Varčevanje še ni stabilizacija
Občinske samoupravne interesne skupnosti v Ljubljani sosev prete-klem mesecu soočile z eno najtežjih nalog v svojem dosedanjem delova-nju. Sklepati so morale o ukrepih, s katerimi naj bi kar se da zmanjšati porabo na področju družbenih dejavnosti.
V prvem polletju je namreč postalo jasno, da bomo morati omejiti vse
oblike porabe. Skupno porabo v letu 1983 pa še posebej omejuje zvezni
_zakon in to na 13% v primerjavi z lansko. Ker je postalo jasno, da bomo
za potrebe na teh področjih zbrali več sredstev, kot dovoljuje 13-
odstotna rast, smo se morali odločiti za znižanje prispevnih stopenj.
Ob tem pa smo ugotovili, da z načrtovanimi prihodki ne bomo mogli uresničiti vseh programov ziasti na področju zdravstva. Izgubo smo planirali že v začetku leta, kasneje pa se je izkazalo, da bo vsaj še enkrat tolikšna. kot smo predvidevali. Ob glasovanju za nižje prispevne stopnje smo moralisprejeti tudi program ukrepov, s katerimi naj bi zagotovili sredstva, ki naj bi na teh področjih pokrila izgubo ob koncu leta.
Odločitev je bila težka, saj vemo, da te dejavnosti že zdaj komaj uresničujejo zastavljene naloge. Osebni dohodki so zlasti na področju zdravstva in šolstva že zdaj zeto nizki. Z restriktivnimi ukrepi pa se takšno stanje samo še slabša.
Strokovne službe, ki so bile zadolžene, da pripravijo osnutke za nujne ukrepe. so se totile zadeve kakor so pač vedele in znale. Več ati manjje bilo jasno, da bomo dosegli najhitrejši učinek, če bomo nekoliko skrčili programe, priškrnili nekaj na osebnih dohodkih, zlasti pri nadurah, ustavili investicije (kjer smo jih sploh še imeli) in se odrekti nekaterim vidikom solidarnosti. Zlasti pa srno menili, da kaže plačilo nekaterih storitev naprtiti na neposredno breme uporabnikov. Tako smo na primer prišli v zdravstvu do višjih zneskov za participacijo.
Delegacije in konference delegacij so v giavnem razumele, da dru-gega izhoda ni in da morajo pač glasovati za predložene ukrepe in za znižanje prispevnih stopenj. Varčevalne ukrepe so morali sprejeti zato, da pridobijo do konca leta manjkajoča sredstva in se izognejo izgubi, nižje prispevne stopnje pa zato, da ne bi dosegli več kot 13% rasti skupne porabe.
Oejegati v skupščinah sisov družbenih dejavnosti so bili v resnici pod hudim moralnim pritiskom in niso mogli glasovati prav nič drugače, kot da so se opredelili za predložene ukrepe. Nobenega časa niso imeli. da bi ukrepespreminjali, kersosemoraUopredelitido 15. septembras tem, da začnejo ukrepi veljati od 1. oktobra dalje. Če bi' začeli varčevati kasneje, ne bi zbrali dovolj sredstev za pokrivanje naraščajoče izgube.
Kljub temu pa so imeli delegati tehtne pripombe. Predloženi in sedaj tudi že sprejeti ukrepi imajo samo finančno varčevalni značaj. Zelo malo imajo skupnega s stabilizacijo in s tisto vrsto delovanja, ki naj bi pomenila novo kvaliteto v našem obnašanju. Pri stabiHzaciji - tako so povsem pravilno menili delegati - ne gre le za omejevanje nekih dejav-nosti, za varčevanje in zbiranje denarja. Gre za organizacijo našega dela, ki mora biti taka, da nam bo s kar najmanjšimi stroški prinesla kar najboljše in največje učinke. Na vseh področjihje preveč administriranja in premalo strokovnega dela. Delovni čas ni maksimalno izkoriščen. Skratka: notranjih rezervje še več ko dovolj, da bi lahko s sedanjimi in celo z manjšimi sredstvi dosegli boljše rezultate, kot jih dosegamo danes.
Koordinacijski odbori nekaterih sisov bodo še ta mesec zahtevali od strokovnih služb, naj pripravijo temeljit in poglobljen predlog programa stabilizacijskih ukrepov, ki naj bi pomenili novo kvaliteto v našem dosedanjem delu in obnašanju.                                             Niko Isajevič