73. številka.
Ljubljana, v četrtek 1. aprila.
XIX. leto, 1886.
Izhaja vsak dan zvečer, izimfti nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za a vstri.j sko-otrerske dežele za vse leto 16 gld., za pol Inta H ^1<1., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub I j ano brez pošiljanja na duin za vse leto 13 gld., za četrt leta .'i gld. 'do kr.. za jeden inesoc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za rueBec, po 30 kr. za, četrt leta   — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina /.naši. Za oz'nanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po ♦> ki., če Be otrittailn jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvide frankirati. — Rokopisi »•  ne vračajo. Uredništvo in u p r ;v vu i š t v o je v Umit.ha Kirldša hifii, „Uledališka stolb-i". Up ravni stvu naj se blagovolijo pošiljati narnčnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iz državnega zbora.
Na Dnnaji 29. marca Skrivnostno razodenje! Razodevati se je danes začel našemu parlamentu naučni minister dr. pl. Gautsch, ki se še vedno imenuje „novi", menda zategadelj, kakor se knjiga imenuje nova, dokler ni prerezana. Ako bode te dni, ko se razpravljajo stvari naučnega njegova potrfelja, tako krepko in točno, kakor danes, še večkrat razvijal svojo indi-viduvalnost, potem nam skoro ne bode na nobeno stran več zagonetka, potem se bode v megli Taaf-fejeve vladavine videU vsaj steza naučne politike jasna! Kakega se je nam torej danes prvič pokazal dr. pl. Gautsch?
Za kratko debato o „ministerstvu za deželno brambo" prišlo je v posvetovanje „ministerstvo za uk in bogočastje" in tedaj je prvi iz levice .contra" govoril dr. Fuss. Ta mož je iz pruske Šlezije doma, zastopa glavno mesto avstrijske Šle-zije in je po strani tudi profesor v Leopoldovem na Dunaji. V zbornici sedi na skrajne j levici in že s tem kaže, kaka žrjavica tU v prsih njegovih. Danes pa je še dve uri govoril, da se je dokazal ve-Jikega Nemca in srditega fakcijoznega oponenta S preobilnim svojim glasom in s hribovskim narečjem je ta dokaz prejasno dognal. Kritikoval je ukaz ministra, da se imajo pregledati knjižnice ljudskih, meščanskih in srednjih šol. Dejal je, da ta ukaz je past, v katero naj bi se ujeli učitelji, ki so še vedno navdušeni za svobodnega duha nove Šolske postave, da po tem ukazu morajo iz knjižnic izginiti »najlepši cvetovi nemškega slovstva za otroke nemških roditeljev na nemških učilnicah". Za te trditve je govornik pripeljal sabo cel voziček knjig in knjižic, da jih je citiral. Osobito dolgo pa se je avstrijski Prusak mudil pri odredbi ministrovi, da se ima odstraniti iz knjižic delo, katero opisuje boj Nemčije proti Franciji leta 1870/71. Minister je dejal, da je to za to ukazal, ker je dijak, prebravši knjigo, kričal: „Pereat Austria, vivat Bismarck." ,,Zato", povpraševal je danes prof. Fuss — „ker je knjiga ta nezrelega mladeniča zapeljala v take izraze, zato naj bi drugi dijaki avstrijskih srednjih šol ne smeli čitati knjige, v katerej so popisana j junaška dela nemškega naroda?"   Tistim kolegom i
svojim, ki bi se dali begati po tej prepovedi kliče govornik: ,,Bodite možje Nemci in dajte, da bodo učenci navzlic tej prepovedi čitali tiste knjige, s katerimi se pospešuje nemška narodna zavest!" Nemški klub je tu pa tam pritegnil z odobravanjem in konečno tudi ploskal, nemško-avstrijskega kluba pa, kakor je bilo videti, je bilo sram tega strokovnjaka
— klobasarja. Govoril je proti koncu tudi o narodnostnih razmerah v Šleziji, o teženji Slovanov in seveda o Češkem državnem pravu, kar7* je mnogo ironične pohvale vzbudilo zlasti mej Čehi.
Odgovarjal je koj na to dr. pl. Gautsch. Vsa zbornica se je zgrnila k ministerskim sedežem, ko se je vzdignila visoka elastična in lepa postava naučnega ministra. Že s prvimi besedami je vse poslušalstvo nase zavezal. Glas mu ni močen, a jasen, zelo prijeten tenor. Točnost in samosvest ra/odeva vsaka beseda, čisto nemški izgovorjena. Kretanje mu je naravno in mehko, kakor da bi vse samo po sebi teklo. Dejal je začetkom: „ Četudi sem mislil šele kasneje mej debato izpregovoriti, odgovarjal bodem vender takoj sedaj gospodu predgovorniku. Storim to, ker gospod predgovornik ni govoril le kot poslanec nasproti naučnomu ministru, nego tudi ker je kot — ponavljaje je rabil ta izraz — zastopnik učiteljskega stanu meni storil izjave, katere
— to nujno želim — pridejo naj ob jednem z ministrovo v svet do avstrijskega učiteljstva. (Dobro! dobro ! na desni). Apostroto je gospod poslanec izustil avstrijskemu učiteljstvu, apostrofo, katero bi jaz po dolžnosti svoji kot naučni minister vse drugače zavrniti moral, tla se ni zgodila v tej visoki zbornici (pohvala na desni); avstrijsko učiteljstvo bode volilo ali ukaze svojega odgovornega načelnika ali pa tisto, kar jim ie svetoval svobodni poslanec. (Živahna pohvala na desni, ugovor z love). Učiteljstvo avstrijsko bode volilo in jaz ne dvojim, kako I bode volilo. (Nemir na levi. Klici na desni: Mir!) Moja gospoda! Ne boste me s svojimi klici spravili iz koncepta, ker kakor vidite, nemam sploh nobenega. (Dr. Heilsberg: Tam se je kričalo!) Opazke svoje sem obrnil na vse gospode." — Ko je dr. pl. Gautsch tako dokazal svojo odločnost in točnost, zagovarjal je svoj ukaz, mej drugim povprašajoč: „Ali se sploh dobi učitelj, ki meni, da je v dijaš-kej knjižnici trpeti knjige, ki so obrnene proti do-
moljubju, proti veri, proti nravnosti? Jaz mislim da ne. Gibanje proti ukazu pa izvira od tod, ker se — ne vem, ali po pravem ali po krivem — pričakuje, da bode novi načelnik učne uprave skrbeti znal, da ukazi njegovi ne ostanejo le na papirji, marveč, da se bode tisto godilo v avstrijskej šoli, kar minister ukazuje." Kar se tiče „zanjk", dejal je, da je posebno čudna misel, načelnik učne uprave bi moral učiteljem zanjke nastavljati. „Zanjk jaz ne nastavljam. (Dobro! na desui). Pa je tudi gospod poslanec dejal, da je ukaz prišel po direktnem ali indirektnem pritisku. Prosim, to je trditev in tej trditvi postavljam jaz nasproti svojo besedo, da ni uplivala nobena stran. Ta ukaz je iz mene in moji uradniki so ga spisali po mojem povelji. Ne potrebujem, da bi katera stran vame uplivala in uverjeni bodite, da pritisek, pridi od katere strani koli, ne izda ničesar (Dobro! Dobro! na desni!), najmanj pa bi izdali pritiski iz te vrste. (Pohvala na desni.) Delovanje moje naloženo je jasno, in če se še toliko govori in kri ti-kuje o mojih ukazih v tej visokej zbornici, itak se bodo zvršili brez premembe. (Pohvala na desni). — Po teh presamosvestnih besedah, ki jih bode praksa konstitucijonalizma pač na laž postaviti morala, govoril je minister posebno živo o smeri avstrijske šole: „Jaz poz nam le jedno šolo, to je avstrijska šola! Šole značaj se nikdar ne sme ravnati jedino le po želji jedne politične stranke, najmanj pa po nazorih, ki so se izražali danes. (Dobro! dobro! na desni). Avstrijska šola ima tudi sveto nalogo, da goji domoljubje mladine (Pohvala na desni), tisto avstrijsko domoljubje, katero se je jednako dobro obneslo pri vseh narodih v sreduih in slabih dnevih. Učitelji bo luči. Naj bi te luči svetile svetlo, v ljubljenej našej domovini, a naj ne razsvetljujejo le duhov, ogrevajo naj tudi srca, da dosežemo namen vsega pouka in vse odgoje: D o bre Avstrija ne (Dobro, dobro! na desni), m no goznateljne, poštene in vrle ljudi. (Živa pohvala. Desnica ploska. Ministri in poslanci Čestitajo)
Ta govor smemo imeti za lep donesek k spoznanju „novela" naučnega ministra. Ako smo ga danes spoznali  odločnega — tu pa tam nasproti
LISTEK.
Selski župnik.
(Roman.
Spisal Ludovik Halevv; poslovenil Vinko.)
Drugo poglavje.
(Dalje.)
O teh besedah plane župnik kvišku, prime Ivana za roke, potegne ga k sebi ter ga objame. Bela glava tiščala se je plave. Dve veliki solzi zbrali sta se v očeh starega duhovnika ter mu počasi tekli čez razorano lice. Potem pa je abbe svojemu krščencu vendar le moral razložiti, da je sicer v posesti dedščine svojega očeta, a da vendar nema pravice posluževati se je, kakor bi hotel, in da to pristoji njegovemu varuhu.
„Gotovo ste Vi moj varuh?"
„Ne, dete moje, jaz nesem, duhoven ne sme biti varuh. Jaz mislim, da bodo za to izvolili gospoda Lenienta, notarja Souvignvskega. tvojemu očetu velik prijatelj. Govori razodeni mu svojo željo."
In res je gospoda Lenienta rodbinski svet po
On je bil ž njim in
stavil za varuha. Ivan ga je tako živo in nujno prosil, da se je naposled notar dal pregovoriti, vsako leto od obrestij celega imetja vzeti dva tisoč in štiristo frankov in razdeliti jih mej materjo Kle-mentovo in malo Rozaliko.
Gospa Lavardensova se je v vseh teh premenah izvrstno odlikovala. Šla je k abbeu Konstantinu in rekla:
„Izročite mi Ivana do cela, da dovrši svoje študije, vsako leto mej počitnicami pripeljem ga k Vam. S tem Vam nočem iti na roko, marveč Vi mi boste s tem storili uslugo, kajti svojemu sinu boljšega ne morem želeti. Morala bodem ostaviti Lavardeus, ker hoče Pavel postati vojak in ustopiti v Saint-Cyr. Le v Parizu morem mu najti učiteljev, in oba dečka bodem vzela tjakaj s sabo. Pred mojimi očmi naj se skupno vzgojujeta kot brata. Prepričani bodite, da nobenega razločka ne bodem delala mej njima."
Tako ponudbo je bilo težko v nemar pustiti. Res, da bi bil stari župnik Ivana rad obdržal pri sebi: srce se mu je stiskalo, mislečemu na ločitev. Vender pa je moral misliti Ie na blagor dečkov, vse drugo pa pustiti . . . Poklicali so Ivana.
„Dragi moj," rekla mu je gospa Lavardensova „hočeš li z mano in s Pavlom nekaj let skupaj živeti ? Vzela vaju bodem v Pariz."
„Vi ste predobri, milostiva gospa, a jaz bi vender rad tukaj ostal."
Pogledal je župnika, in ta se je obrnil v
stran.
„Zakaj pa naj bi odpotoval," dejal je dalje, „ zakaj pa hočete Pavla in mene peljati v Pariz ?u
„Ker le v Parizu resno in korenito moreta dovršiti svoje študije. Pavel se bode pripravljal za izpit v Saint-Cyru.   Saj veš, da hoče biti vojak."
„ Jaz hočem tudi vojak postati, milostiva gospa."
„Ti . . - vojak!" začudi se župnik. „Tega tvoj oče ni hotel. Dostikrat je v pričo mene govoril o tvojej bodočnosti, o tvojej karieri. Postati bi imel zdravnik, kot on, zdravnik Longuevalski, in kot on ubogim pomagati in bolnikom streči. Ivan, dragi moj, to pomisli!"
„Vem, vem!K
jjTotem moraš pa tudi to storiti, kar je tvoj oče hotel. To ti je dolžnost Ivan, to ti je dolžnost. Iti moraš v Pariz . . . Verjamem ti, da bi rad lu-^"*** kaj ostal, tudi jaz bi to rad videl ... a ne gre, ira 5
parlamentu presaraosvestnega — uradnika, navdušenega, in značajnega šolnika, dovršenega govornika: to imamo najprvo častitati vladi Taarlejevi in napredku šolstva, kot šolstva. V koliko se nazori <lra. pl Gautscha strinjajo s teženjem glede narodnega šolstva, tudi si utegnemo zvedeti morebiti že jutri, ko bode poslanec prof. Šuklje razpravljal vprašanje slovenskih šol in je tedaj na to pričakovati mi- * nistrovega odgovora
Govor poslanca g. prof. Sukljeja
v držav ne j zbornici dne J 7. marca t. 1. ViBoka zbornica! Po prijaznosti mojih kolegov dobil sem častno nalogo, njihov generalni govornik biti v le tej debati. Iz kraja sem si svest, da je težavna ta naloga; samo po sebi pride, da se bode ves govor sukati moral pri tem naslovu okolo specijalnih in strokovnih vprašanj ali pa razpravljati politično administracijo te ali one kronovine. Da pa se o tem dobi sodba, treba je natančno poznati vse dotine razmere.
Upam torej, da ne bodo nič ugovarjali častiti kolegi, ki so me imenovali generalnim govornikom, če pojasnim le nekatere strani politične uprave v Kranjskej, mojej ožjej domovini: Temveč povoda imam za to, ker je v jednej zadnjih sej odličen član nasprotne strani jako neugodno tu po mojem srčnem prepričanji tudi krivično sodil politično upravo te dežele. (Prav res! na desnici.)
Nič ne prikrivam torej, da iz prvega začetka nisem mi-lil. osobito k temu naslovu prositi besede. Prisiiile pa so me najprvo izjave gospoda poslanca dra Tomaszczuka, izjave, katerim, to moram reči, se iz kraja niti čuditi ni. Toliko neresničnega se je zadnji čas o razmerah v Kranjskej trosilo po listih, da kouečno ni čudo, ako je kaj teh modernih bajk padlo tudi v te prostore. V resnici imamo prav pametne ljudi, ki mislijo, da pod vlado Taaf-fejevo v Kranjskej gospoduje samohotje, kakor morebiti kje v deželi zamorcev ob Tsadskem jezera, ljudi ki resno verjamejo, da sedanji deželni predsednik kranjski je pravi pravcati Herodež, ki le to misli in namerava, kako bi po betlehemski umoril dete,  pomilovanja vredno nemštvo na Kranjskem.
Pač se tu vsiljuje vprašanje: Ali je ren to vse tako? Ali je nemštvo na Kranjskem za sedanje vlade in za politične uprave deželuega predsednika v istini tako stiskano, tako zanemarjeno kakor politična pasterka? Če je to res, potem je seveda popolnem prav, da se gospodje pritožujejo; če pa to ni res, če politična uprava te kronovine tudi z nemško manjšino strogo postavno ravna, potem tiste hrupne vesti, ki se okrog trosijo, le jasno dokazujejo, kako lažniivi so njihovi pričetniki in kakega milovanja so vredni tisti politiki, ki jih „bona fide" jemljo za dobro blago, ne da bi jih bili poprej preiskali. (Dobro na desni.)
Kaj je ob kratkem najpoglavitniše, kar častita opozicija po svojih časopisih in tu v parlamentu očita političnej upravi Kranjske? Menda zadenem pravo, če stvar posnamem s tremi točkami : prvič je to razmerje mestnih osnovnih šol Ljubljanskih, drugič so to odnošaji politične uprave s tistim sklepom kranjske hranilnice in slednjič tretjič razmere mej načelnikom politične uprave in mej uradniki ter profesorji nemške narodnosti, tu pred
vsem tisti ukaz — če se ne  motim od  7. apr. da 1885 —,  s katerim  je zadnjič gospod  poslan« *c dr. Tomaszczuk   znal  skupiti   nekoliko  nopredrag e senzacije. Vpraša se sedaj     Kaj je resničnega tu, kaj tam ?
Kar se tiče mestnih osnovnih šol, se je z njimi že lansko leto bavila visoka zbornica. Bil je odličen parlamentarec, častiti gospod poslanec Heb~ ske trgovinske zbornice, ki je L,rnan od svojega ža ljenega narodnega čuta tu izrekel, da v glavnem mestu kranjske dežele — .na tem skrajnem koščku nemške zemlje,4 kakor pravi Seume — ni več nijedne nemške ljudske šolo. Jaz bi dejal, da gospod poslanec, ki je to izjavil in je po velikem zajemal iz kalnih virov, ni bil dobro poučen, ker sicer bi. bil moral dodati še dve drobnosti : prvič to, da do septembra 1885 ni bilo trdo nemških ljudskih šol. v Ljubljani, da pa tudi ni bilo trdo slovenskih, ker pouk bil je utrakvistično tako urejen, da se je v teh ljudskih šolah v najnižih razredih pričelo s slovenščino, v viših razredih pa se je nemški poučni jezik posadil na mesto slovenščine, potem pa bi bil drugič moral — in to je poglavitno — povedati, da je takšno jezikovno organizacijo mestnih šol Ljubljanskih leta 1878 sklenila ravno nemška večina mestnega zbora in potrdila ravno tako nemška večina tedanjega deželnega šolskega sveta.
Saj to, moja gospoda, je tista taktika, zavoljo katere se že večkrat pritožujemo, da si je to neprijetno. Ukrepa nismo mi storili, on bil je naperjen proti nam, živel je, če tudi smo se mi pritoževali In ga zavračali, on je imel le namen, da bi slovansko šolsko mladino preustroju za naročje majke Germanije, — a glejte, potlej pridejo z nedolžnimi in z nedolžnimi obrazi in dolžijo politično upravo kronovine, dolžijo deželni šolski svet in mestni zastop, trdijo, da vsi ti faktorji s to napravo niso drugega nameravali, kakor na tla položiti nemštvo na Kranjskem. Daljo prih.)
Pisma iz Rusije.
i.
(Palje.)
Ruska gubernija je razdeljena ua ujezde. Prva osoba administracije v ujezdu je „ispravnik", ki drži vse v svojih rokah. Da osvobojenja so izprav-nika izbirali — dvorjani, po navadi progorevšega ali proigravšega se v karte negodjaja, ki je delal vse, kar so hoteli njegovi dobrotniki, ki so mu dali vsakdanji kruh s tem, da so ga izbrali. Pri izprav-niku mužik pravice torej ni mogel najti; ako ga je pomeščik trpinčil in on je to prenesel tiho, bilo je zanj najboljše; ako pa se je šel pritožit k isprav-niku, oprali so še tam mužiku tisti del telesa, kjer se hrbet začenja imenovati drugače, ko se je privlekel izbit, ves višnjev in krvav domov, bfl in mu čil ga je zopet pomeščik iz maščevanja.
V mestih — „gorodah" — branil je drug Činovnik pravice dvorjanov: gorodničij. Gorodničrj je bil po naravi „otstavnoj" oficir, surov, bujen, pijanec sploh z vsemi epiteti prejšnjih korporalov, ki so nosili zraven sablje palico.
Kaj pa sodnija, prva zaščitnica pravice in zakona ?
V ujezni je bil „ujezdni sud" za vsa kriminalna prestopljenja in pa „zemski sud" za prestop-
ne gre. Iti moraš v Pariz ter delati, pridno delati. | To me tudi kar nič ne skrbi, ker ti si sin svojega očeta. Iz tebe ne bo samo pošten, marveč tudi delaven mož, kajti kdor je prvo, je tudi drugo. Nekega dne bodo našli reveži v hiši tvojega očeta, na istem mestu, kjer je storil toliko dobrega, dru-zega doktorja Revuauda, ki jim bode s svojo pomočjo stal ob strani kot oni. In če jaz morebiti doživim tisti dan, potem bom zelo srečen, zelo srečen ... A jaz nemam prav, da sam o sebi govorim ... To se ne spodobi, jaz nemam nič pri tem. Le na svojega očeta moraš misliti. Še jedenkrat ti pravim, Ivan, da je bila to njegova največja želja, tega ne smeš pozabiti."
»Saj tega nesem pozabil. A če bi me moj oče zdaj le videl in slišal, gotovo bi me umel in odpustil. Saj samo zavoljo njega . .
„Zavoljo njega?"
nDaI Ko sem zvedel, da je umrl in ko sem čul, kako je umrl, sklenil sem takoj sam v sebi, da moram postati vojak in to tudi hočem biti. Ne ovirajte me, gospod kum, ne odvračajte me od tega, milostiva gospa ..."
Solze so se dečku udrle iz očij.   Ves je bil
obupan. Grofinja in abbe skušala sta ga pomiriti s prijaznim prigovarjanjem.
„No, da, saj smeš, saj smeš storiti, kar hočeš, vse, kar le hočeš ..."
Oba sta si mislila: Ivan je še otrok, čas ga bode že na drugo pot spravil. A oba sta se motila v tem, kajti Ivan ni odstopil od svojega sklepa.
Meseca septembra leta 1876. izpodletelo je Pavlu v Saint-Cyru in Ivan je bil vsprejet v tehniško šolo. Ta dan je pisal abbtiu Konstantinu:
„Vzprejet sem in še predobro, kajti vstopiti hočem v vojaško, a ne v civilno službo ..."
In tako se je res zgodilo. Ivan je leta 1878 vstopil v izobraževalnico v Fontainebleau. Izpolnil je baš jednoindvajseto leto. Bil je torej polnoleten, gospodar svojega imetja. Prvo delo samostojnosti njegove bil je jako izdaten strošek. Kupil je Kle-mentovki in malej Rozaliki, ki je bila mej tem dorasla, vsakej po jedno dohodarsko pismo za petnajst sto frankov. To ga je stalo sedemdeset tisoč frankov, nekako ravno toliko, kolikor je bil Pavel prvo leto svoje prostosti zapravil v Parizu za go-spodičino Liziko Bruvere.
(Dalje prih.)
ljenja manj važna. Namesto prvega imamo zdaj „okružnoj sud" (Bezirksgericht) na nekaj ujezdov, za „zemski sud" pa „mirovlh sudjej" (Friedens-richter); srednja mej tema dvema instancijami je zdaj „mirovoj sjezdB (Friedensrichtescollegium).
nUjezdur sud" je imel „predsedatelja" in dva „zasedatelja", „zemski sud" ravno tako. I predse-datelje in zasedatelje volili so spet dvorjane in iz dvorjanov. Vsi ti čiuovntki bili so nesrečni, brez-hlebni porneščiki. ki so se držali svoje službe kako i utopljajoČi za slamo in seveda so delali vse, kar so hoteli pomeščiki, da bi ne izgubili poslednjega koščeka hleba. Omeniti Še moram, da so vsi jemali „vzjački", to je, predno si začel govoriti z njim, o čemer je bilo treba, moral si mu stisnuti v roke več ali manj rubljev, glede na to, ali si bogat ali ubožen in ali jo reč, o katerej se hočeš obrniti k njemu, važna ali ne. Pot do višjega činovnika se je začela s „storožem", kateremu sij moral dati na čaj, da ti je odprl dver na „križev pot", na katerem so bili kot „štacijoni" razni pisarji in sekretarji, katere je bilo treba vse „umasliti", predno si se privlekel na Golgato, t. j. do zasedatelja in predsedatelja.
O sodeh ruska poslovica glasi: „Sud svjat, no siidji lilifje supostati*'.
Prvi činovnik v guberniji bil je, in je tudi zdaj gubernator. On je bil spet — dvorjanin 1 Ko bi bil on celo hotel kaznovati ispravnika ali sodnika in bi ga prognal iz Blužbe, bi s tem ne dosegel ničesar, kajti naslednika Bpodenemu činovniku vofili so spet — dvorjani, in seveda taeega, ki je bil trdno namenjen, zaščiščati jih „pravice'', to je, jih zverstva in brezobrazija. Z jedno besedo, mužik je bil popolnem v rokah svojega pomeščika in delal je z njim, kar je le hotel.
Zato pa so si morali inužiki iskati pomoči v JLvnchovej justiciji, in marsikateri pomeščik je umrl pod muzičkim polenom ali toporom ali pa so se mužiki po noči vlomili v njegov dom, omamili ga s polenom po glavi, potlej pa zvezali in „pribrali" za vselej — v reko. To so delali vselej tako skrito, da skoro nikoli ni sodnija mogla najti zločincev. Ako pa jih je našla, poslala jih je v Sibirijo, ker v Rusiji smrtne kazni za ubiJBtvo ni, razen za ubij-stvo carja ali Člana carske družine.
Mimohodom naj omenim, da pomeščice neso bile nič boljši, akoravno je priroda žensko baje mehkost in d. brota srca; lani je umrla v sumskein ujezdu stara pomeščica, ki si je vse življenje samo izmišljala, kako bi mučila svojih krepostnih; zastavljala jih je stati nagimi na treskočem mrazu, jesti tolče no steklo ali pesek in množestvo podobnih mu-čenij, kakor so pisali časniki, ko je umrla. Kaka strašna, brezsrčna in divja je bila mati znamenitega našega pisatelja Ivana Turgenjeva, o tem lahko čitate v prvih knjigah lanskega „Vjestnika Jevropi", kjer piše o njej njena prijemna hči, gospa Žitova.
Bogatstvo pomeščika cenilo se je po njegovih „dušah". „Duše" — to so bili vbs krepostni moškega spola, ki so bili zapisani pri „reviziji". Revi. zija je obhodila imenja pomeščikov ob opredeljenem časi in je zapisovala vnov rodivše se mužičke in izbrisovala iz „spiskov" umrše.
Po številu duš je pomeščik plačeval „poduš-nuju podatj" (davek); njegov dobiček je terjal, precej zajavljati „reviziji", ako je umrl kak mužik, in dolgo molčati ali pa, če se je dalo, skriti novorojenega mužička.
Vendar je bila pomeščiku velika škoda, ako je kaka „duša umrla", ker podušni davek je bil vendar veliko manjši, nego je bilo vredno to, kar je nakosila, naorala ali namlatila v jedno leto ranjka duša.
Ženske se neso štele za duše.      (Dalje prih.)
Politični razgled.
Hotraiijc dežele.
V Ljubljani 1. aprila.
Češki listi neso prav zadovoljni z izjavo na-iičnega ministru Gautscha, da se od nobene strani ne bode dal siliti. Če je minister tako mislil, da bi parlament ne smel uplivati na njegove odločitve, storil je veliko napako, kajti član je ustavne, če že ne parlamentarne vlade. V vseh ustavnih državah upliva parlament na vlado.
Vrni nje države.
Govorilo se je že, da bode nemška vojska posela lSelgtJo, ako bodo delavski izgredi še dalje trajali. To bi pa utegnilo imeti nevarne posledice, kajti nasprotovalo bi mejnarodnim pravom, nevtra-
liteti dežele    Francija in Anglija bi gotovo prote- I štovali proti temu, da bi se na ta način razširil , nemški upliv na ^elgijb. — V Charleroi so delavci | zopet začeli delo, a v druzih krajih se pa izgredi še neso polegli. V Monsn in Tournai so se delavci celo predrznih napasti stražarje in so od njih zahtevali denar. V Antoiogu je bil boj mej delavci in vojaki ter je bilo več ranjemh. Upati je pa vendar, da bodo nemiri se kmalu povsod polegli. Tovarnarji mislijo nekoliko zboljšati delavcem plačila, država bode pa gradila več železnic, da dobe ljudje delo.
Kakor se iz Odese poroča, pripravlja se Ru-sija. da v kratkem posede Bolgarijo. Tamošnje generalno poveljništvo je dobilo že ukaze, da vse pripravi za prevoz vojakov v Varno. Nekateri ruski listi naravnost priporočajo, da naj Rusi zasedejo Bolgarijo. Car pride v kratkem v Krim in to se tudi tako tolmači, da Rusija namerava kako akcijo, i sicer je car navadno še le v juniji odhajal v Krim.
V irnogoro pride v kratkem več ruskih • častnikov, ki bodo več Časa ostali v tej deželi. Vež- i bali in organizovali bodo črnogorsko vojsko.
Garašanin neče nikakor več vsprejeti sestave nove vlade. Brbnlti kralj je bil prisiljen poklicati ; Ristića, da sestavi novo ministerstvo. Ristič še ni j vsprejel tega naloga, vendar vedno verojetneje postaja, da bode Garašaninov naslednik. Kakor se poroča, Ristič neče nič slišati o kakej koaliciji z na-prednjaki, ampak bode v ministerstvo poklical samo liberalce.
It o Ig nrski knez bode nekda udal se željam velevlastij. ako mu le obljubijo, da jih bo večina čez pet let glasovala za to, da se mu podaljša vzhodnorumelijsko generalno guvernerstvo. Po poročilih iz Sofije so vesti o razburjenostih v Bolgariji in Vzhodni Rumeliji izmišljene. Bolgarska vlada poslednji čas ni zaprla nobenega Cankova pristašev, pa tudi ne ustavila nobenega opozicijskega lista.
V Atenah več ne verjamejo, da bi velevlasti s svojim brodovjem začele kako akcijo proti <Ar-fikej. Rusko brodovje sicer še ni odšlo iz Sud-skega zaliva, ampak samo admiral se je odpeljal v Smvrno, vendar so Grki trdno preverjeni, da se Rusija ne udeleži nobene akcije proti Grškej.
Ker se je rešenje vzliodnorumelijskega vprašanja zopet zavleklo in so razmere mej Grško in Tu i*«*! |o vedno Bolj napete, so v Carigradu v velikih skrbeh. Vzlic velikemu pomanjkanju denarja vojno ministerstvo nadaljuje vojne priprave. V ar-zenalu hitro delajo. Osnovali bodo nov oklopniški polk, kateremu bode zapovedoval nemški general Hober paša, ki je sedaj sultanov adjutant. Darda-nele se hitro utrjujejo. Vse luke, zlasti pa Solunska, se hitro utrjujejo in zavarujejo s torpedi. Pred Solunom nastavljajo se torpedi v dveh polukrogih, tako da je uhod v luko skoro nemogoč brez natančnih načrtov, kako so nastavljeni torpedi.
Predvčeraj se je v nein&kcm državnem zboru začela debata o zakonu proti socijalistom. "VVindthorst predlagal je zopet več dostavkov,: kati ri so že bili v odseku zavrženi. Minister Putkammer se čudi da mu VVindhorst zopet predlaga dostavke, katere je odsek zavrgel. Delavski izgredi v Belgiji so pokazali, da katoliška cerkev ne more brzdati socijalizma. V Belgiji je 50 let gospodovala brez vseh ovir katoliška cerkev, vendar rogovileži poži-gajo tovarne, gradove in samostane. Monarhistična Nemčija je trdna ograda proti socijalizmu. Če tudi se zakon ne podaljša, zaradi tega mir ne bo v nevarnosti. Vlada bode vsako socijalno gibanje takoj zadušila. Vlada mora gledati, da se odstrani že naprej vsaka nevarnost V Begiji bi nikdar ne bilo prišlo do ropanj, ko ne bi bili socijališki časniki naravnost delavcev nagovarjali k ropanjem. Ko bi bila Belgija imela kak zakon, s katerim bi bila omejena svoboda tiska in zborovanja, bi tako daleč ne bilo prišlo. Koncem minister še poudarja, da državni zbor mora dovoliti podaljšanje zakona že zaradi starega vladarja, da ne bode na stara leta gledal, kako se naudno zastopstvo malo briga za notranji red. VVindthorst je zagovarjal, da *e spremeni zakon, ker je v sedanji obliki vendar preoster. V Belgiji je samo liberalizem zakrivil iz grede, saj so vendar več let vladali liberalci. Izgredi so se začeli v Ltittichu, kjer je doma vodja liberalcev Frere Orban. Sicer pa ni bilo umestno tu omenjati Belgije, 6e minister ne more dokazati nobene zveze mej belgijskimi anarhisti in nemškimi socijalisti. Potem je zopet govoril Putkammer pa ni nič posebnega povedal. Konservativec Helldorf je zagovarjal podaljšanje. Poljak Kopielski pa pobijal. Socijalist Bebel je imenoval postopanje katoliškega centra komedijo. S svojimi predlogi hočejo katoliki le slepiti volilce, nazadnje bodo pa glasovali za dveletno podaljšanje. Nadalje je govornik hudo grajal vlado, ki hoče s tem zakonom le delavcem usta zapreti. Nemški socijalizem ni nič v zvezi z belgijskim anarhizmom. V Belgiji so le premajhne delavske plač« in politično brezpravje delavcev prouzročile nemire. Katoliško vladarstvo je zakrivilo, da tam delavec ni omikan. Ko bi tam bila socijalna demokracija kakor v Nemčiji, pa bi ne bilo nemirov. Sicer pa belgijsko meščanstvo in vlada želita včasih izgredov, da delavce ložje zatirata. On ni nikdar propovedaval vladarskih umorov.ampak je le trdil, da je umor ruskega carja naravna posledica ruskih razmer. On bi bil prvi, ki bi vzdignil roko, ko bi v Nemčiji bile take razmere, kakor so v Rusiji.  Sicer pa trdi Bebel, da so konservativci
pravičneji delavcem kakor liberalci, zato bi on rajši dovolil, da se ta zakon tako dolgo podaljša, dokler bode obstal sedanji vladni sistem. Potem je govoril dvorni propovednik Stocker, ki je pa le socijaliste in Žide napadal. Njegov govor bil je zbornici prava zabava. Končal, je z besedemi, ne krepkost, ampak slabost vlad je mati revolucij, česar pa nas obvaruj Bog, na kar so zaklicali socijalni demokrati: „In na vekomaj, amen!" Potem je govoril socijast Singer. Ker je hudo napadal in smešil pred-govornika, ga je predsednik moral večkrat poklicati k redu, na kar se je Beja zaključila.
Domače stvari.
— (Umrl) je danes zjutraj ob Va?- uri v rokah svojega večletnega prijatelja in soseda gosp. prof. V. tukajšnji vojaški kurat g. Ivan Pr i bosi č, po dolgi in mučni bolezni. Porodil se je pokojnik v Vidmu na Štajerskem, v gimnazijo ho dil je v Celji. V mašnika posvečen pastiroval je v svojej ožjej domovini na par krajih, kjer so ga gotovo ohranili v najboljšem spominu, ker je bil jako ljubezniv mož in izvrsten družabnik. Kdor je kdaj občeval ž njim, obžaloval bode prerano smrt jako krepkega in duhovitega moža. Ranjki Pribožič bil je tudi vrl narodnjak, podpiral je narodna društva in podjetja, še na smrtni postelji volil je „Narod-nemu domu" 25 gld., za njegove skromne razmere znatno vsoto. Bodi mu zemljica lahka in blag spomin!
— (Mrtvoud) zadel je včeraj v Ljubljani g. Drobnica, dekana v Šmariji pod Ljubljano. Kakor se nam poroča, se mu je že nekoliko na bolje obrnilo.
— (Umrl) je danes dopoludne ob Va 10. uri v Ljubljani g. Andrej Geiger, pravnik tretjega leta. Lahka mu zemljica!
— („Laibacher Schulzeitung"), list, ki ga malokdo bere, ima v zadnji številki članek „Zur Revision der Schlillerbibliotheken", v katerem plemeniti g. Sima o vaja knjige družbe sv. Mo-bora kot take,  ki bi se ne smele odobravati za
j šolske knjižnice. Povod ščuvalnemu članku je v i Koledarji 1882. leta priobčena povest „Med hri-[ bovcia, nad katero Sima poskuša dozdevno svojo bistroumnost ter na široko iu z vidno samodopad-ljivostjo razpravlja, kako grozno pohujšanje bi utegnilo nastati mej mladino, ko bi čitala to povest. In vendar v povesti ni ničesar pohujšljivega. Pisatelj narisal je „šolmaštra" starega kroja, službujočega v gorskem zakotji. Že pridevek „šolmašter" kaže, da se je povest vršila pred več desetletji, kajti dandanes ta naslov ni več v rabi. Da je takrat bilo morda takih šolmaštrov, kakor je v povesti narisani, tega menda niti g. Sima ne bode tajil, tega pa razumen učitelj nikomur v zlo štel ne bode, temveč poreče: „Hvala Bogu, dandanes je drugače!" Jednakih povestij je polno v vseh literaturah in baš življenje hribovcev je kaj priljubljen predmet raznim pisateljem. Da bi bil kmet, katerega g. Sima za pričo kliče proti Mohorjevi družbi, res rekel, da tako neumnih ljudij ni niti v najslabeiši hribovski vasi, je možno, ali to vendar ničesar ne dokazuje, kajti ta Simova priča ni nikaka avtoriteta. Mi bi g. Simo le vprašali, je li že kdaj čital Roseggerjeve spise, in ako jih je, kaj poreče, kako Rosegger slika hribovce in tu in tam tudi kakega starega šolmaštra? Ali bode imel dovolj predrzno čelo, da bi isto tako pisal o Roseggor-jevih spisih, kakor piše o knjigah družbe sv. Mohorja? „Ja, Bauer, das ist was anderes!" Sima dobro ve, zakaj tako piše. Hotel je zadeti pisatelja in Mohorjevo družbo, ter pokazati, kako on skrbi, da bi se mladina ne pokvarila. To pa jako slabo pristuje baš g. Simi in njegovemu glasilu, famozni „Schulzeitung11. Saj se bode g. Sima menda Še spominjal, da je ravno „Schulzeitung" pred par leti priobčila tisto imenitno bešuansko idilo, v katerej je učitelj učiteljico javno vprašal: Ajiram Ylhuts stbeil ud chim? to se pravi, ako se besede nazaj bero „Marija Stuhlv liebst d u mich?" Kaj poreče mladina, dobivši tako „šolsko glasilo" v roke? Zakaj pa je g. Sima imel toliko „Unverfrorenheit", da je tak list razpošiljal učiteljem, Šolskim knjižnicam itd. ? Kje je bila takrat njegova rahločutnost? Da res je, res: „Ftir die Kinder und das gemeine Volk ist das Beste kaum gut genug", Simova „Schulzeitung'' ima pa do „n a j boljšega še jako daleč.
— (Zborovanje k rajskega odseka uradniškega društva in hranilnega in posojilnega oddelkategadruštvav Ljub-
ljani.) Zborovanje se je vršilo v nedeljo 28. m. m. dopoludne v šrajnerjevi pivarni. Udeležilo se ga je 43 udov. Predsednik zboru bil je c. kr deželni Šolski nadzornik g. Jakob Smolej.   Poročilo njegovo
0 delovanji uradniškega društva sploh, isto tako o napredku kranjskega odseka je bilo jako obširno in zanimivo.   Posnamem iz tega poročila sledeče: I. Uradniško društvo Avstro-Ogerske štejo povsem nad 84.000 udov, ima nad 100 poddružnic in okolu 77 konzorcijev. Koncem leta 1885 obveljalo je 47.200 zavarovalnih pogododeb za več ko 4G milijonov gld. Tekom leta 1885 sklenilo se je 5.263 novih pogo-deb za blizu 5,800.000 gld. Isto leto uplačaua zavarovalnina znaša okolu 1 '/a milijona gld. Podpor društvenikom, njihovim udovam in sirotam, potem štipendijev za obisk toplic, isto tako učnih pripomočkov podelilo je društvo v letu  1885 v znesku 16.730 gld. Rezervnih zakladov ima društvo v zne-7\'a milijona gld. Pri konzorcijih udeleževalo se je nad 28.500 udov. Do konca leta 1885 uplaČali so ti okolu 6,320.000 gld. ulog, a izposojenega je bilo okolu 7 milijonov gld.  Kranjski odsek uradniškega društva je štel  koncem leta 1885 — 405 udov. Tekom tega leta odpadlo jih je 31, a v novo pristopilo 34. V tem odseku zavarovanega kapitala bilo je koncem omenjenega leta 412.016 gld. Tekom leta je umrlo 9 društvenikov, njihovim dedičem izplačalo se je zavarovanih 7.500 gld.  Iz predsednikovega  poročila naj še naznanimo, da je lansko leto uradniško društvo mnogo se trudilo o vprašanji, tikajočem se poboljšanja pokojnine za vdove in sirote državnih uradnikov in poprave zastarelega pen-zijskega zakona, ter  začetkom leta 1886 vladi in državni zbornici dotične peticije  izročilo. Odbor kranjskega odseka se je za to stvar gorko potezah Peticijo izročil je po  državnem  poslanci gospodu c. kr. deželne sodnije svetniku Jakobu Hrenu. Predsedniku zbora g. Smoleju votirala se je za njegov trud v korist društvu srčna zahvala in burno priznavanje pričalo je o zanimivosti njegovega poročila. Ko se potrdi letno poročilo odsekovega odbora začne se volitev novih odbornikov za 1886. Voljeni so bili gg: Haubitz Lovrenc, c. kr. računski re-vident; lir o vat Blaž, ravnatelj na c. kr. učiteljišči; dr. Nejedli Josip, c. kr. profesor v. p.; Smolej Jakob, c. kr. deželni šolski nadzornik.   Za njihove namestnike gospodje: Dr. Ferjančič Andrej, namestnik pri c. kr. sodn. opravništvu; Kreminger
1 France, c. kr. profesor na realki; Lisec Janes, : uradnik južne železnice. Potem se začne zborovanje I uradniškega hranilnega in posojilnega društva. Predsedoval je c. kr. višji davkarski nadzornik g Ver-derber. V letnem poročilu zanima, da je društvo koncem leta 1886 — 224 udov imelo, tekom leta jih je izstopilo 11, a pristopilo 19. Uloge društvenikov so dorastle na 21.338 gld. 33 kr. Novega posojila se je izplačalo 14.930 gld., vsem skupaj pa je koncem leta 26.296 gld. 38 kr. posojenih ostalo. Čistega dobička je bilo 1491 gld 78Va kr., iz katerega se ima vsled zborovega sklepa 1192 gold. 551/a kr. na uloge izplačati, 129 gld 43 kr. re-servnemu zakladu dati, ostalih 169 gld. 83 kr. pa za razne potrebo porabiti. Odstotek na ulogo znaša tedaj 6°/0 in rezervni zaklad je narastel na 1159 gl. 89 kr. Koncem zborovanja bila je volitev za 1886 Voljeni so bili v odbor gg. Haubitz Lovrec, c. k. računski revident; Jagodic Emanuel, c. kr. višji davk. nadzornik; S vete k Anton c. kr. računski ofi-cijal. Za namestnike gg.: Breg ar Vilibald, c. kr. računski oficijal; Prof t Klemens, c kr. profesor na realki; Sani uda Anton, c. kr. finančnega ravnateljstva tajnik. V pregledovalui svet gg : De. F e r j a n-čič Andrej, namestnik pri c. kr. sodn. opravništvu; Dr. Nejedli Josip, c. kr. gimnazijski profesor v. p.; Raič Anton, c. kr. profesor na realki. Za namestnika gospoda: Lisec Janez, uradnik južne železnice; Smolej Jakob, c. kr. deželni šolski nadzornik. Po predlogu pregledovalnega sveta je zbor predstojništvu za minulo leto 1885 dal absolutorjj in se g. predsedniku Verderberju g. dr. Nejedliju kot načelniku za trudopolno delo toplo zahvalil.
— („Rogača") izšla je 7. številka, z raznovrstno vsebino in prav ličnimi ilustracijami.
— (Iz Pulja:) Torpedna ladij a „ Elizabet" in 6 torpednih čolnov dobilo je v 30. dan marca brzojavni ukaz, da odplujo takoj k eskadri v grškem morji, kar gotovo ni brez pomena.
— („Banea popolare" v Trstu) je zelo podobna pokojni kranjski eskomptni banki. Primnuj-kljaj je mnogo večji, nego se je sprva mislilo. Mej novci, kateri se pogrešao, je tudi vsota 25.000 gld.
ki se je 1. 1880 tako čudno uknjižila, da nihče ne ve, od kod so ti novci došli in kam so se zgubili. Iz tega se sme sklepati, da poslovanje banke ni bilo posebno v redu. Ubežnega blagajnika Viktorja Pedcatorija so baje v Padovi ujeli.
— (V Št. Petru na Notranjskem) razpisano je mesto poštarja. Oglasilo se je, kakor čujemo, zato mesto nič manj kakor 127 prosilcev.
— (A k a d. d r uš t v o „Slovenija" na Dunaj i) napravi 3. aprila t. I. redno sejo. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo odbora ad hoc 4. Berilo g. Mantuanija (kritik g Brevec). 5. Slučajnosti. Lokal: I. Lichten-telsgassse: „Zum Rathhaus". Začetek ob 8. uri-Gostje dobro došli!   K obilni udeležbi vabi odbor.
— (Vabilo k besedi), katero priredi s prijaznim sodelovanjem gg. Loških pevcev in si. godbenega kluba v Kranji Čitalnica Kranjska na dan 4. aprila t. 1. točno ob 8. uri zvečer. Vspored : 1. Iv. pl. Zajec: „U boj!" Svira godbeni klub. 2. A. Nedved: „Pozdrav". Moški zbor z bariton-solo. Solo poje g. Lorenz. 3. „O kineskih ženah", predava g. prof. Franke. 4. A. Nedved: „Moja rožica". Čve-terospev. Poj6 gg. Deisinger, Papa, Krenner, Lorenz. 5. Fr. pl. Suppe: „Duet iz Bocaccio". Svira godbeni klub. 6. Fr. Abt: „Gozdna svečanost". Moški zbor s tenor-solo poje g. Pdpa. 7. B. Ipavec: „Rožmarin". Čveterospev. Pojo gg. Deisinger, Papa, Volavšek, Lorenz. 8. V. Parma: „Hajd na ples!" Polka francaise za sopran in alt s spremljevanjem orkestra. 9. * * *: „Popotnica". Moški zbor. Ustop je dovoljen le udom in zunanjim neudom. K obil-nej udeležbi uljudno vabi odbor.
Zahvala.
Na dalje blagovolili so podpiralni zalogi slovenskih vseučiliščnikov podariti podporni donesek sledeči gospodje: g. dr. Rudolf Globočnik, od v. koncipijent v Ljubljani 5 gld., g. Andrej Komet pl. Sočebranski, major v. p. v Gradci 3 gld. Gospod Valentin Krisper, veleposestnik v Ratečah, podaril je papirja v vrednosti 10 gld. za tisk poročil, kojega je tiskarna družbe sv. Mohorja v Ce-lovci za najnižjo ceno oskrbela. Vsem tem izraža odbor iskreno zahvalo.
V Gradci 28. marca 1886.
Za odbor tajnik: predsednik:
Janko Bezjak, 1. r.       dr. Gregor Krek, 1. r.
cand. phil. c. kr. vseuč. profesor.
Poslano.
Bolezni vBake vrate, zlasti bolesni živcev, pn-dlco, bolečine v želodci, nervomo Mumenje po uiealli, trganje po mnchIIi, slab poaluU, glavo« bolje* migreno, bledico in mrtvi«-«* o/.dravlju po ra-cijonalnej zanesljivi metodi. Pri bolnih na plfuenh in nadunljivib dosežemo \ štirih tednih čudovite vspehe. Prosimo obširno poročilo poslati nam s pridejano marko za odgovor. (708-18)
Privatna klinika ,.Freisal v Solnogradu (Avstrija). Tujci i
31. marca.
Pri *i< nu: Maver z Dunaja. — Putterwek iz Celovca. — Fnssel, Ulrich z Dunaja.  — Bianchi iz Keke. —
Pri !N»Iiči: Lunzer, Faber, Klein z Dunaja. — Kolin iz Prage. — Baron liechbach iz Ljubljane.
Tržne cene v VJuhlJasit
dne 31. marca t. 1.
		«fl. kr.			kr.
Pšenica,	hktl.   .   . .	6 52	špeh povojen, kgr.	—	
Rež,	•   • •	S 00	Surovo maslo, „		84
I Ječmen,	n ...	B -20	Jajce, jedno ....	—	2i
, Oves, 1 Ajda,	H ...	341	Mleku, liter ....	—	S
	P. ...	1 -j 2	Goveje       meso, kgr.	—	tSi
| Proso,	n ...	520	Telečje	—	
I Koruza,	a ...	B 39	Svinjake        „ „	—	56
; Krompir,	n             • •	3 r>7	K ostrimo vu    n „	—	3<J
Leča,	n        •     ♦ •	s 5o			55,
Grah,		8 !60		—	18
Fižol,	<• ...	9 —	Seno,   100 kilo	9	15
i .Maslo,	kgr. .	— fi 1	Slama,   „             . .	S	15!
		— 7*	Drvfi    trda, 4 □ inctr.	7	50
i Spoh frišen, n		— 54	„   mehka,   „ s	fi	60
Meteorologi ču o poročilo.
k	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v i mm. j
'i k	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	747-99 nm. 74!V34mn. 743-02 hib.	01" C li 6° e 70' O	brezv. si. szh. si. szh.	megla jas. jas.	000 mm
Br. 100.
Natečaj.
(201—2)
Služba občinskega zdravnika s sedežem v trgu Mozirje gornjegradskega sodniškega okraja na Štirskem se bo 1. ma|nika t. 1. oddala z letno nagrado 200 gld. iz okrajne blagajnice in 100 gld. od mozirske občine.
Računi o lečenji ubogih se bodo iz okrajne blagajnice posebno plačevali.
Doktorji vsega zdravilstva imajo prednost, ki dokažejo tudi, da so zmožni slovenskega ali saj katerega jugoslovanskega jezika ustno in pismeno.
Prošnje a priloženim krstnim in domovinskim listom in z dokazi o dosedanjej praksi naj se do 80. aprila t. 1. tukaj vlože.
Od okrajnega odbora Gornji grad,
dne 20. marca 1886.
Namestnik okr. načelnika: An t. Gorlftar.
Srednja temperatura 62", za 0'78 pođ normalnm,
ID-dr^a-j sir ei "borzst
dne 1. aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Srebrna renta ....
Zlata renta...........114
5*,,, marčna renta.
Akcije narodne banke ....... 873
Kreditne akcije.....
London  . .
Srebro...... .
Napol. . .
C. kr. cekini Nemške marke
4"/„ državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogrska zlata renta 4 ,
,    papirna renta 5°/„ r>" „ štajerske zemljišč, odvoz. Dunava reg. srećke 5°/,. Zemlj. obč. avstr. 4,/«<70 zlati zast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. Kreditne srečke Rudolfove srečke . Akcije anglo-avstr. banke Trammway-dru5t. velj. 170 gld
250 gld. 100 gld.
oblig. 100 gld.
železnico 100 gld.
10 „ 120 n a. v .
84 gld. 40		
84	n	45
114	n	35
101	n	60
873		—
297	»»	50
12)		80
10		_
5	0	94
61	n	67 V,
129	t	50
170		25
102		70
94	_	65
1U4		—
116		75
126		50
117		75
98		—
179	n	—
115	it n	40
	t	-
kr.
za trpeče na prsih in plačah.
Neogibno potreben zoper kašelj, hripavoat, zaalizenje, katar in oslovski kašelj, *• take,
ki žele dobiti čist in krepek glas, za ikrofelj-naste, krvidne, slabotne, bledldne in krvl-revne je
sok kranjskih planinskih zelišč,
I^T" h podfoNforno fctallm apnom in železom pomeMnn. ^941
Lastni izdelek.   Cena 56 kr.
Dobiva se v (673—21)
LEKARNITRNKOCZY
zraven rotovža v LJubljani.
■■ Razpošilja se vsak dan po pošti. ■■
Zahvala.
Srčno zahvalo izrekava vsem častititn gospom nunam in sestram Loškega samostana za trud in sočutje mej boleznijo in ob smrti najine prearčno ljubljene hčerke
MAR JANICE,
nadaljo č. g. očetu M. Jerihu, čč. gg. duhovnikom in spremstvu v Loki in v Št. Vidu, da ovateljem prekrasnih vencev, kakor tudi vsem onim, ki so pokojnico spremili od Šišenske cerkvo na sv. Kri-štota pokopališče k poslednjemu počitku.
Žalujoči stariši
(213) Gregor in Marija Trdina.
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
i je izšla knjiga:
Castiikar&J vo  In naš! časniki.
Spisal * * *   Stat uominis umbra.   Ml. 8',  19 pOl. Cena 70 Jcr.f po pošti 75 kr.
irebanje Že prihodnji BResec.
priporoča
„Narodna Tiskarna".
Objava.
Jako važno za vsako družino!
Ker sem po ceni in ugodno kupil veliko zalogo
c. kr. patentovanega
jedilnega orodja iz f8nix-srebrat
morem prodajati po sledečih skrajnih cenah in sicer
posamezne kose:
6 nožev z zanetanimt rezili.....gld. 2.—
*> patentovanih žlic s krono iz foni x-srebra
h krono...........„ 1.50
6 masivnih patentovanih vilic iz f0nix-
hrebra s krono......... „ 1.50
6 masiv n i h patentovanih kavinih žličic s
krono iz fonix-srebra...... „ —.65
G linih jajčnih žlic........ „ —.45
6 prekrasnih finih jajčnih kupic  ... „ —.80 1 masivno izvrstno čajno cedilice z držalom ............ „ —.50
l masivna zajemalka za mleko.   ... „ —.75
1 „      zajemalka za juho..... 1'—
6 masivnih podstavkov za nože   ... „ 1-25
2 jako lepa svečnika za na mizo ... „ 1*— 1 j. 1 prezentovalna tasa.... „ 1.50 1 lina cukrarnica in poprovnica   .   . „   —.40
49 kosov. Vkup gld. 13.30.
To jedilno orodje vkupe 49 kosov, najedenkrat naročeno, dam samo za gld. 10. (183—4)
Opomba. To patentovano jedilno orodje iz fonix srebra, ki je jako trajno in nepokončljive baze, ostane vedno belo," Se ga no loti zeleni volk, tedaj ni zdravju škodljivo, /.atorei se mora nsijbolje priporočati vBakej družini, lastnikom gostiln in kavarn.
Pošilja sh hitro proti poštnemu povzetju.
Naslov: Universal-Export-Bureau,
Wien, II, Flossgasse 2.
inesem SREČKE
liiiii
_I Glavni dobitek v gotovini ^
10.000 *•5000»\SS 20°,114788
denarnih dobitkov.
JefeIxic©enQ.-sreč;ls:e dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey - kluba:
Bnđlmpetfl R,  Wiiil#.iiei'^asse G. (142—20;
Pri podpisanem stavbenem podjetji dobi še kakih
100 dobrih kamnosekov
za trdi peščeuik in kakih
100 dobrih zidarjev za predore
celo leto dobro plačano akorduo delo.
Munkaoi (Gorenje Ogersko), dne 22. marca 1886.
(212—1) Stavbeno podjetje Munkacs-Beszkiderske železnice.
'■j-      ' j- ,•„
PRI TAVČARJI
otvoril je dnć 1. :i]>t-il;i podpisani, kar si usoja p. n. občinstvu s pri stavkom naznaniti, da bo skrbel za najfinejšo pijačo in najboljšo postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem priporoča se
Janez O-ruden,
(211—1) kavarnar.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železuikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'