G eo g ra fsk i v e stn ik , L ju b lja n a , LV (1983) O B 6 0 - L E T N I C I G D S U DC 91.(047 .1 ),(s 1922-1982«)3 = 20 U D K 91. (047.1), (»1922-1982«) 3 = 863 NEKAJ BESED OB PRILIKI PROSLAVLJANJA ŠESTDESETLETNICE GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE* S vetozar 1 1 e š i č** ž e lj i p redsedstva G eografskega d ru š tv a S lovenije, da n a d an a šn ji slo­ vesnosti uvodom a spregovorim n eka j besed, sem m ora l in želel ustreči. Ne p rip ad am sicer tis ti n a js ta re jš i, še živeči generaciji, iz k a te re so izšli u s ta ­ n o v ite lji našega d ru š tv a iz le ta 1922, v en d a r p a sem član d ru š tv a že polnih 57 le t, razen teg a p a sem vrsto le t ne sam o sp rem lja l d ru štv en o delo, te m ­ več v n jem tu d i op rav lja l različne funkcije . D a se oglašam k besedi, za­ to re j n i sam o opravičljivo , tem več š te jem to k a r za svojo dolžnost, čeprav m i zd ravstveno stan je ta k e v rste dejavnosti nič kaj več ne priporoča. Bolj sem v zadreg i glede tega, o čem naj spregovorim . Razvoj in delo d ru š tv a in n jegovo vlogo v slovensk i geografiji vse t ja do le ta 1972 sem dovolj obširno orisal že v svojem re fe ra tu le ta 1972 ob petdese tle tn ic i d ru štva . R e fe ra t je b il n a več m estih v celoti ob jav ljen , zato m i n jegove vsebine danes ne kaže ponav lja ti. O razv o ju in p rob lem ih slovenske geo­ g rafije v zadn jem d ese tle tju pa sem izrazil svoje m isli v u vodn ih besedah, k i izidejo p rav te dn i v le to šn jem »G eografskem vestn iku«. V n jih sem poskušal iz luščiti iz d ru štv en eg a delovan ja zad n jih desetih le t tis te n a j­ značilnejše poteze, k i so se pokazale zlasti ob p r ilik i zborovanj slovenskih geografov, k i smo jih v te m času im eli n a jp re j ob V oglajn i in Sotli, po tem p a v zgo rn jem Posočju, v M ariboru in n a G oren jskem . Te značilnosti so bile: narašča joča vloga vedno š tev ilne jš ih m la jš ih geografov, težn ja , d a se p re izkusijo m ožnosti in sposobnosti naše geografije za m oderno, d inam ič­ no regionalnogeografsko sintezo, poizkusi o rgan iz iranega skup inskega dela in te žn ja za čim tesnejšo povezavo m ed bazičnim i in neposredno ap lik a tiv ­ n im i geografsk im i dognanji. Ob tem se je, ho te ali nehote, odpiralo v p ra ­ šan je teo re tičn ih tem eljev in b istva geografske vede. Če je ob tem n a zbo­ ro v an ju v M aribo ru prišlo do k ritič n ih trd ite v , da slovenskem u geograf- * G ovor n a p ro s la v i 20. n o v em b ra 1982 v L ju b ljan i. ** Dr., a k ad em ik , zaslu žn i prof. u n iv er ze . G eo g ra fsk i in š t itu t A n to n a M elika , SA Z U . N o v i trg 4, 61000 L ju b ja n a , Y U skem u delu m a n jk a ko likor to liko u tr je n koncep t o p red m e tu in b istvu geografije, se je m orda ravno zato n a zadn jem zborovan ju n a G orenjskem in še ob d ru g ih p rilik a h pokazalo, da obsta ja jo in to zlasti m ed m lajšo in na jm la jšo generacijo geografov resne težn je k bolj dom išljen i usm eritv i geografskega dela. P o u d ariti je še, da je v n ajnovejšem času v okviru G eografskega d ru š tv a razvese ljiva poživ ljena dejav n o st znanstvene sekci­ je k o t k o o rd in a to rja in usm erjeva lca geografskega znanstvenega dela. N isem pa že ob p e tdese tle tn ic i m ogel in tu d i danes seveda ne m orem m im o dejstva , da im am o še vedno, kak o r p red desetim i leti, o p rav iti z istim i d ilem am i in razpo tji, k i sm o jih podedovali iz p re tek losti. N ism o še znali, včasih tu d i ne zadosti ho te li dokončno o b računati z geografskim dualizm om . Z lasti v raz iskovalnem delu m arsikdo m ed nam i še ne m oro iz svoje ožje, t.im . »fizičnogeografske« ali »družbenogeografske« kože in čep rav p riznava rea ln o st in v v p raša n jih okolja te r u re ja n ja p ro sto ra ap likativno v rednost n u jn eg a povezovanja in upoštevan je obeh sfer, je to p rizn av an je pogosto bolj d ek lara tiv n eg a kak o r delovnega značaja. Še p o ­ sebno se m i zdi zgrešeno, da smo v re fo rm iran em šolskem pouku pustili p reveč ob s tran i naravoslovno osnovo geografije. In ven d ar je geografija v sekakor p redvsem veda o Zem lji. Da p a p ri te h svo jih besedah ne ostanem sam o p ri tre n u tn ih d ilem ah in prob lem ih , naj poskušam v sk ladu z nam enom d anašn je slovesnosti n a k ra tk o ov red n o titi delo slovenske geografije v celo tnem šestdese tle tju ob­ sto ja G eografskega d ru štv a . Š estdesetle t je dolga doba, ki jo kon tin u iran o prež iv i le m alokatero društvo . Doba je tem daljša , čim h itre je se razv ija in sp rem in ja sam o živ ljen je. In v teh šestdesetih le tih se je ž iv ljen je bu rno razv ija lo in koren ito sp rem in jalo . V sk ladu s tem lahko tu d i v šestdeset­ le tn em ž iv ljen ju G eografskega d ru š tv a ločim o raz lična razdobja. P rvo je bilo u stanov itveno razdob je nekako v le tih 1922— 1928. T a k ra t se je rod ila tu d i p rv a slovenska geografska rev ija , naš »G eografski vestn ik«, k i je tu d i stop ila že v šesto dese tle tje svojega obstoja. U stanovitveno razdob je je bilo še m očno v znaku trad ic ije , k i je p r ih a ja la več ali m an j še iz S redn je E vrope, n ajveč z D unaja , čep rav se je p r i nas plodno in sveže p rep le ta la s svo jev rs tn im i vp liv i C vijičeve šole z jugovzhoda. N aslednje, drugo ra z ­ dobje, t ja do d ruge svetovne vojne, je bilo izrazito v znaku pobud poko j­ nega prof. M elika in n jegove ta k tra tn e »šole«, k i p a je obsegala še razm ero ­ m a m aloštev ilne delavce. V sekakor je b ila ta M elikova e ra odločilna za ves n ad a ljn ji razvoj slovenske geografije, k a r se bo dobro pokazalo tu d i ob vsem znača ju naše le to šn je ju b ile jn e proslave. To je doba, k i je šele p r i­ b ližala slovensko geografijo tis ti ravn i, k i jo je v ta k ra tn i E vropi začela dosegati m oderno po jm ovana geografija. K ako r za ta k ra tn o evropsko geo­ g rafijo , je bilo tu d i za M elikovo šolo značilno p rednostno zan im an je za n e ­ k a te re sm eri ozirom a panoge, tako n a p rim er za geom orfologijo p a za geo­ g rafijo naselij, tako podeželskih k ak o r m estn ih in to p redvsem z razvo jno - genetskega vid ika. Vse ta k ra tn o delo slovenske geografije, z M elikovo »Slo­ venijo« vred , ki je b ila zasnovana že ta k ra t, čep rav je dozorela in b ila do­ končana šele po vojni, še m očno kaže takšno začetno orientacijo . Toda p rav tako v sk ladu s tendencam i v geografiji d rugod po svetu, je M elikova šola s svo jim zan im an jem segla tu d i p re k ožjih, s trožjih m eja geografije te r se ob rn ila tu d i k širšim , ak tu a ln im v p rašan jem sodobnega živ ljen ja, s č im er se je m očno o rien tira la v posredno ali neposredno ap li­ kativno sm er. Z načilna v tem sm islu je b ila m očna za in te re siran o st slo­ venske geografije za ak tu a ln e d ružbene in gospodarske problem e slovenske zem lje in n jenega človeka, k i so se v zadn jih le tih p red vojno izrazito p r i- ostrovali. R azum ljivo je seveda, da sta vo jna in n je j sledeča osvoboditev geografe z M elikom n a čelu m očno angažira li v sm eri o b rav n a v an ja v p ra ­ šanj naših novih m eja. V nasledn jem razdobju , po osvoboditvi, t ja nekako do šestdesetih let, ie šel razvoj sicer n ap re j po d o ted an jih tir ih , k ak o r jih je začrta l prof. M elik, ven d ar so b ile po ti že m alo d rugačne in še bolj razvejane. D elovni k rog geografov se je iz ožjega k roga prof. M elika z n ek a te rim i n jegovim i p red v o jn im i učenci raz širil n a večje število m la jših sodelavcev, tu d i že povo jn ih študen tov , delovno področje pa tu d i n a m arsik a te ro sm er, k i dotlej še n i p riš la dovolj do veljave. Čas sam je seveda še bolj narekoval ak tu a ln e ap lik a tiv n e sm eri zan im anja . Počasi se je h k ra ti n a širše ra z p re ­ dalo om režje geografsk ih in sorodnih raz iskovaln ih in pedagoških in š titu ­ cij, p r i čem er se je seveda delo m arsikdaj začelo nu jn o tu d i d rob iti. Z n a ­ čilno za ta čas je ak tivno, včasih celo in ic ia tivno sodelovanje geografov p ri p ro sto rskem p la n ira n ju in ob likovan ju u rb an is tičn ih in p lan ersk ih d ru ­ štev in in štituc ij. N arasla je pub lic istična dejavnost geografov, dokaj u speš­ no je geografija b ran ila tu d i svoj položaj v šoli in siceršn ji vzgoji. N ekako po le tu 1960, v n as ledn jem razdob ju , so se tak šne razvo jne tendence še okrepile. G eografija si je u tr la in razširila svoje m ožnosti na U niverzi in v nas ta ja jočem m aribo rskem visokem šolstvu. S topn jevalo se je sodelovanje slovenskih geografov z geografi ostale Jugoslav ije , posebno pa z n ek a te rim i inozem skim i geografskim i cen tri. Delo je vedno bolj p re ­ h a ja lo n a m la jše ram e, p riče li so se, k ak o r d rugod po svetu , u v e ljav lja ti v geografsk ih ob ravnavah novi p rije m i in m etode (m ed n jim i tu d i že e k ­ sak tne k v an tita tiv n e ). G eografi smo se tu d i p r i nas, k ak o r d rugod po svetu, začeli zavedati, da naša naloga n i sam o proučevan je d an ašn jih s tru k tu r in n jihovega nas tanka , tem več tu d i n jih o v ih a k tu a ln ih funkcij in perspek tiv v bodočnosti. Če sm o tako za rad i bo ljšega pogleda razčlen ili šestdesetle tn i razvoj naše vede n a S lovenskem n a nekaj razdob ij, p a m oram o ven d ar podčrta ti, da je bil ta razvoj k o n tin u iran . Niso ga p re trg a li, če izvzam em o čas o k u ­ pacije , o stri prleom i. D anašn ja zgradba in s tru k tu ra slovenske geografije je to re j v zrastla organsko iz tesno povezanih koren in . Če se je kdaj s k u ­ ša la izneveriti tem koren inam , se ji je to km alu m aščevalo. S tem dosled­ nim , sk len jen im razvo jem se lahko ob le to šn jem ju b ile ju našega d ruštva , k i je bilo n jegov n a jš irš i nosilec, zares lahko ponašam o. K ončno je te h 60 le t dalo S lovencem dokaj bogato serijo geografskega rev ia lnega tisk a z »G eografskim vestnikom « n a čelu, p a tu d i k n jig in d rug ih geografsk ih in k arto g ra fsk ih pub likacij. Tudi ne b i m ogli reči, da slovenska geografija v tem razdob ju n i n ičesar p rispeva la k slovenski k u ltu rn i zgradbi in vse­ splošni n ap re d n i vzgoji te r da ji za to od naše družbe niso b ila izrečena n ik a k a p riznan ja . Toda če danes, ob našem ju b ile ju to poudarjam o, ven d ar ne sm em o pozabiti, da smo v te h 60 le tih v lek li s seboj še vedno precej n ep rem agan ih slab ih s tra n i in pom an jk ljivosti v svojem razvo ju . Te slabe s tran i sicer niso sam o n aša značilnost, saj se geografija za rad i svojega posebnega zna­ ča ja in svoje vloge v sistem u znanosti tu d i skoraj povsod d rugod po svetu bori z n jim i. Nič m an j p a n i res, d a smo jih p r i nas za rad i n ekakega h la ­ s ta n ja po h itre m in doslej zam ujenem nap red k u , pogosto tu d i za rad i p recej oportun ističnega in k a r p rev e čk ra t p rem alo p rem išljenega p r ila g a ja n ja zah ­ te v am ak tu a ln o sti in p rak tičn e ap likativnosti, še b rez n u jn e po trebe s to p ­ n jevali. T u gre po m ojem m iš lje n ju p redvsem za to, da smo neredko , k o t že rečeno, zanem arili izg radn jo dobro p rem išljen eg a dolgoročnega koncepta naše stroke. K ak o r že rečeno, se še nism o iznebili spon geografskega d u a ­ lizm a. Bolj k ak o r je b ilo po trebno , smo se p rep u stili valovom tako im en o ­ vane dez in teg racije geografije. Ob n je j so n aša geografska p rizad ev an ja m arsik d aj zvodenela ob m e jah sorodnih, a že po svo jem b istvu specializi­ ra n ih disciplin. Šele zadn ji čas sm o se, čep rav m alo pozno, spom nili, da bi bilo tre b a posk rb e ti spe t za re in teg rac ijo geografije, bo lje rečeno za re in ­ teg rac ijo kom pleksnega geografskega m išljen ja . N aša naloga b i bila , d a s ta k im m iš ljen jem tu d i v splošni vzgoji p ripom orem o k širši, bolj in te g r i­ ra jo č i m iselnosti. Z arad i kom aj ka j zav rte dez in teg racije tu d i v naši d ru ž ­ b i čedalje pogosteje trč im o ob pom isleke in v p rašan ja , k ak šn im sm otrom p rav z ap rav služi geog ra fija in kakšen je n je n d ružben i pom en. Še bolj usodno je, k e r se ta dez in teg rac ija pogosto veže tu d i z o rganizacijsko ra z ­ d rob ljenostjo geografskega dela po raz ličn ih in štituc ijah , k i je še nism o znali n iti p rib ližno p rem agati. Iz vseh te h vzrokov doživlja geografija tu d i v n aši d ružbi, k ak o r iz podobnih razlogov tu d i m arsik je d ru g je po svetu, to, k a r b i lahko označili z izrazom , k i je danes tako ak tua len , pa ne vedno popu la ren , to je — devalvacijo . K ak o r p r i v sak i devalvaciji p a se m oram o tu d i p r i te j n aš i zavedati, d a za n jo sicer o bsta ja jo tu d i ob jek tiv n i vzroki, k i niso posebnost našega delovnega okolja , d a p a sm o za n jo v p rece jšn ji m e ri k riv i tu d i sam i. Zato m oram o že n ap re j p rem iš lja ti o tem , k ako b i jo p rem agali. Saj je rev a lv ac ija geografije p redvsem naloga nas sam ih. S to m islijo , k i n a j nas uspešno vodi tu d i v p rihodnosti, na j zak ljuč im te svoje uvodne besede z željo, da bi vsi geografi, tu d i n jihov m la jš i in n a jm la jš i rod , zd ružen v G eografskem d ru š tv u S lovenije, v tako u sm erjen ih p riz a ­ d ev an jih čim bolj uspeval. (, QUELQUES REFLEXIONS A L’OCCASION DU 60e ANNIVERSAIRE DE LA SOCIETE DE GEOGRAPHIE SLOVENE S vetozar I l e š i č (R esum e) D ans son b ref discours prononce ä la seance solenelle consacre ä la ce leb ra tion du 60e an n iv ersa ire de la Societe de G eographie Slovene, l’au teu r — en ta n t que p resid en t d ’h o n n eu r de la Societe — evoque ses reflex ions su r l’activ ite de la geographie Slovene p en d a n t cette periode q u ’il a p re ­ sente dejä ä l’occasion du 50e ann iv ersa ire de la Societe en 1972 (»La geo­ g raph ie Slovene dans les 50 ans de la Societe de G eographie de Slovenie«, »G eografski vestn ik XLIV , 1972, p. 165— 180). P o u r la decennie 1972— 1982 il les a com plete dans son article , p a ru dans le volum e 1982 du »G eografski vestn ik« (»On th e occasion of th e s ix tie th an n iv ersa ry of th e G eographical Society of S lovenia«, »G eografski vestn ik« LIV, 1982, p. 3— 7) — L ’au teu r y insiste su r son opinion que les dilem m es q u ’il a analyse dans les articles m entionnes ci-dessus, p e rsis ten t encore avec tou tes leu rs ac tua lites (m an­ que d ’ une conception cla ire e t solide des täches de la geographie, en ta n t que science com plexe, le danger de sa d is in teg ra tio n p a r le dualism e geo- g raph ique e t la specia lisa tion exageree). C ependant, d ’au tre cote, l ’au teu r souligne que revolution de la geographie Slovene p en d a n t les 60 annees, depuis la fondation de ses rac ines ä l’epoque 1922— 1928, se dero u la it d ’une m aniere organ ique e t continue, ne sub issan t pas de fo rtes cesures, l’epoque de l ’occupation e tran g ere de 1941— 1945 n a tu re lle m en t exceptee. II y fau t, cependant, d iscerner q u a tre phases prinsipales: A. La periode de la fonda­ tion de la Societe e t du »G eografski vestn ik« ä la jeu n e U niversite de L ju b ljan a (1922— 1928), B. La periode de la g rande activ ite du ae fu n t academ icien A nton M elik e t ses p rem iers eleves e t co llabo rateu rs (1928— 1941), su ivan te les in itia tives venus de rev o lu tio n con tam poraine generale de la geographie en E urope e t en Y ugoslavie (C vijič). Ces in itia tiv es se ‘sont fa it valo ir su rto u r dans le dom eines de la gem orphologie e t de la geograp­ hie de l’hab ita t. C aracteristique p o u r cette epoque est aussi l ’in te re t cro issant des geographes slovenes aux problem es socio-econom iques de la S lovenie alors actuels ce qui m en ait ä l ’application p ra tiq u e de la geographie. Le re su lta t sy n th e tiq u e le plus visible de ces efforts es t la g rande m ono- g raph ie reg ionale du A nton M elik su r la »Slovenie«, te rm in ee encora apres la guerre (5 omes, 1936— 1960). C. La p rem iere periode d ’apres la g uerre (1945— 1960), caracterisee p a r le nom bre accru des jeunes geographes, eleves d e jä apres la guerre , m ais su ivan ts to u jo u rs la d irec tion du Prof. M elik e t ses co llaborateurs. C aracteristique pou r ce tte epoque sont aussi les tendences de co n trib u er avec ses e tudes ta n t que possible aux täches p ra tiq u es de la nouvelle societe socialiste. D. La periode la p lus recen te (depuis 1960), caracterisee p a r l ’e larg issem ent o rgan isa trice des in s titu ­ tions geographique, le nom bre accru des geographes occupes dans les ac ti- vites applicatives, l’in troduc tion de nouvelles m ethodes e t techn iques de recherce (les q u an tita tiv es y com pris) e t les tendences vers les syntheses reg ionales m odernes e t dynam isees.