NaLŠIm malčkom Matfažek Jnnaškega Slovenca povest v slikah 23 Po prstih se je splazil k špranji, ki je režala v leseni steni, in opazoval. Na tleh je sedel Turek in v luninem svitu prešt«- val denar. Zvito se je nasmihal, se hahljal in mrmral v sivo brado nerazumljive besede. 2ia vse drugo okoli sebe je bil gluh in slep. ' Pomirjen je stopil Matjažek k oknu. Tinček je že čakal. Govorila sta dolgo v noč. Kupil ga je neki slaščičar, len mo- žakar, ki se pa zanj m ve3iko brigaL Svobodno se je klatii po mesto, se ravsal a tujimi dečki in preganjai pee. »Ti,« je re^ kel, »jaz predlagam, da pobegneva. Borfi vedoo pripravljen. Ko bo primereii čas, te poklioem, ne — zaskovikam kot sova, saj poznaš njen glaa. Tedaj vaeoai svoje stvati m beži...« — Odslej sta se še večkrat sestala fc. se dogovarjala o pobegu. V čevljarski obrti je Matjažek že precej napredoval. Turek ga je naučii rezati ozke trakove iz rdečega usnja, s katerimi je prepletal opanke. Včasih pa je vzel kak trak zase in ga skrivaj vtaknil v žep. Iz teh trakov je spdetal ponoči vrv in jo skrjl v slamnjačo. ; - J • • ¦ • v» -*Neke pomladanske noči pa se je oglasiia na drevesu sova in zapela s strahotnim glasom. Ljudje so prestrašeno bežali v hiše in zapiraH okna. Bil pa je — Tinček, (Dalje prihodnji«