu je namreč priti v občinski odbor Geljske okolice, kjer je postal prav za prav župan in zraven lega še načelnik krajnega šolskega sveta. To so bili za okolieane hudi časi! Ni ga bilo gospoda v Geljski okolici čez-nj. S pomočjo Antona Mravlak-a, kateri niu je bil samo po imenu župan, vladal je v obeini, kakor paša in kaznoval te, kateri niso hoteli trobiti v njegov nemčurski rog. Kot naeelnik krajnega Solskega sveta postal je tudi oskrbnik občinske hiše v meslu, kjer je bila in je še sedaj slovenska šola. Da mu je Dodla ta narodna šola in njeni vrli ueilelji v oei ter mu bila trn v peti, je lahko razumljivo. Pregnal je iz nje mirne slanovalce, celo nadueitelja ter se naselil sam va-njo in pripeljal seboj svoje pristaže; prejšnji stanovalci plačevali so najeinnino redno; Stibenegg in njegov tovariš Kerk pa sta ostala najemnino tako dolžna, da jih je niorala občina tožiti ih še sedaj ni ves ta dolg poravnan. Premalo prostora bi bilo v tem listu, ako bi holel popisati, kako je delal Stibenegg kot občinski odbornik in načelnik krajnega šolskega sveta proti slovenskim prebivalcein. Zadosti je, če rečenio, da je bilo njegovo postopanje že tudi višjim oblastim, katere nam niso vedno prijazne, odveč tako, da je moral odstopiti koL naeelnik krajnega Solskega sveta in ker ni plačeval stanovanja, iti tudi iz občinske hiSe. Stibenegg-ova zvezda obledela je v Geljski okolici in sčasoma popolnoma zatemnela. Prišli so v Celjski okolici drugi, boljši gospodarji na krmilo, kateri ne poznajo med občani nobenega razločka, kateri se trudijo, da popravijo to, kar so njih predniki skazili in da poravnajo dolgove, katere so napravili prej nemčurski gospodarji. Šola trirazrednica je ostala ter se lansko leto lepo prezidala in je upati, da se razširi v kratkem v štirirazrednico, ostali so narodni učitelji, kateri imajo popolno zaupanje pri občanih Geljske okoliee. (Konec prih.) lz Vojnika. Malo je bilo letos tako krasnih veeerov, kakor je bil predvečer sv. Girila in Metoda. Tej natorni krasoli so še pa pripomogli kresovi, pri katerih naš »neinški trg« ni zaostal. Res ni zaostal, niarveč prekosil je vso okolico s svojimi pripravatni. Ko se jc zinračilo, naznanjal je zvona glas prihodnji god naših blagovestnikov. Ob deveti uri so na prijaznem hribčku Matere božje zahrumeli možnarji, da je odmevalo in se. lepo razlegalo po prijazni dolini Hudinje. Na to.spustilo se je nekoliko raket in so vžgali na rečenem gričku, kakor tudi okoli in okoli pri Sv. Tomažu na Konjskem, v Arclinu itd. več kresov. Med tem pa so zažigali umetalni ogenj, rdeč, moder in v raznih barvah skupaj pri cerkvi Matere božje, da se je kar rdečila in modrila dalee na okolu. Tu so pokazali Slovenci svoje spoštovanje do slovanskih apostolov, pa tudi drugi dan v tein, da jih je p«!cej v cerkev prišlo. Tako, dragi Slovenci, boino najboljše slavili god naših blagovestnikov, da hodimo v luči sv. vere, katero sta svetnika prižgala našim prednanicem in se zatekali v stiskah v senco sv. križa, katerega visoko držita sv. brata. Pa ne na enem samem mestu, niarveč tudi na večih v naši fari se je streljalo. Največ so temu pripomogli za vse dobro vneti tukajšnji Slovenei, katerih imena mi je dolžnost omeniti. To so gg. Kvas, Vratarie, eerkveni ključar Žgajnar, kakor tudi župan Skofjevaški Bikovšek in več Št. Tomaževanov. Hvala vsein! Da je bilo vse to krop na nemčurske paine'.ne (!) glavice in jih je ogenj bodel, kakor čuka dnevna svetloba, tega mi še omeniti ni treba. In tega tudi ne bi, da ni nekdo lekel, da se hoče s tem le Nemcem (?) Vojniškini kljubovati. In zdaj še naj mi kdo reee, da nimajo naši nemčurji mesto možgan pezdirja v glavi! Torej vsi kresi in vse razsvetljave je vselej »kljubost« Vojniškim nemčurjem, za katere se vendar pameten človek zmeni toliko, ko jud za prodano blago. Še to mi je omeniti, da so imeli pri »Franceljnu« vsi »Nemci« odprtje kopelice. Začeli so lepo. Popoldan je bil tepež pri Franceljnu, zvečer so pa »tuš« dobili. Kar še je pa več, povem še drugokrat. Iz Frama. (Častni spomin.) Bilo je dne 12. avgusta 1882. V prijaznem Framu bilo je zbrano mnogo odlične gospode, a Se več priprostih Ijudij. Praznovali so vesel praznik. Ta dan namreč bil je odlikovan tamošnji posestnik France Divjak s srebrnim križem s krono. Minilo je od istega veselega dneva skorej deset let. Zopet se je zbiralo v Framu Jjudstvo dne 23. julija t. 1. pred hišo omenjenega posestnika. A ta dan ni bil vesel, kar so pričale solze v očeh vseh zbranih. Prišli so spremit na zadnji poti vrlega občana Franc Divjak-a, ki je izdahnih svojo blago dušo dne 21. julija v svojem 76. letu. Vcč velecenjenih gospodov prihitelo je od daleč, da so se pridružili dolgi vrsti farmanov in šolske mladine. Rakev zakrivalo je mnogo krasnih vencev. Trije so imeli na dragocenih trakovih napise, ki označujejo zasluge rajnega Fr. Divjak-a. »Framska občina svojemu nepozabljivemu, zasluženemu predstojniku«, glasi se prvi napis. Da, rajni je bil vee let župan in se je vsekdar trudil in pomagal svojim soobčanom. Skrbel in živel je za blagor kmetskega stanii, katerega je po svojih močeh povspeševal, zatrjeval in branil; to pa ne brez uspeha! Napis druzega venca: »Framska šola iskrenemu prijatelju mladine«, priča, da je ljubil Fr. Divjak omiko in napredovanje, ljubil šolo. Bil je dolgo let šolski ogleda in načelnik krajnega šolskega sveta. V tem času pripravilo se je v Framu sedanje šolsko poslopje. Tretji napis pa, na prekrasnem slovenskem traku — podarjenem z vencem iz Maribora — namreč: »Tvoje živIjenje je koristilo narodu, Ti ostaneš nam v vekem spominu«; opozarja nas, da je ljubil Divjak svoj narod in jezik slovenski. In v resnici, narodnost bila mu je sveta, kakor vera in ljubezen do domovine. Daroval bi ji bil zadnjo kapljo krvi. Omenimo še, da je bil umrli posestnik čez trideset let cerkveni ključar, kjer se je zelo trudil, da se je zidala krasna, nova framska cerkev. Bil je tudi čez štirideset let oče ubogih. Zelo so ga ljubili in spoštovali gg. Oroslav Caf, Božidar Baie, Davorin Trstenjak in drugi. Fr. Divjak je bil v obče mož, sicer priprost, a omikan, mož jeklenega značaja. Mnogo očij se je solzilo po njem, mi pa želimo, da so mu resnične besede pesmi, ki so mu jo zapeli na pokopališču, po pevanju framskih deklet, gospodje učitelji in njegovi stari znanci: Blagor mu, ki se spočije, V črni prsti v Bogu spi. Lepše solnce njeniu sije, Lepša zarja rumeni. Od Sv. Miklavža pri Laškeni. (Posnemanja vredno.) Tukaj je jako razširjena »Družba sv. Mohorja«. Mala je župnija, pa je najbogatejša na številu družbenikov, če primerjamo številu prebivalcev župnije — v vsej našej vladikovini. Vsako leto se število zdatno poviša; ravno tako bode tudi v prihodnjem družbinem koledarju lepo število videti,' namreč 115. Najveee zasluge imajo pač č. g. župnik pri tem: vse storijo, da se le dobra reč širi, in da se budi narodna zavest. Pri nas se prej ni ničesar koristnega bralo; sedaj imamo pa razne slov. časopise naročene, v katerih se marsikaj podučljivega in koristnega najde. In to je tudi zasluga gosp. župnika. Zupljani pa jih tudi radi ubogajo, da je kar veselje. Na predvečer slovanskih apostolov, so v Ločah trije kmetje, namreč: Mart. Deželak, Mih. Pavčnik in Ant. Volavšek vsak svoj kres zažgali, in prvi je še priskrbel strel, ter lepo ubrano slov. petje, da je bilo veselje tem popolniše. Od Sv. Andraša v Slov. gor. (Narodno vejj e.) Veselo in ponosno zre bela cerkvica Sv. An- draža iznad prijaznega hribčka v široko Pesničko dolino. Zakaj bi pa tudi ne bila ponosna na-se, saj so v njeni župniji prebivalci, verni Slovenci, ki se zavedajo, da jih je rodila mali slovenska, da so sinovi matere Slave. Kako prešinja narodna zavest srca vrlih Svetandraževčanov, pokazalo se je že mnogokrat v obilni meri in tudi dne 17. julija. Ze izborno petje nekalerih Mariborskih dijakov, sinov Slov. goric, pri službi božji naznanjalo nam je, da se vtegne svečanost, ki jo priredi domače btalno društvo v spomin slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, dokaj sijajno obnesti. In res! V nedeljo popoldne po dokončani cerkveni pobožnosti zbralo se je ogromno število Ijudstva v gostilni g. Tomaža Toša, kojo sta kinčali slovenska in cesarska zastava. Občespoštovani, velezaslužni domači g. župnik Josip Kukovec je kot predsednik otvoril svečanost. Po krepko doneči pesni »Slovenec sem« pozdravil je prisrčno zbrano množico, ude in neude, pred vsem pa došle tuje goste od Sv. Jurija ob Ščavnici, od Sv. Antona v Slov. gor., od Sv. Lovrenca v Slov. gor. in Mariborske dijake, koji so s svojim milim petjem svečanost do konca izvrslno povspeševali ter občno veselje vidno pomnoževali. S pomočjo čast. g. gostov od Sv. .lurija ob Ščavniei, ki so izborni pevci, glasile so se krasne slovenske pesmi pod vodslvoin vrlega doniačega g. nadučitelja Ivana Strelee-a. Dobro premišljen slavnostni govor, v katerem je naš odlični faran Jurij Strah z navdušeno in prepričevalno besedo razjasnil zasluge slovanskih blagovestnikov za nas Slovence, segal je gotovo \sakemu navzočemu globoke v srce, vsaj so mnoga odobravanja pričala za to. l'o vsporedu razveseljevali so se navduSeni gostje združeni še do poznega večera. Zelo nas je veselilo videti med nami kol gosta obče priljubljenega gosp. župnika od Sv. Holfenka in čast. g. Josipa Kronvogel-a, sodnijskega pristava od Sv. Lenarta v Slov. gor. Veselilo se je z nami pa ludi nekoliko gostov rodoljubov od Sv. Ane, od Sv. Bolfenka in od Sv. Marka na Dravskem polji. Med krasno donečim petjem, med navdušenimi govori in prisrčnimi napilnicaini, kakor tudi med prjateljskimi pogovori pretekle so nam hitro vesele ure, v kojih smo si združeni razgrevali srea za blag naš slovenski narod. Razšli smo se radoslnega srea, katero je polnila goreča želja, da bi se kazalo po vseh krajih Slov. goric enako narodno gibanje, enako navduševanje za sveto našo stvar; želja, da poslanejo vendar nizki pa krasni griči .^lov. goric in jih vrli prebivalci močen val proti sovražnim nam sosedom. Narodni Svetandraževčani že kažejo, da se Tadi drže svojega gesla: Složno naprej! Z Dobrne. (Zahvala.) Pred kratkim so nas zapustili velečaslill gospod Matija Karba kot župnik v Zreeah, kaLeri so službovali tukaj kot kapelan blizo šestnajst let. Ko so nam v nedeljo po pridigi naznanili svojo ločitev, je marsikaleremu župljanu zaigrala v očeh solza žalosti; in to ni brez vzroka, kajti blagi gospod so v teh letih delovali v blagor župljanov v vsakeni obziru. Niso le nas podpirali samo v duhovnih stvareh, anipak tudi nam dajali dobre svete, krščanske časnike in bukve med nas razširjali in tudi gmotno, posebno pa ubožeeke podpiiali. Kdor je iskal poinoei pri njih, gotovo so mu bili pomagali. Ubožei so bili že tako razvajeni, da so kar dvajsetico v dar prosili; a ta gospod tudi pri svojih skromnih dohodkih nobenemu niso darila odrekli. Bog jim povrni tisočkrat! Od Sv. Janža na Dravskem polji. (S v. b i r m a. Unio eatholica.) Dne 2. in 3. rožnika imeli* sino east med seboj imeti mil. g. knezoškofa, ker so takrat naši nježni mladini zakrament sv. birme delili. Njih prihod poeastili smo s šolsko inladino, ueiteljstvom, požarno brambo in razno občinstvo. Na čelu birmancev predstavila se je najmlajša hčerka nadučiteljeva milostIjivemu gospodu z mičnim šopkom in ganljivim nagovorom. Srce mi je od veselja ploskalo, ko sem gledal ta ganljivi prizor. Hvalo priznavamo našim vrlim Rošenskim fantom, kateri so tudi tamkaj v čast mil. knezoškofu lep slavolok priredili z napisom: »Na srečno svidenje«. Vsa čast tudi g. gostilničarju Šimonu Fras-u, po domače »Tamboru«. Le-ta je takrat na svoji gostilni na vsa okna in vrata izobesil same slov. zaslave ali trobojnice. Živio! Vzgled bi si naj vzel oni gostilničar v Loki, po imenu Kok, kateri še vedno nad svojimi vrati prodava nEugenbau-Weinschank«. Njegova misel je, da drugače ne inore svetu pokazati, da zamore nekaj nemški krokati, kar se je baje naučil tam gori v rajhu, ko je za hlapca služil. Dne 31. maja treščila je strela in ob enem tudi vnela poslopje Jurija Klajnšek v Zatolieah. Gospodinja bila je v tem trenolku v kuhinji pred ognjiščem, ter jo je strela dela ob vso zavest in so jo zato naravnost v bolnišnico v Ptuj izročili. Oinenjeni bil je zavarovan pri zavarovalni družbi »Unio catholica«. Škoda se je precej naznanila osrednjemu ravnateljstvu in g. generalni zastopnik iz Gradca došel je na lice mesta ter škodo precenil in v kratkem času je poškodovani, skoz našega zastopnika g. .losipa Šnudrl, vso zavarovalno svoto prejel. Priporočuje se ta zavarovalnica ter ona le katoličane, oziroma njih imetje, stalne in premične reči proli požaru zavaruje prav po nizki ceni. Kdor ni katoličan, ne more si tudi svojega imetja pri ti zavarovalnici zavarovati. Opomnim tedaj še drage rojake, naj se blagovolijo obračali, ako si hočejo pri katoliškein druStvu zavarovati svoje imelje, do Josipa Šnudrl, zastopnika »Unio catholica". Prepriča se lahko vsak, da je omenjeni zastopnik pripravljen vselej ponudbe reSevati in pojasnila dajati. Tedaj pogeslu: svoji k svojini! Iz Ptuja (Zborovanje.) Kakor je znano, je imela ptiijska »podružnica sv. Cirila in Metoda« svoje zborovanje v Podvincih pri Ptuju. Mnogo ljudstva se je zbralo. Bilo nas je več stotin. Prišli so posestniki iz bližnjih vasij, celo iz Sv. Marka. Prišla je tudi ptujska slov. gospoda v obilnein številu. Med njimi omenjamo g. c. kr. notarja Ožgan-a in Koser-a, advokata dr. Horvata "in zlasti izborno slovenako rodbino Planinšekovo. Videl si ined drugimi tudi odlične goste. Tako so nas počastili profesor Lilek iz Serajeva, profesor Krambergar iz Dunaja, nekateri ee. gg. duhovniki in mnogi vrli gg. učitelji iz bližine. Narodni Podvinčanje okrasili so za to svečanost svojo vas. Hiše, opletene z venci, dva slavoloka, vihra.joče zastave — vse to je iznenadilo oko. A premile narodne pesmi iz čilih zrl vaških deklet in (anlov so pojile uho. Pri vhodu v vas pozdravil je član občinskega odbora vse došle goste. Pevci ptujske eitalnice zapeli so »Lepa naša domovina!« Mej glasnimi živioklici prišli smo do drugega slavoloka z nadpisom »Dobro došli!« Tukaj *ta podarita fant in deklica dosedanjeinu predsedniku ptujske Podružnice sv. Girila in Meloda«, preč. g. o. l>. llrliS-u lep šopek s primernim nagovorom. Vaška dekleta in fantje so zapeli dve nasodni pesmi. Nad nami so plapolale slov. trobojniee, a nad zborovališčem vihrala je dolga eesarska zastava. Pri zborovanju je pozdravil predsednik vse pričujofie prav srčno. Pevci so zapeli in ustal je slavnostni govornik, č. o. Konrad Stazinski. V navdušenem govoru opisal je živjenje in delovanje sv. slovenskih bratov, katerih ime nosi naša družba. Vmes je vpletal poučne opomine. Med drugini je razložil ljudstvu, da se deli veliko slovansko deblo na veje. Ena skrajna veja smo mi Slovenci. Povedal je gospod govornik, da lue Kristusove vere gori sedaj vsem Slovanom, ki štejejo čez 100 miljonov duš, a pred prihodom slovanskih apostolov ležala je v srcu slovanskih narodov tema malikovalstva vsaj pri veliki veeini. Sklep govoru so bile besede nepozabnega škofa Slomšek-a, naj cenimo, častimo in ljubimo lepo svojo materinščino. Glasna pohvala odškodovala je gospoda govornika za velik trud. Na to je razložil gospod dr. Brumen pomen, namen in osnovo »Družbe sv. Girila in Metoda«. Oglasilo se je 78 novih udov in tako šteje sedaj Ptujska »Podružnica sv. Cirila in Meloda« 124 udov. V denarju se je nabralo pri vpisovanju udov eez 50 gld. Pri volilvi izbrali smo si novega predsednika, č. o. Konrada Stazinskega, kajti dosedanji predsednik ne more več izvrševati posla, ker je oddaljen od Ptuja. S petjem je koneal shod. Sedaj so se začeli navzoei prosteje gibati. Solnce je zašlo za sinjim Pohorjem, ko smo odhajali od prijazne vasi. Vrli Podvinčanje, zapomnite si, kar ste slišali preteklo nedeljo. A Vi, posestniki iz drugih vasij, pravite svojim mlačnim sosedom, kako naj Ijubi Slovenec svoj jezik, v katerem mu je mati prepevala pri zibeli, v katerem ga je učila spoznati Hoga in v katerem bodo za nas molili pozni vnuki, ako jim ohranimo slovensko govorico. Možje Slovenci, cenile, častite in Ijubite slov. besedo, katero govorile od zibele do groba, Vi in Vaši otroci in Vaši znanci in v kateri bodo molili za Vas še pozni potomci!