Intenzivnejše oblike izobražerania Te dni je imel upravni odbor občinske delavske xmiverze v Ve­ lenju svojo sejo, na kateri je raz­ pravljal o bodočem delu v šo­ štanjski komuni na področju iz­ obraževanja odraslih. Po analizi lanskoletnih izkušenj so pretresli načrt izobraževanja odraslih v bodeči šolski sezoni. Odločili so se za intenzivnejše oblike izobra­ ževanja po vseh obstoječih sek­ torjih. Poleg politične šole, ki bo imela oddelek v Velenju in Šo­ štanju, bodo organizirali tudi mladinsko politično šolo. Za 150 učnih ur politične šole so že do­ bili predavatelje. S tem, bo šola dobila le nekaj stalnih predava­ teljev za razliko od lani ko jih je imela kar 25. Tudi kandidati za šolo so bili skrbno izibrani, ta­ ko da imajo vsi približno ena­ ko splošno izobrazibo. jVse šole bodo začele z delom še v teku oktobra, a za slušatelje bo DU priskrbela potrebna skripta. V okoliških vaseh v komuni bodo organizirali predavanja ide­ ološko političnega, prosvetnega in zdravstvenega značaja. Vsem tem v 17 vaseh bo zaposlilo kar 35 predavateljev, ki se že pridno pripravljajo za svoje delo. Za mlade komuniste bo v decembru prie j en kratek ciklus predavanj. Na družbeno ekonomskem pod­ ročju, kjer lani ni bilo mnogo storjenega, bo letos vrsta senai- narjev za delavsko samouprav­ ljanje. Štirje seminarji so že v teku v raznih podjetih v ikomuni, planirano pa je še 12 taikšnih se­ minarjev. Poleg omenjenih bodo prirejeni štirje seminarji za člane obratnih delavskih svetov v Rud­ niku lignita, ki je edino podjetje, katero ima tudi obratne delavske svete. Na sporedu so še seminarji za sekretarje osnovnih lorganizacij ZK, ki naj bi pomagali sekretar­ jem v vodenju sestankov, kajti enoličnost teh sestankov je že dalj časa predmet razprave tu- kajšnih p>olitičn'ih faktorjev. Pri­ redili bodo tudi seminarje za predsednike krajevnih odborov SZDL in za predsednike sindi­ kalnih podružnic. Razen omenje­ nih so v pripravi še seminarji za člane šolskih odborov, za člane odborov zdravstvenih domov, sta­ novanjske skupnosti itd. Na poljudno znanstvenem sek­ torju bodo organizirali tri »šole za starše« in tudi nekaj »šol za življenje«, ki jih letos prvič uva­ jamo v šoštanjski komuni. Dru­ gih predavanj bo letos po tem sektorju manj, ker se lani niso obnesla. Na povabilo podružnice SPD bodo organizirali predavanje o naši ekspediciji na Himalajo. V. V. s POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Tekoče inozemske revije in listi. The Arts and Education. Beograd. Arts, Lettres, Spectacles. Arts, Lettres, Spectacles. Paris. Ihe China Qarterly. London. Euconter. London. Ihe Listener. London. Newsweek. London. Les nouwelles littéraires. Paris. Lu nouvelle revue française. Paris. Novyj mir. Moskva Preuves. Pans. Rada iNarodowa. Warszawa. keuder s Uigest. Pleasantville. N. Y. Sovjet Survey. London. The Times. Literary Supplement. London. Zeutralblatt für bibliotbekswesen. Leip­ zig. Zgledna Icnjižnica Prav gotovo je ljudska knjiž­ nica v Rogaški Slatini med red­ kimi na podeželju, ki bi imela ta­ ke uspehe. Samo od januarja do septembra jo je obiskalo 4000 bralcev in to iz območja Rogaške Slatine, Kostrivnice in celo Boča. V istem obdobju so prebrali pre­ ko 9000 knjig. Pred živahno sezono IZOBRAŽEVALNEGA DELO V KONJIŠKI OBČINI Delavska univerza in politične or­ ganizacije v konjiški občini že se­ stavljajo program izobraževalnega dela za letošnjo zimsko sezono. Ideološka komisija pri občinskem komiteju Zveze komunistov je pred kratkim sestavila okvirni načrt po­ litično ideološkega dela v občini. Kakor lani bo tudi letos delala ve­ černa politična šola, ki jo bo obi­ skovalo okoli trideset, predvsem mlajših članov Zveze komunistov. Razen tega bo tudi več krajših se­ minarjev za novosprejete člane Zve­ ze komunistov. Ti seminarji bodo najprej v Konjicah in Zrečah, pozne­ je pa tudi v drugih krajih. Razen tega je komisija izdelala še program študija za člane osnov­ nih organizacij Zveze komunistov. V programu je deset predavanj, ki pa se jih ne bodo udeleževali samo člani Zveze komunistov, temveč tudi sindikalni delavci, članov orga­ nov upravljanja, po vaseh pa tudi člani Socialistične zveze, zadružnih svetov itd. Skratka, ta predavanja naj bi obisk'alo čim več ljudi. Drugo važno področje, ki si ga je zadala delavska univerza je druž­ beno ekonomsko izobraževanje čla­ nov organov upravljanja. Tako bodo pripravili v petih večjih podjetjih seminarje za člane delavskih svetov in upravnih odborov ter sindikalnih podružnic, na katerih bodo prouče­ vali konkretne gospodarske naloge ter delo organov upravljanja v pod­ jetjih. Razen tega bodo organizirali še posebne seminarje za mlade pro­ izvajalce, to je za mlade delavce. Kot prejšnje leto, bo tudi letos več seminarjev za člane delavskih sve­ tov in upravnih odborov pri manjših obrtnih, gostinskih in trgovskih podjetjih. Poseben seminar bo pri­ rejen tudi na kmetijskem gospo­ darstvu. Po sedanjih predvidevanjih bo vse te seminarje obiskovalo ka­ kih štiri sto zaposlenih. Delo delavske univerze pa bo usmerjeno še na druga področja, kot na krajše poldnevne tečaje za člane šolskih odborov, krajevnih odborov, stanovanjskih skupnosti, za člane poravnalnih svetov in drugih orga­ nov družbenega upravljanja v ob­ čini. Poseben načrt pripravlja tudi komisija za poljudno znanstveno izobraževanje, dalje šola za starš«^ in tako dalje. V. L. Sonetni venec v izdaji Založbe „Lipa" v Kopru Dve vrhunski stvaritvi Franceta Prešerna — Krst pri Savici in So­ netni venec, doživljata znova in znova posebne izdaje v izvirniku in v prevodih. Med nje se je se­ daj uvrstila umetniško in tiskar­ sko izredno uspela izdaja »Sonet­ nega venca«. Miha Males je v svoji upodo­ bitvi »Venca«, katerega je prvič izdal leta 1937 v lepi črno-beli iz­ daji, stremel za tem, da bi z eno­ stavnim urezom v linolej zajel podobo tragične ljubezni pesnika do oboževane mladenke. Ta izdaja je bila seveda že takoj ob izidu razprodana in med vojno vihro je mnogo teh knjig vsaj po Štajer­ skem in Gorenjskem tudi propad­ lo. Da bi dopolnila to izgubo in za­ dovoljila zelo obsežen krog ljubi­ teljev Prešernove besede, se je Založba »Lipa« v Kopru odločila za izpolnitev vse hvalevredne sli- karjeve zamisli po novi izdaji So­ netnega venca, kjer je želel slikar tudi z barvo poglobiti misel in iz­ raz pesnikovih in svojih čustev ob prebiranju te naše edinstvene pe­ snitve. Tako je sedaj pred nami ta pe­ snitev v razkošni izdaji v več­ barvnem tisku s 30 upodobitvami (po dve sliki v vsakemu sonetu) na kartonskem papirju in v lepi opremi, kar vse skupaj uvršča to knjigo med naše najlepše izdaje. Prof. dr. France Stele je napi­ sal k izdaji uvod, v katerem je prikazal knjižno-lepotno in vse­ binsko dopolnilo slikar je vega de­ leža k »Sonetnem vencu« v tej novi izdaji. B. G. Odločba in obvestilo Namesto uvoda: Ce bi se^ zdavnaj pokojni Pohlin za hip prebudil, stopil v kakšno pisarno in vzel v roke kak pisarniški akt, verjemite, milo bi se mu storilo pri sr­ cu in zjokal bi se od radosti, da ga prelubi Slovenci še toliko let po njegovi smrti tako vneto častijo. Posebej bi se razveselil, če bi mu stanovanjski organ podelil odločbo, ki bi se gla­ sila dobesedno takole (z iz­ pustitvijo paragrafov, ki so pravniško formulirani): ... izdaja Marku Pohlinu iz Celja naslednjo odločbo: Marku Pohlinu, sedaj sta- nujočemu ... se dodeli stano­ vanje — garsoniera v bloku itd.... Ob nazi o žit ev : Marko- Pohlin že več let med študijem in po študijem vedno biva kot podnajemnik itd. Tudi na svoje prošnje vložene pri stanovanjskem organu ni uspel dobiti ene primerne sobe za bivanje. Na podlagi navedenega je stano­ vanjska komisija ponovno obravnavala njegovo vlogo in sklenila, da se mu nakaže goraj navedena garsoniera. Treba je pripomniti, da bi moral tov. Pohlin imeti vsaj en prostor, ki mu je nujno potreben in je tudi to ko­ misija vzela kot tehtni raz­ log, da mu je dodelila pred­ metno garsoniero . (Sledi pravni poduk). Ce bi se potlej Pohlin po­ dal iskati »predmetno garso­ niero«, pa bi pomotoma za­ šel v blok št. 107, na vratih stopnišč bi mu pomežiknilo v pozdrav takole OBVESTILO! I Na prvi redni seji hišnega sveta bloka št. 107 dne ... sklenjeno je o rednem pobi- uanju stanarine in vodarine. Navedene cene so določena kod začasna akontacija do istavitev računov od strani Stanovanjskega biroja MO Celje. Stanarina se zaračunava od dneua kalovdacije, t. j. pre­ gleda hiše od dneva ... Stanarina se plača v na­ prej za tekoči mesec. Stanarina za mesec sep­ tember pa mora se poravnati najpozneje... V primeru neporavnanih računov se bo zakasnitelja predalo poravnalnemu svetu na odgovornost... Vodarina se pobira — do­ stavlja istočasno kod stana­ rina stem da se obračunava znesek po osebi kateri se deli z dostavljenim mesečnim ra­ čunom potrošene vode za nazaj. Ce zdaj pustimo našega Marka Pohlina v miru in si raje pobliže ogledamo oba produkta, ne bo težko spo­ znati, da v njiju napake kar mrgolijo in da bi predvsem zastonj iskali en sam stavek, ki bi bil pravilen. Seveda pa nepismenost ne ostaja samo pri tem. Kdo bi recimo iz zadnjega stavka drugega pri­ merka razbral smisel? Ver­ jetno niti avtor sam! Vpra­ šanje je, čemu naj služijo te­ daj taka škrofulozna obve­ stila, v katerih je slučajno razumljiv stavek le posledica golega naključja? Slovenščina sicer nima, ka­ kor imajo nekateri drugi je­ ziki, posebne administrativ­ ne terminologije (če izvza­ memo primere, ki si nemara prizadevajo, da bi jo ustva­ rili) — vsa njena termino­ logija je v knjižnem izrazu, da pa sta oba primerka od tega izraza zelo daleč, bi bržkone vedel povedati celo prvošo- lec. Stvar potemtakem ni sa­ mo v tem, da znamo kos strojepisja, pač pa, da smo pismeni. dhr O razgovoru z občinstvom Za začetek gledališke sezone je SLG v Celju v soboto popoldne pripravilo pogovor z občinstvom, ki se ga je kljub slabemu vre­ menu udeležilo precejšnje število j obiskovalcev, po večini mladine, i Potem, ko je režiser letošnje \ otvoritvene predstave Branko Gombač podal režijsko razčlem­ bo Brechtovegai Galilea Galileia, je upravnik SLG Mg. Fedor Gra­ dišnik seznanil navzoče še z osta­ limi, ki so pripravili predstavo: dr. Neubauer po koreografski, Marjan Vodopivec po glasbeni in Sveta Jovanovič po scenografski plati. Razen tega so se občinstvu predstavili še nosilci glavnih vlog — Vera Perova, Pavle Jeršin in Sandi Krošl, nakar je ansambel odigral začetni prizor Galilea. Zamisel pogovorov z občin­ stvom, s katero ostvarja celjsko gledališče pravzaprav del svojega programa — približati prizadeva­ nja in napore gledališke kulture tistemu, čemur je namenjena, to je, ljudem, ta zamisel sicer ne razkriva kakšnih posebno novih »pripomočkov« k širšemu in- globljemu posredovanju idejnih. vsebinskih in odrskih koncep­ tov takšnega ali drugačnega dela občinstvu, vendar je kot edina možna pot, ki povezuje odrske ustvarjalce z gledalci in narobe, ki nekako- ustvarja vez med njimi, vsekakor solidna osno­ va za zgraditev močne gledališke zgradbe. Te zgradbe seveda ne more biti brez občinstva, ob­ činstvo ustvarja gledališče, a tudi gledališče ustvarja občinstvo in kolikor mnogoštevilneje je občin­ stvo, kolikor globlje in intenziv­ neje dojema odrske stvaritve, to­ liko zrelejše je tudi gledališče. Namen pogovorov je prav ta, da bi se publika seznanila s takšnim ali drugačnim delom prej, preden ga bo v odrski izvedbi podoživela. Da je to zlasti pri delih z mo­ dernistično noto, pri idejno težje dojemljivih delih, skorajda po­ trebno, o tem ne bi bilo treba po­ sebej govoriti. Zato velja še prav posebej pripisati pogovorom z ob­ činstvom vso resnost in skrb celj­ skega gledališča, da bi njegove uprizoritve našle najkrajšo pot do gledalca. Franki Levstikovi v spomin Tako je bila še nekaj dni pred smrtje med nami vesela in polna živahne šega- vosti, da ni bilo mogoče sprejeti krute resnice, da je ugasnilo njeno življenje in je ne bo nikoli več med nami. V nemi bolečini so se ob tej vesti takoj začeli zbirati v njenem tihem, — sedaj mrtvem domu njeni številni pri­ jatelji, da se zadnjič poslove od nje. Kljub težkemu duševnemu udarcu, ki jo je zadel pred tremi leti s smrtjo ljubljenega Vladimirja, kateremu je bila najboljša žena, prijatelj in sodelavec, ni klonila. Bila je blagajnik Izseljeni- ške matice in vedno pripravljena sto­ riti komu kakršnokoli uslugo. Zaradi njene izredne topline in duhovite ve­ dresti, je imela širok krog prijateljev, ki so jo vsi srčno ljubili. Kamorkoli je prišla, je prinesla veselje in razjasnila lica. Znala je najti vselej besedo, ki je našla pot do srca. Strtih src so se poslavljali številni prijatelji in znanci od njenega prezgod­ njega groba. Le ena misel je blažila bo­ lečino, da je našla zopet svoj mir, ob svojem Vladimirju. Občni zbor v nedeljo so imeli v Šmihelu nad Mozirjem občni zbor Pro­ svetnega društva »ROVTAR«. Pohvalili so se lahko z uspelo uprizoritvijo igre Dobrodošla, miiss Agata, ki so jo v maju letos odigrali boljše, kot vse podobne prireditve doslej. Z njo so na­ stopili tudi v Kokarjih, a so jo na žalost zaigrali skoraj prazni dvorani. Razumljivo, da v takem vzdušju igralci niso pokazali te­ ga, kot doma pri polni dvorani. Ponovno so si člani na zboru mo­ rali potrditi, da dolina res nima razumevanja za delo društva v hribih pod težkimi pogoji, češ — kje pa morejo tako kot mi! In zgodilo se je, da iso člani dramske sekcije gledali uprizo­ ritev v N. N. v dolijni, ki je sicer dobro usipela, vendar bi pod pogoji kot jih imajo (lastna dvo­ rana, kratka pot igralcev na va­ je), lahko bila boljša. Pa ven­ dar se je to igro »dolincem« iz­ plačalo pogledat. Razumljivo, da je domača skleda juhe najboljša, a bodimo odkriti in priznajmo, da tudi drugi znajo kaj skuhati. Podobno je bilo tudi pred leti s pevskim ztborom. ki je nastopal s koncerti po tujih odrih. Upravičeno se lahko vprašuje­ mo, zakaj taiko? Vemo, da imajo tam kino, v katerem vidijo odlič­ ne igralce, doma radio, televizor itd., a vkljub vsemu pa le ne smemo dopustiti, da ne bi tudi .ustvarjali in dajali drugim. Iz­ obrazbenega in vzgojnega po­ mena teh nastopMDV le ni mogoče zanikati. Vkljub temu so na zboru skle­ nili, da bodo še igrali, toda to pot bodo šli raje gostovat k so­ sedom, ki delajo pod enakimi pogoji. Tudi pevski zbor, ki v preteklem letu ni imel večjih uisnehov, je na zboru sklenil, da bo še šel zapet dolincem ter tako (ponovno preizkusit simpatije meščanov in tržanov do vokalne glas±»e. Med drugim so na zboru skle­ nili, da si pribore klubsko soibo, kjer se bodo v zimskem času lahko zbirali in vanjo postavili televizijski aparat. Seveda je še vprašanje finančnih sredstev, v Tuji študentje v Celju Pred dnevi ise je ustavila v Ce­ lju skupina 32 tujih študentov, ki študirajo na ljubljanski univerzi. V Celju, kjer so bili gost Okrajne­ ga komiteja Ljudske mladine, so si ogledali Otok, mestno gledališče, staro Orofijo z muzejem in Stu­ dijsko knjižnico, nato pa so na­ daljevali pot v Velenje in Šoštanj. V novem Velenju je o pomenu rudnika in o perspektivah na­ daljnjega razvoja povedal nekaj besed predsednik OK LMS Celje, tov. Franček Knafeljc. Popoldne S.0 S'i poleg velenjskega rudnika ogledali še šoštanjsko termoelek­ trarno, zvečer pa so nadaljevali pot v Ravne. Vsi tuji študentje so čland Med­ narodnega kluba, ki jim je to ekskurzijo tudi organiziral. V tej sikupini so bili študentje iz Zdru­ žene arabske republike, Alžira, Kenije, Tanganjike, Nigerije, Pa­ lestine Indonezije ter Grčije. Po­ leg Celja so si ogledali še hidro­ energetski sistem med Dravogra­ dom in Mariborom, Maribor, Ptuj, Rogaško Slatino, nato pa so se preko Celja vrnili v Ljubljano. V nedeljo in ponedeljek pa je bil v Celju študent iz Kenije — Allan Angote. V ponedeljek je imel predavanje na celjski gim­ naziji o problemih Afrike. Pre­ davanje je i0rgani22iral geografski krožek ob sodelovanju Mladin­ skega kluba Združenih narodov. Kljub temu, da je bilo predava- vanje dokaj zgodaj zjutraj, se je v nekdanji risalnici gimnazije zbralo nekaj več kot 250 dijaikov, kii so z velikim zanimanjem po­ slušali predavanje. Po predavanju se dijaki niso mogli ločiti od čr­ nega študenta in povabili so ga, da jim je predaval še v nekaj raz­ redih. V ponedeljek zvečer je imel Allan Angote še predavanje v Vojniku. tj. IZ ŠOŠTANJA Ta mesec bosta imeli v s