POZD PLASTOR Uspešni pri izvozu in pri nadomeščanju uvoza Dohodek na delavca enkrat večji kot v obrti - Izdelujejo tudi značke za olimpiado v Los Angelesu Pogodbena organizacija združe-nega dela -Plastor« je v osmih letih od svoje ustanovitve dosegla po-membne rezultaie in se uveljavila ne le na domačem ampak tudi na tujom trgu. V »Plastorju« tetno predelajo oaoM tisoč ton plastičnih mas To ni malo ie zlasti ne, če upoštevamo. da kotektiv šteje komaj 65 delav-cev, od katerih jih le sedem dela v administraciji In ko so ob zaostre-nih pogojih poslovanja začeli do-bavitelji surovin zahfevati za svoje proizvode devizna sredstva sosev POZD »Ptastor- odločili za hitro prestrukturiranje proizvodnje. Za-čeli so izdelovati take proizvode. za katere je potrebno manj materiala pa zato več znanja. Istočasno pa so začeli tudi z regeneracijo odpadnih plastičnih mas in tato bodo letas prihranili druitH 750 tisoč mark ozi-rocna 330 ton surovega bendna, kolikor bi ga sicer predelovalna in-dustrija porabtla za protzvodnjo potietilena. -Plastor- pa za industrijo proi-zvaja tudi precej sklopov. ki jih je ta Se do nedavnega morala uvažati. Za rudnik Mežica izdelujejo v -Pla-storju- separatorje za akumufator-je, kar za mežiSki kolekt.v pomeni prihranek 700.000 mark letno. In takih prolzvodov ima -Plastor- ,v svojem programu Se precej! Razen takih sklopov, ki zamenju-je)o uvožene. pa v tej pogodbeni organizaciji proizvajajo tudi poliz-delke. ki jih v svoje proizvode vgra-jujejo »Totnos-, -Iskra-. »Gorenje-in drugi, in ki gredo v izvoz za za-hodno tržišče. Vendar pa se -Plastor- tudi sam neposredno vključuje v izvoz. Na konvertibilno triišče izvaza plastii-no embalazo za kremo za CišLenje 6evtjev, pretočne črpalke in medi-cinsko sanitetni material Ravno proizvodnji (n razvoju medicinskih in sanitarnih pripomočkov posve-6ajo v -Piastorju- zadnje čaam vt#-ko pozornosti Osvojili so protzvod-njo večih izdelkov, ki smo jih dosiej uvozili, sedaj pa jih »Ptastor« izde-luje za domače tržišče in tudi izva-ža. Z izvozom teh proizvodov bodo letos ustvarili 25 milijonov dinarjev deviznega priliva. In Le že govorimo o medicinskih pripomočkth ne moremo mimo te-snega sodelovanja POZO in Mestne otroSke bolmšnice oziroma dr. Raj-ka Kende, ki dela v njej. Dr. Keoda je izumil stolček za jemanje urina otrokom od enega meseca starosti do Stirih let. Po njegovem postopku lahko otroku vzamejo urin za prei-skavo tako, da med seboj loLijo prvi. srednji in zadnji curek. To je pomembno tako za točnost diag-noze kot tudi zato, ker otrok pri tem ne trpi, kot je prej, koso mu morali včasih jemati urin na ze\o boleč način. Seveda je to povedano zelo poenostavljeno. Dr. Kenda je svoj izum patentiral, -Plastor- oziroma njegov direktor Vojko RajSter, ki je tudi sam zanesenjak. pa je mlade-•nu zdravniku pomagal pri tehnični izvedbi. Danes je stolfiek in sistem jemanja raztičnih porcij urina pa-tentiran že v ZUA, Japonski. Nomči-ji. Švici. Itaiiji. Francjji itd. Za ta stolček pa vlada v svetu izredno zanimanje in -PiasJor- do-biva prva naroiila za izvoz. Poteka-jo pa tudi že dogovori o prodaji naše licence zahodnim partnerjeni. Vse to skupaj pa pomeni velik de-vizni učinek, da o drugih. humanih vidikih izuma niti ne govorimo. Med pomembne izvozne uspehe pa v Plastorju itejejo tudi narofilo olimpijskega komiteja za olimpiado leta 1984 v Los Angelesu v Kalifor-niji Na mednarodnem natečaju za izdetavo olimpijsiuh značk je bil •Plastor- na)bol«>oi». In kadar se oboie zdndi. uapah na mora izostali. J.K. tmaVf MM^ farf ŠmaT^U^aataW^aW Maa\a\aaaW^aaa\W ammmWam) aa9 V ata^^aaaaaaimalmaaam ^^^^^b^^^^m orodfmnka dmlamka, kjmr hdantjaft onafa m» kt zama, ampma tmdltm dnigm nančnlkm. Mk JL K.