ISSN 0351-6407
9 77035 640019
Se Polona v soncu odtaja, v mokrem poletju gob preostaja.
Murska Sobota, 8. februarja 2001, leto LIH, št. 6, odgovorni urednik Janez Votek, cena 230 sit
Lendavski kulturni dom leti
iz Budimpešte proti Ljuhliani
V. d. direktorja Agencije za kmetijske trge Igor Hrovatič prišel s polno torbo str. 12 Kljub temu so mu očitali zapostavljenost pomurskega kmetijstva
■1»!
Skupina delavcev si je zadala nalogo, da odstrani Ivana Hircija. Na čelu skupine delavcev, ki je za »odstranitev« Hircija, naj ’
bi bila predsednica Sveta zavoda OŠ Beltinci, ki da je tudi izjavila: »Borila se bom in dosegla svoj cilj.«
a
str. 9




Kateri državi bo Marija Požonec poklonila kulturni dom, za katerega je zmanjkalo sredstev? Madžarska noče dati denarja.
str. 21*24
je moral v Nemčijo
Ker je Vili Vaš partiji rekel »ne«,
str. 1 6
Skrb za prihodnost iz lastnega žepa
Naših 200 let s Prešernom Jože Vugrinec, Franci Just, Bea B. Logar, Branko Šomen, Milan Vincetič, A. Nana Rituper Rodež, Tomo Koles
Kako bo padel Ivan Hirci, v. d. ravnatelja beltinske šole?
str. 2
So otroci v vrtcih res lačni?
str. 8
NAROČNIK-
2 AKTUALNO OKOLI NAS s. febtuar 2001 IBM
Koliko nas bo stalo globalno segrevanje
Za sovražnika raje lastno ljudstvo kot državo?
Voroš: »To je kršenje človekovih pravic!«
Beprav nas po eni strani znanstveniki prepričujejo, da so problemi globalnega segrevanja našega planeta prenapih-njeni, po drugi strani spet dokazujejo, da se je tega problema treba zavedati.
Zadnja novica komisije združenih narodov je ta, da nas bo ta problem vsakoletno stal 300 milijard ameriških dolarjev vse do leta 2050. Razlog je v čedalje pogostejših naravnih nesrečah, kot so tropski cikloni, ki lahko uničijo cela obmorska mesta, izguba rodovitne zemlje kot posledica na- j raščanja morske gladine ter druge oblike katastrof.
Nekatere nizko ležeče dežele, kot je na primer Mikronezija, bodo izgubile tudi do deset odstotkov svoje površine zaradi dvigovanja morja. Znanstveniki tako upajo, da bodo imeli ti statistični podatki in izračuni učinek na vlade in poslovneže, da se končno aktivirajo za boj proti globalnemu segrevanju.
C. K. vir: Reuters ■ k,........	Z
VESTNIK
IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d.
Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica). Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še. Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika). Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij no vračamo.
Naročnina za tri mesece je 2.800,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 220,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601 -53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Podjetje za' usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89.
Elektronska pošta: vestnik@eunet.si.
WWW stran: http://www.p-inf.si.
Znanstveniki so raziskovali
Življenje v izobilju
■ ekoč v človeški zgodovini so vojne, lakote in pomanjkanje skrbeli za to, da se človeški rod ne bi preveč namnožil, po trditvah znanstvenikov v Washingtonu pa naj bi bilo vse skupaj kmalu postavljeno na glavo. Namesto da bi ljudje umirali zaradi pomanjkanja, bodo v prihodnosti umirali od obilja, seveda ne povsod enako hitro. Znanstveniki na inštitutu za raziskovanje okolja Worldwatch v Washingtonu namreč ugotavljajo, da je na svetu vedno več ljudi, ki si zaradi nepravilne (obilne) prehrane in pomanjkanja rekreacije na telesu ustvarjajo zaloge, ki bi lahko za leto dni prehranile povprečno afriško vas. Medtem ko je nekoč pobijala lakota, naj bi v prihodnje pobijali srčni napadi.
Če bi se washingtonski znanstveniki zanašali le na svojo bližnjo okolico, bi jih lahko kdo obtožil, da pred ustvarjanjem “neumnih” teorij gledajo malce prek meja ZDA. Na žalost so si teorijo ustvarili na podlagi podatkov Svetovne zdravstvene organizacije (WH0) ter drugih agencij OZN, ki jih nihče ne more obtožiti zaplotništva. WH0 ugotavlja, da vsaj 1,1 milijarde ljudi na svetu na leto zaužije premalo kalorij, da bi se znebili lakote. Po drugi strani pa ista organizacija ugotavlja, da vsaj 1,1 milijarda ljudi na svetu zaužije preveč kalorij, da bi lahko dočakala “gibljivo” starost. Na svetu naj bi bilo torej približno enako lačnih kot
presitih ljudi. Razvoj tehnologije bo še bolj polenil ljudi v razvitih državah, tako da se bo razmerje med lačnimi in presitimi počasi
nagibalo v korist obilnejših.
Worldwatch trdi, da pred kopičenjem odvečnih kilogramov niso varne niti države v razvoju, za kar naj bi bila prav tako kriva tehnologija, povezana s slabim zavedanjem ali voljo do telesne rekreacije. Lep primer za nov trend je Kitajska, ki se je še pred leti ukvarjala z bojem proti lakoti, zdaj pa naj bi bilo tam vsako leto čedalje več debelih ljudi. Število teh se je v zadnjih osmih letih potrojilo. Riž zamenjujejo McDonaldsi, kolesa avtomobili, revolucija je prikovala več ljudi na stole pred računalniki kot rimski imperij na križe, vse skupaj pa je »recept« za kopičenje odvečnih kilogramov. Problem v nerazvitih državah je tudi divja urbanizacija. Nekoč so se lahko otroci brezskrbno podili po cestah, igrali nogomet ali podobne športe, danes pa v velikih mestih nekaterih držav, kot je Brazilija, to več ni varno. Ljudje ostajajo raje na varnem za domačimi zidovi.
Država z največjimi problemi glede debelosti pa seveda ostajajo ZDA, ki so daleč pred vsemi
drugimi. Celotna ameriška kultura je namreč oblikovana okrog avtomobilov, na katere so še bolj mahnjeni, verjeti ali ne, kot Slovenci. New York je edina svetla izjema, čeprav se tudi to mesto nenehno duši v prometu.
V New Yorku so na primer debeli le turisti, ki prihajajo iz notranjosti ZDA, ali revnejši sloji, ki brez premisleka nasedajo slastnim reklamam in nizkim cenam tako imenovane »junk-food«, visokokalorične nesnage, zaradi katere morajo mestne oblasti širiti sedeže na sredstvih javnega prevoza. Večina ljudi v mestu, kjer živi in dela veliko izobraženih profesionalcev, pa ohranja pravilno telesno težo z
vadbo v množici fitnes klubov ali tekom po redkih travnatih površinah, kot je Centralni park. V kakšnem drugem mestu v no
tranjosti ZDA ali na jugu pa je
slika že popolnoma drugačna. Ljudje so življenjsko odvisni od avtomobilov, zato se gibanje praviloma omeji na kupovanje sendvičev ali ob plačevanju računa za bencin na bencinskem servisu. Opozorilo znanstvenikov iz Washingtona je zato hudo resno in daje misliti tudi drugim, saj pravijo, da postaja ves svet vedno bolj podoben ZDA.
Robi Poredoš, dopisnik iz New Yorka ■
SKUPAJ PROTI
| KRI f Ml fNALUl
©080-1200	|
POKLIČITE !
OSTALI BOSTE ANONIMNI
Eksplozije vseeno ni bilo
naz sem z vami, da se razumemo. Nisem zagovornik centra za tujce. Mi sploh nismo zainteresirani za noben tak objekt v nobenem kraju naše občine, ker to moti življenje naših občanov.« Take in podobne besede je izrekel moravskotopliški župan Franc Cipot na prvem sestanku s člani sveta KS Prosenjakovci, ki je bil že 22. januarja.
Toda na zadnji seji občinskega sveta je njegova razlaga zvenela bistveno drugače in se je veliko bolj nagibala v prid sporazumu, ki je bil sklenjen z državo: da bi v primeru postavitve 12 zabojnikov le-ta pomagala pri gradnji kanalizacijskega in vodovodnega omrežja ter čistilne naprave. Razlaga je bila tako prepričljiva, da je za postavitev zabojnikov glasovalo 11 članov občinskega sveta, proti je bil le svetnik iz Bogojine Andrej Benkovič. Tibor Voroš ni glasoval, ker je vložil pravico do veta, ki jo ima kot svetnik narodnostne manjšine v primeru njenega ogrožanja. S povečanjem števila tujcev bi se ogroženost otrok v vrtcu in šoli po njegovem povečala. Toda ker ga nihče ni je-
Notranji minister Rado Bohinc (v sredini) po »vroči« seji v Moravskih Toplicah: »Če bodo krajani proti postavitvi zabojnikov v Prosenjakovcih, potem država tukaj nima več interesa oziroma lahko takoj odstopi od pogodbe.« Je takrat že vedel, da bodo še isto noč skrivaj odpeljali azilante iz Vidonec? Foto: J. Z.
V Beltincih znova vroče zaradi ravnateljevega stolčka
Eni za Ivana, drugi za Marico
Kaj bo rekla ministrica dr. Čokova?
dkar veljajo nova pravila pri imenovanju ravnateljev šol in vrtcev, se marsikje zgodi, da je »izbirna igra« precej napeta. To velja še zlasti tam, kjer se
prijavi na razpis več kandidatov ali so razlogi kje drugje.
O
Tako kot je bilo zaradi ravnateljevega stolčka pred nedavnim vroče na OŠ I Murska Sobota (bitko je dobila Anka Suhadolnik, ki opravlja do odhoda sedanjega ravnatelja Jožeta Brumna funkcijo vršilke dolžnosti ravnatelja), je te dni verjetno še bolj segreto ozračje na OŠ Beltinci. Ker do 1. septembra lani ni dobil soglasja za ponovno imenovanje na to delovno mesto dotedanji ravnatelj Ivan Hirci, je bil imenovan za vršilca dolžnosti za obdobje šestih mesecev. Tako je treba do 1. marca spet sprejeti določeno rešitev: ali Ivanu Hirciju podaljšati mandat kot vršilcu dolžnosti ali imenovati novega rav-natelja/-ico. Ker Ilirci nima visokošolske izobrazbe, to pa je pogoj po novih pravilih od 1. septembra lani dalje, se sedaj ni mogel prijaviti na razpis za ravnatelja. Prijavila pa se je univ.
mal resno, je iz protesta zapustil sejo in napovedal, da bodo krajani tudi s silo preprečili postavitev zabojnikov, saj so se le nekaj dni prej soglasno odločili proti kakršnikoli kupčiji z državo. Še več, zahtevajo tudi ukinitev doma za tujce v letu 2002. Vendar bo to le težko uresničljivo, saj je župan napovedal, da naj bi dom ukinili leta 2004. Na Voroševo vprašanje »Zakaj ne upoštevaš želje krajanov?« pa odgovoril: »Ni vaški odbor zakonodajalec.« Kakšna je potem to demokracija, se zdaj sprašujejo Prosenjakovčani, če lahko glasujemo za karkoli, pa nas na občinskem svetu vedno lahko preglasujejo? Kasneje je župan na zboru krajanov, ki ga je sam sklical, že nekoliko »obrnil
dipl. def. log. Marica Horvat iz Babinec, ki je zaposlena v Vz-gojno-izobraževalnem zavodu Veržej. Medtem je postala tudi že magistra socialne pedagogike.
Različna mnenja
Ko so o njeni kandidaturi razpravljali v učiteljskem zboru, ni dobila večinske podpore. Izid je bil neodločen. V občinskem svetu beltinske občine, ki je formalni ustanovitelj šole in mora prav tako sprejeti pozitivno ali negativno mnenje o določenem kandidatu, pa so od štirinajstih svetnikov za Horvatovo glasovali samo štirje. Tretji prizor »izbirne igre« pa so odigrali še člani Sveta zavoda OŠ Beltinci, v katerem imajo svoje predstavnike zaposleni na šoli, občina in starši. Od enajstih navzočih članov jih je glasovalo za magistro Marico Horvat sedem,
ploščo« in dejal, da postavitve zabojnikov ne bo v sporazumu, če jih krajani ne želijo, vendar je vprašanje, ali bo država pristala na to, da bi sofinancirala gradnjo z desetinami milijonov (ki bi jo tako ali tako morala že prej), v zameno pa ne bo dobila ničesar. Enako neprepričljivo so se po glasovanju nekako opravičevali svetniki, češ »tudi če bi bili proti postavitvi zabojnikov, bi imeli krajani še tri ali štiri leta prebež-nike« in »če glasujemo proti, smo pri državi za naslednja štiri leta finančno opleli«, del problema pa je nakazal Bojan Berden: »Moti me, da osem let ničesar nismo vedeli o centru, sedaj pa se naenkrat moramo odločiti o usodi enega dela naših prebivalcev.« Da je tema kočljiva, je potrdil tudi svetnik Viktor Časar, ki je zamudil na sejo z besedami: »Zapišite, da nisem glasoval »za«,, ker sem že slišal za anonimni klic, ki pravi, da bo v primeru, če bom glasoval »za«, danes zvečer odjeknila eksplozija.«
Tomo Koleš ■
to pa je bilo seveda dovolj. Tako obstaja verjetnost, da bo šolska ministrica dr. Lucija Čok izdala soglasje za imenovanje Horvatove za ravnateljico OŠ Beltinci s 1. marcem dalje. Ni pa nujno, da se bo res zgodilo tako, saj je bila dosedanja praksa pri izdajanju ministrskih soglasij, da sta morali biti vsaj dve mnenje pozitivni, pri čemer je imelo največjo težko mnenje učiteljskega zbora, najmanjše pa mnenje občinskega sveta (tu je šlo večkrat tudi za politične in ne strokovne odločitve).
Prizadeta stran o zakulisju
Na šoli so medtem nastala kar precejšnja nasprotja med tistimi, ki zagovarjajo predlog, da bi Ivanu Hirciju podaljšali mandat v. d. ravnatelja, in med tistimi, ki bi hoteli na vsak način doseči, dl bi ga »odstavili« z vodilnega položaja. To, ali imajo objektivne razloge za takšno hotenje, je zgodba zase, ki je javnosti bolj ali manj prikrita. V uredništvo pa smo dobili mnenje tistih, ki trdijo, da si »ne morejo predstavljati, da so l lahko učitelji nadpovprečni, vod-
me 8. februar 2001
AKTUALNO DOMA
3

Prosenjakovčani niso potrdili dogovora
Za nobeno ceno
Minister bo moral razmišljati o drugi lokaciji
eprav ni bilo čisto jasno, kaj so sprejeli na vaškem zboru v četrtek v Prosenjakovcih, saj je župan Moravskih Toplic Franc Cipot, ko je videl, da dogovor o namestitvi bivalnikov v zameno za pomoč pri vaški infrastrukturi, ki ga je podpisal z ministrom, ni po godu vaščanom, vstal in zapustil omizje, je predsednik krajevne skupnosti Vladimir Sapač povedal, da podpis z ministrom ni veljaven, ker je bil zbor sklican za potrditev podpisa, ki pa ga vaščani niso potrdili. Tako naj bi veljal ponedeljkov vaški dogovor, da ne dovoljujejo namestitve bivalnikov in celo želijo, da se center v letu 2002 zapre.
Država je dan pred tem, ko je iz Vidonec odpeljala nazaj v Ljubljano tujce in s tem ovrgla bojazen, da se ne bo držala dogovorov in da, kot so se bali nekateri, te tujce ne bi naselila ravno v Prosenjakovcih, ustvarila dobro razpoloženje, saj pred zborom vaščani še niso natanč-
Jože Graj ■
stvo šole pa zanič. Skupina delavcev si je zadala nalogo, da ga odstrani... Po zakonu pa bi lahko opravljal naloge v. d. ravnatelja.« Na čelu skupine delavcev, ki je za »odstranitev« Hircija, naj bi bila po navedbah v pismu predsednica Sveta zavoda OŠ Beltinci, ki da je tudi izjavila: »Borila se bom in dosegla svoj cilj.«
Kot del zakulisne zgodbe je omenjeno tudi to, da so nasprotniki Hircija pisali in se tudi sestali z nekdanjim šolskim ministrom dr. Zgago, ki da potem na podlagi tega ni izdal soglasja za imenovanje Ivana Hircija za ravnatelja, ko je to zakonodaja še omogočala. Prav tako naj bi skušali pridobiti posamezne člane sveta zavoda s podkupovanjem. V pogovoru na Murskem valu je to potrdila Cvetka Ščančar. učiteljica (vodja) na podružnični osnovni šoli v Melincih, ki je tudi menila, da bi morali iz kolegialnih odnosov omogočiti Ivanu Hirciju, da ga ne bi dve leti pred upokojitvijo vrgli na cesto. Zdaj tudi zbirajo podpise njemu v podporo, ki jih bodo poslali šolski ministrici. In kaj bo rekla ona? Odgovor bo znan še ta mesec.
•r®
* S
..... " B Ž
Nakupovalno središče Maribor
no vedeli, kako bi se odločili. Toda čimbolj je župan prepričeval vaščane o koristnosti potrditve njegovega dogovora, toliko bolj so nastopajoči iz vrst vaščanov dajali vedeti, da gre za kupčevanje, kateremu vaščani ne smejo nasesti.
Kot je povedal eden od njih: »Noben denar, tudi 100 mio
Ljubezen je doma
v Europarku
14. februar, od 17. do 20. ure,
Valentinovo presenečenje v gostinskem kotičku
16. februar ob 17. uri, koncert skupine Mambo Kings
17. februar, ob 1115. in 17. uri, otroška lutkovna predstava

SIT, ki nam ga država ponuja za vodovod in kanalizacijo, ni vreden, da bi se ogrožala naša varnost.«
Veliko ljudi je bilo tudi mnenja, da denarja, ki je obljubljen za vodovod in kanalizacijo, država ne bo dala, če ga pa že bo, bo z njim barantala občina in ne bo nikoli namenjen za pro-senjakovsko infrastrukturo.
Svoje je naredilo tudi pismo podpore iz Črnomlja, v katerem jih prebivalci tega kraja podpirajo, naj vztrajajo pri svojem in naj ne dovolijo namestitve bivalnikov, saj je mesto za tujce v Ljubljani. Najbolj pa je s svojim nastopom prevesil tehtnico na stran vaščanov predstavnik madžarske narodnostne skupnosti

Posebno darilo za naše zveste obiskovalce katalog ugodnosti
velja od 15. 2. 2001 do 17. 3. 2001.
Razdeljen bo samo 15-, 16. in 17. februarja v Europarku. Število katalogov je omejeno.
in moravskotopliški svetnik TI-bor Voroš, ki pravi, da gre zamera predvsem županu in svetnikom, ne pa ministru. Ti so namreč kršili zakon, ko so v sredo preglasovali odločitev vaščanov proti zabojnikom. Verjetno, kot je povedal pozneje, gre za interese občine, ki tukaj vidi idealno priložnost, napolniti svoj proračun na račun varnosti prebivalcev Prosenjakovce. Vse to in še vrsta drugih pripomb so vaščane prepričale, da bi glasovali proti dogovoru, toda do glasovanja in dviga rok sploh ni prišlo, saj je župan že prej zapustil svoje mesto, tako da je za trenutek nastala zmeda, ker nihče ni vedel, kateri dogovor velja.
Komentar
Kot je bilo pričakovati, je prinesel letošnji razpis za vpis v srednješolske programe v šolskem letu 2001/2002 za našo pokrajino predvsem nekatere novosti glede dualnega sistema in poklicno-teh-niškega izobraževanja. Ponudba drugih programov pa je bolj ali manj enaka kot lani.
Generacija v Pomurju, ki končuje osnovno šolo, šteje okrog 1250 učencev. Sodeč po številu razpisanih oddel-
Jože Graj ■
Ostali pri svojem
Toda kot je vaščane pomiril Sapač, predsednik KS, naj bi obveljali vaški sklepi od ponedeljka, saj niso glasovali za županov dogovor z ministrom. Pomiril pa jih je tudi Tibor Voroš, ko je namignil, da iz zaupnih virov ve, da če vaščani tega dogovora ne potrdijo, bo iskal minister Rado Bohinc za nastanitev tujcev drugo od osmih možnih lokacij v Sloveniji.
Čeprav se slišijo sedaj nekaj dni po tem četrtkovem zboru po preostalih krajih Pomurja govorice, da se občani niso odločili pametno niti moralno, jih je treba razumeti. Občutek tega, da ti nekdo nekaj vsiljuje, in občutek tega, da tvoj glas ne velja nič, je bil tokrat močnejši od ponudbe, ki se zdi za druge racionalna.
Verjetno se Prosenjakovčani v četrtek ne bi prodali za nobeno obljubo, moralnosti pa jim ne gre očitati, saj že osem let živijo z begunci.
Večina pa jih je tudi razkrinkala igro, o kateri se je govorilo, I da lahko za ceno dvanajstih zabojnikov postavljajo pogoje državi in z njo barantajo.
kov - najmanj 54 - bi se lahko čisto vsi vpisali na pomurske srednje šole v Murski Soboti, Radencih, Ljutomeru, Rakičanu in Lendavi; oziroma je ponudba celo veliko večja, tako da skoraj gotovo ne bo dovolj prijav za vse programe. Realno je pričakovati, da se bo odločilo za nadaljevanje šolanja
Novosti, ki niso dovolj
v domači regiji nekaj več kot tisoč osnovnošolcev, drugi pa bodo kandidirali za vpis v srednje šole kje drugje (v Mariboru, Rušah, Celju, Ljubljani, na Ptuju pa še kje) - ali zato, ker jih zanimajo programi, kakršnih ni v Pomurju, ali pa iz kakšnih drugih razlogov. Med novostmi, ki se nanašajo na srednje šole v pomurski regiji, pa so predvsem programi srednjega poklicnega izobraževanja po dualnem sistemu (inštalater strojnih instalacij in mizar na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota ter kuhar in natakar na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci) ter programi poklic-no-tehniškega izobraževanja po sistemu »3 + 2« (kon-
fekcijski modelar na SPTŠ M. Sobota in go-stinsko-turistični tehnik na SŠGT Radenci).
Omenjene novosti so dobrodošle, mladi v Pomurju Ipa še ne morejo biti zadovoljni s takšno ponudbo vpisa v domače srednje šole.
Toda ali jim država vsega tega, kar sedaj obljublja (infrastrukturo in zajamčeno varnost), ni bila dolžna zagotoviti že prej, torej tukaj dejansko baranta država z vaščani.
C. KOSEDNAR, foto:J. Z. ■
Slovenski bog s človeško napako
4 LOKALNA SCENA■8. februar 2001 VESTNIK
OS Bistrica in OŠ Črenšovci
Pravičnejši kriterij |
snovni šoli Prežihovega Voranca na Srednji Bi- g strici in Franceta Prešerna v Črenšovcih sta izra- I čunali, da bi potrebovali za kritje materialnih J stroškov v tem letu 6,3 (Bistrica) oziroma 12,6 milijona | sredstev (Črenšovci). In ta denar naj bi jima zagotovili I v občinskem proračunu.
Kakšne pa so realne možnosti? Kljub potrebam toliko j nikakor ne bo mogoče zagotoviti, saj bi to pomenilo povečanje i za 64 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Razmerje je bilo I lani 2 : 1 v korist črenšovske šole. Primerjava podatkov o povr- g šini prostorov pa je pokazala, da takšno razmerje ni ustrezno. g OŠ Bistrica ima 2.473 kvadratnih metrov površin (od tega telo- | vadnica 689 kvadratnih metrov), OŠ Črenšovci pa 3.724 kva- I dratnih metrov (od tega 971 kvadratnih metrov telovadnica). I Razmerje v odstotkih je torej 43 : 57. In na tem izhodišču je pri- g pravljen nov predlog za zagotavljanje sredstev za pokritje mate- g rialnih stroškov obeh šol iz občinskega proračuna. To bi pome- g nilo za bistriško šolo bistveno izboljšanje razmerja, vseeno pa je g predlagano 10-odstotno povišanje materialnih stroškov tudi za j črenšovsko šolo. Predvidena zneska pa sta: 8,5 milijona za OŠ g Črenšovci in 5,8 milijona tolarjev za OŠ Bistrica. Poleg tega je | predvideno, da bosta šoli dobili še štiri (Črenšovci) oziroma sedem (Bistrica) milijonov tolarjev za investicijsko vzdrževanje, skupen znesek za dodatne programe pa je 2;9 milijona tolarjev.
Svetniki občine Kuzma zavrnili proračun za leto 2001
Povečati lastne proračunske prihodke
Zakaj gneča na matičnih uradih?
Potolčeni vsi rekordi
Ustno izročilo bolj škodi kot koristi - Kdo je sploh upravičen do novih pokojnin?
Nadaljevali bodo z začetimi in načrtovanimi naložbami
Na petkovi seji občinskega sveta Občine Kuzma je bila osrednja točka dnevnega reda namenjena prvi obravnavi odloka o p/o računu občine za leto 2001.
Predlaganega proračuna svetniki niso potrdili, saj beleži 15-milijonski primanjkljaj, zato ga bo treba uskladiti, predvsem pa povečati lastne prihodke. Po prvotnem predlogu naj bi se v občinskem proračunu letos zbralo okoli 160 milijonov tolarjev, v občini pa računajo tudi na sredstva, ki bi jih pridobili z udeležbo na raznih razpisih. V lanskem let-u se je namreč steklo v občinski proračun 225 milijonov tolarjev. Večjih novih naložb letos v občini Kuzma ne načrtujejo, nadaljevali pa bodo z že začetimi in nekatere tudi pripeljali h koncu.
Med večje investicijske zalogaje v prihodnjem obdobju gotovo sodi gradnja javnega vodovod
OS Stročja vas živi z okoljem
ne že res, da se vsaka šola po svoje trudi, da bi se kar najbolj povezala z okoljem, vendar to ne uspeva vsem enako.
Dobro jutro, zdravje!
Projektno učno delo učencev 7. in 8. razreda
Starši in gostje so si najprej z zanimanjem ogledovali razstavo primernih jedil za zajtrk. (Foto: J. G.)
nega omrežja, za kar so aktivnosti stekle že v lanskem letu, idejnega projekta za gradnjo občinskega vodovoda, ki sta ga izdelali ljubljanski firmi Rating in Fering, pa svetniki niso potrdili, saj se jim je zdel preobsežen in zahtevajo racionalnejšega, zato so na seji imenovali poseben odbor, sestavljen iz domačih strokovnjakov, vključili pa so tudi podjetje Komunala iz Murske Sobote, ki naj bi pripravil zasnovo novega idejnega projekta. Svetniki so v prvi obravnavi potrdili odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč v občini. Najugodnejšega ponudnika za opravljanje te dejavnosti bodo izbrali z razpisom.	Ludvik Kovač ■
P
red okenci matičnih uradov se zadnje čase valijo nepregledne množice občanov, to pa je za običajne razmere nenormalno visoko število. To je zlasti opazno v Mur-
ski Soboti, kjer se dobesedno otepajo z nekakšno »okupacijo« strank. Pri tem je zanimivo, da ljudje ne prihajajo samo z ob-
močja Upravne enote Murska Sobota, ampak iz vsega Pomurja, torej tudi iz tistih predelov pokrajine ob Muri, ki jih pokrivajo upravne enote iz Ljutomera, Gornje Radgone in Lendave. To pa zaradi tega, ker je bila ravno v Murski Soboti nekoč in je še danes porodnišnica. Vsi tisti, ki so rojeni v murskosoboški porodnišnici, lahko namreč dobijo izpisek iz rojstne matične knjige le na sedežu Upravne enote Murska Sobota. Podobno velja za vse tiste posameznike, ki so se v času rojstva mudili na našem območju, pa so se medtem že zdavnaj odselili kam drugam po Sloveniji.
»Ljudje prihajajo osebno po izpiske iz rojstne matične knjige in potrdila o državljanstvu, premalo pa pošiljajo pisne vloge. Stranke bi namreč lahko poslale vlogo po pošti. Treba bi bilo samo zavrteti telefonsko številko, se pozanimati o obliki prošnje, ne pa se drenjati na matičnem uradu. Zahtevkov je ogromno, zato je v kratkem času nemogoče narediti vse tisto, da bi strankam hitro ustregli, kot smo to lahko storili še v prvi polovici lanskega decembra. Že konec leta je bilo opaziti določen naval, ki se je še posebno stopnjeval v januarju letos. Takrat so naši delavci delali tudi ob dveh sobotah in v podaljšanem delovnem času, pri čemer nihče od njih ni vprašal, ali bo za to dobil ustrezno plačilo. Očitno imajo naši delavci določen občutek do ljudi, čeravno po državni upravi najraje »udarijo« v negativnem smislu. Zdaj stranke naročamo čez približno teden dni,« nam je pojasnil Anton Gider, vodja referata za osebna stanja v oddelku za notranje zadeve Upravne enote Murska Sobota, kamor spada tudi matični urad Murska Sobota s štirimi zaposlenimi.
Letos presežena tretjina lanskih zadev!
Številke šo dovolj zgovorne. Matični urad Murska Sobota je izdal v letu 2000 8.473 rojstnih izpiskov, samo letos do konca januarja pa je bilo izdanih 3-177
Gneča na matičnem uradu v Murski Soboti. Foto: J. Zauneker
izpiskov, to pa je že več kot tretjina lanskoletne celotne izdaje izpiskov. Ob tem je bilo izdanih 910 potrdil o državljanstvu, vendar ne tistih na obrazcih, ampak posebej izpisanih potrdil, kjer mora biti razvidno, da je bil nekdo v prvem letu otrokove starosti državljan Slovenije. To pomeni, da je bil do 25. junija 1991 državljan Republike Slovenije in SFRJ, po tem datumu pa državljan Slovenije. Ker za to ni uporaben obrazec, ki je uradno v veljavi, je treba izpisati novo potrdilo. To pomeni, da je treba celotni tekst zapisati v izvirniku.
Med tiste, ki so pri tem še posebno uspešne, pa lahko zagotovo uvrstimo tudi osnovno šolo v Stročji vasi. Starši tamkajšnjih učencev in tudi drugi njihovi svojci se namreč dokaj množično udeležujejo vseh javnih predstavitev šolskih projektov, razstav, proslav in prireditev, ki jih pripravijo. In če dobijo priložnost, tudi aktivno sodelujejo.
Tako je bilo tudi pri projektnem učnem delu učencev 7. in 8. razreda na temo z naslovom Dobro jutro, zdravje!
Učenci so se razdelili v pet skupin (gospodinjsko, zemlje-pisno-zgodovinsko, likovno-tehnično, nemško in literarno-slovensko) in zares dokaj temeljito obdelali vse v zvezi z zajtrkom. Skupino učiteljic Danielo Škrobar, Tadejo Vugrinec in Matejo Leskovar (k sodelovanju so pritegnile še druge sodelavce in zunanjo mentorico magistro Branislavo Belovič) je I
»Ljudje želijo osebno priti, ker je treba za vse družinske člane priskrbeti rojstne izpiske. Poleg tega sta z novim letom postali zelo aktualni dve zadevi. Prva je povezana z uveljavljanjem štetja zavarovalne dobe v času skrbi za otroka v njegovem prvem letu starosti. Podrobneje je zapisano v 189. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, izdanem v Uradnem listu 106/1999 in 72/2000. Množična pa je tudi zahteva občanov za državno pokojnino po
drugem odstavku 419. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je začel veljati s 1. januarjem 2001. Prav na tem področju je pri ljudeh, ki prihajajo k nam po listine, največ nejasnosti.
Vedeti je treba, da so vsi, starejši od 70 let, ki nimajo nobenih prihodkov, upravičeni do državne pokojnine. V ta namen je treba priložiti rojstni izpisek, potrdilo o stalnem prebivališču in vrsto drugih dokumentov,« še dodaja sogovornik. V praksi niso redki primeri, ko so nekateri ljudje v ihti, da čimprej dobijo dr-
k izvedbi tega projekta spodbudila predvsem ugotovitev, da skoraj ena tretjina učencev pred odhodom v šolo ne zajtrkuje.
Dejstvo pa je, da je prav zajtrk najpomembnejši vsakodnevni obrok. Med projektnimi dnevi so učenci spoznavali, tudi s praktičnim delom, kaj in kako zajtrkovati, zbirali so recepte, izdelovali prtičke, predpasnike in namizne okraske, poizvedovali sp, kaj so ljudje zajtrkovali nekoč, risali so plakate, se igrali ob didaktičnih igrah v slovenskem in nemškem jeziku, pisali so pesmi itd.
Ko so končali z delom, so povabili v šolo svoje starše in druge goste ter jim na zanimiv način vse to prikazali. Ob vsem tem pa so se prav gotovo naučili marsikaj koristnega za življenje.
Jože Graj I
žavno pokojnino, prenesli celo hišo, zemljo in drugo premoženje na sorodnike. Prav pa je, da država pomaga ljudem. Nova zakonodaja, ki smo jo sprejeli že leta 1999, prehaja prav zdaj v življenje. Zaradi prostorske utesnjenosti stojijo ljudje po več ur v dveh vrstah, zato se pojavljajo rekordni dnevi, kot npr. 29. januarja, ko so zabeležili kar 364 strank. Pri tem je zanimiv podatek, po katerem je bilo na območju celotne Upravne enote Murska Sobota lani izdanih
10.037 rojstnih listin, letos pa jih je, kot že rečeno, že 3.177. Hkrati ni nič manjši naval na krajevnih uradih, kjer ljudje potrebujejo potrdilo o stalnem prebivališču. Tudi pri njih je trenutno stanje nenormalno. Ker kadrovsko ni dodatnih zaposlitev, se je treba znajti in se organizirati tako, da bodo stranke čimbolj zadovoljne z njihovim delom.
Nemi telefoni na pokojninskem zavodu!?
In kako dolgo naj bi ta naval še trajal? »Zaradi nepopolnih informacij strokovne službe, ki je za to odgovorna, ljudje vsak teden prinašajo govorice z ulice. Po enih je bil zadnji rok 31. januar, to pa zagotovo ne bo držalo. Zato je prav, da na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pojasnijo roke, pogoje in kdo pravzaprav ni upravičen do takih pokojnin. Pri nas smo namreč prepričani, da vsaj polovico listin izdajamo zastonj, čeprav zanje ne veljajo takse,« še zvemo od sogovornika. In ko smo hoteli na območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Murski Soboti preveriti stanje, so bili vsi telefonski klici zaman. Kljub večkratnim pozivom namreč nihče ni dvignil telefonske slušalke. Ali so res tako zaprti za širšo javnost, ki želi zvedeti marsikaj konkretnega o najnovejšem zapletu? Predvsem zato, ker se pojavljajo različni zahtevki in prihajajo tudi take stranke, ki že imajo pokojnino iz rednega delovnega razmerja, vdovsko ali kmečko pokojnino, veliko pa je takih, ki zdaj prvič uveljavljajo državno pokojnino. Skratka, zadev je ogromno, zato bi bilo samoumevno, da vsakdo dobi ustrezno pojasnilo pri strokovnih službah.
Milan Jerše ■
VESTNIK 8. februar 2001
LOKALNA SCENA
Po Lendavski ulici, hrbtenici cestne mreže Sobote, je gostota prometa vedno večja.
Se bo Sobota dušila v prometu?
da se bodo takoj po prvem branju sestali v Ljubljani, da ugotovijo, kakšne so dejanske razmere in kakšne so možnosti.
V knjižnici in ravnateljevi pisarni na DOS I Lendava
Gradnja podvoza, kjer Lendavska ulica prečka železnico
lede na to, da je frekventnost prometa v Lendavski
ulici čedalje večja, so se na državni ravni odločili, da najprej uredijo podvoz v Lendavski ulici, idejni projekt za Cankarjevo ulico pa je že v sklepni fazi in naj bi ga predstavili sredi aprila, po revizijskem pregledu. Na to temo je bila v četrtek sklicana izredna seja občinskega sveta mestne občine Murska Sobota, na kateri so obravnavali pripravo lokacijskega načrta za zunajnivojsko križanje Lendavske ulice S progo Ormož-Hodoš, podali pa so tudi informacijo o javnem razpisu za prodajo zemljišča v mestnem
jedru v Murski Soboti.
Projekt, ki bo pripravljen do oktobra, je predstavil Anton Šti-hec. Da bodo dali prednost Lendavski ulici pred Cankarjevo so se odločili zaradi velike prometne obremenjenosti, saj povezuje mesto z Goričkim in ravninskim svetom, poleg tega pa predstavlja hrbtenico cestne mreže mesta. S povečanim prometom na železniški progi po odprtju železniške povezave z
Madžarsko pa bo postalo zaradi spuščenih zapornic prečkanje le-te nevzdržno. Zato so se odločili za rekonstrukcijo Lendavske ceste, ki bo velik poseg v prostor. Znižali bodo nivo ceste, zgradili nadvoz železniške proge, vgradili keson v območju podtalnice, porušili nekatere stanovanjske in gospodarske objekte, preuredili obstoječe komunalne vode. Ker Lenda-
vska prečka dva vodotoka, Le-davo in Puconski potok, bodo zaradi znižanja nivoja ceste del visokih voda iz Ledave preusmerili v Puconski potok, tako da bodo zgradili tudi nekaj razdelilnih objektov in novih mostov.
Drago Šiftar je v imenu odbora za urbanizem poudaril, da je pri tem treba upoštevati, da sedaj ne bi preveč obremenili puconskega potoka, ker bi voda izpodjedala bregove. Vili Žižek pa je predlagal, da bi bilo treba by-pass za Ledavo narediti že pri zapornicah in ne šele pri Šiftarjevem mlinu, da Leda-va ne bi zalivala njiv proti Mar-kišavcem.
Mnoge svetnike je tudi zanimalo, zakaj prednost Lendavski pred Cankarjevo. Župan je v
svojem zaključnem govoru med drugim poudaril, da sicer ne bi rad pogreval starih stvari, tistih iz leta 1993, kajti, če bi se zganili pravi čas, bi se železnica gradila od Beltinec, potem Sobota prav gotovo ne bi potrebovala ne podvozov in ne obvoznice.
Župan je tudi podal informacijo, da, kot kaže, lahko Ministrstvo za promet potegne krajšo pri proračunu, s tem pa tudi reševanje prometne problematike pri nas. Poudaril je,
Mestno jedo zanimivo, stari Galex ne
Na javni razpis za prodajo nezazidanega stavbnega zemljišča v mestnem jedru so prispele tri ponudbe, prva od Moleta, druga od Interinga, tretja

pa od SGP Pomurja, komisija pa je mnenja, da je najboljša prva ponudba, saj med drugim predvideva gradnjo kletnih prostorov ter tudi najracionalnejšo pozidavo in najracionalnejši izkoristek tega prostora. Rok zazidave je v jeseni 2001, projekt pa naj bi se končal leta 2002. Končno odločitev bo sprejel še župan. Ker za zemljišče Galexa nihče ni poslal ponudbe, bodo ugotavljali vzroke in ponovili razpis.
A. Nana Rituper Rodež ■
Prve knjige, današnja prizadevanja
DrAefnr/vtr imnln J ATTzill	-
Pertoški samoprispevek
Je župan vedel?
Prostorov imajo dovolj, potrebna pa so nekatera obnovitvena dela in zamenjava določene opreme
knjižnici na Dvojezični osnovni šoli I Lendava že dalj časa ni bilo tako živahno kot v letošnjem januarju in vse do slovenskega kulturnega praznika, ki so mu prav tako namenili posebno pozornost.
Za množičen obisk knjižnice je poskrbela Judith Scuka - Zagorec, ki skrbi za slovenski knjižni fond. Pomagal ji je tudi knjižnični hungaristjozsef Kocon, sodeloval pa še prof. Franc Kuzmič iz M. Sobote. Pripravili so poseben razstavni kotiček s prvimi knjigami v slovenskem jeziku, ki so, kot je znano, izšle v dobi re-• formacije ali protestantizma -faksimile Trubarjevega Katekizma (našega prvega tiskanega dela), Dalmatinov prevod Biblije, Bohoričeva slovnica Zimske urice, Temlinov Mali katekizem in druga dela prekmurskih protestantskih piscev. Vsa ta dela so si prihajali organizirano ogledovat učenci od 5. do 8. razreda, osmošolci pa so imeli poleg ogleda še bibliopedagoške ure.
»Mislim, da smo s to razstavo zares uspeli pritegniti pozornost med učenci za prve slovenske '
v
jeziku je zbudil med učenci precejšnje zanimanje. (Foto J. G.)
knjige, ki so izšle v dobi reformacije, in obenem zbuditi v njih tudi ponos, da so bili za to obdobje zelo pomembni tudi prekmurski pisci. Razstavo smo posvetili 450. obletnici rojstva Primoža Trubarja, obenem pa tudi slovenskemu kulturnemu prazniku,« nam
je med drugim povedala Judith Csuka - Zagorec.
Po obisku knjižnice na lendavski dvojezični osnovi šoli je bilo še krajše delovno srečanje z v. d. ravnateljem šole Jožefom Sobočanom. Seznanil nas je z njihovim programom praznovanja
Veržejski svetniki o proračunu in statutu
Proračun sprejet v drugi obravnavi
adnja seja veržejskega občinskega sveta je bila končana v dveh urah, saj so na dnevnem redu obravnavali predvsem spremembe statuta občine, ki so bile sprejete, ter proračun, na katerega svetniki niso imeli posebnih pripomb.
Veržejska občina bo tako po nekaterih spremembah iz prve obravnave letos razpolagala s proračunom v vrednosti 140 mio SIT. Ker pa za tekoče stroške, investicije in druge odhodke nameravajo nameniti več kot 155 mio SIT, se bodo morali zadolžiti za 8 mio SIT, razliko pa bodo pokrili s sredstvi, ki so jim ostala od lani.
Svetniki glede kredita in drugih postavk niso imeli večjih pripomb, so pa vnesli v proračun zahtevo iz prve obravnave, da se sofinancira ureditev javne raz-svedjave v Bunčanih. Razsvetljava je tudi najpogostejša postavka, ki je zapisana v investicijskih odhodkih. Tako jo bodo imeli poleg Bunčanov še v Veržeju, kjer je še
potrebna, in v Banovcih. Več kot 25 mio SIT pa bodo namenili rekonstrukcijam in modernizacijam cest. Svetniki so bili seznanjeni s poročilom o gradnji doma starejših v Ljutomeru, za katerega je veržejska občina do sedaj plačala 12,5 mio SIT od zahtevanih 15 mio Si l’ po pogodbi o sodelovanju štirih občin pri gradnji doma. Svetniki so ob tem izrazili skrb, da se bo številka povečala glede na tisto, ki je bila dogovorjena na začetku gradnje. C. K. I
slovenskega kulturnega praznika (razstava slik in knjižnih del Franceta Prešerna, šolska proslava idr.), beseda pa je stekla še o pripravah na 9-letni program. Načrtujejo, da se bo to zgodilo v šolskem letu 2002/2003, in sicer za prve razrede na matični šoli v Lendavi ter na podružničnih šolah v Gaberju in Petišovcih. Učiteljice so že končale izobraževanje (module), do začetka izvajanja novega programa pa bo treba poskrbeti še za primerno opremo, ki mora biti prilagojena leto dni mlajšim učencem (tudi za igranje in počivanje v razredu). V Lendavi bodo organizirali pouk za prvošolce 9-letnega progama v vrtcu v Tomšičevi ulici, kjer je dovolj prostora. Tudi na matični šoli je trenutno dovolj prostorov, potrebna pa so nekatera obnovitvena dela (npr. zamenjava oken, centralno ogrevanje) pa tudi zamenjava pohištva, ki je staro že okrog dvajset let.
J. Graj I
Končno odločitev bo dalo sodišče
lede referenduma samoprispevka, ki so ga v krajevni skupnosti Pertoča izvajali lani oktobra, je bilo povedanih že nekaj stvari, ki so se tikale predvsem očitkov nepravilne izvedbe le-tega. Občinska volilna komisija je vse očitke zavrnila, tako da je kljub pritožbam nekaterih vaščanov samoprispevek obveljal. Zadnja pripomba pa se je pojavila pred tednom dni, in sicer da samoprispevka ne bi smela razpisati KS Pertoča, ampak občina Rogašovci, to pa je ob uradnem tolmačenju povedala, o tem smo pisali v prejšnji številki, tudi državna sekretarka za lokalno samoupravo ter dodala, da lahko samoprispevek razveljavi občinski svet ali se poda pritožba na Ustavno sodišče, ki lahko prav tako
V nedeljo so se zato zbrali predsedniki in člani vaških odborov in krajevne skupnosti, da bi ugotovili, kakšne možnosti ima omenjeni samoprispevek. Vsi so se strinjali, da bodo vztrajali pri odločitvi ljudi, ki so v Ropoči in Pertoči glasovali za samoprispevek, občinski svet pa so pozvali, naj ga ne razveljavi, ampak pozneje potrdi legitimno izraženo voljo vaščanov, to pa bo verjetno tudi storil. Tako je bil narejen korak k ohranitvi samoprispevka. Na njihovo žalost pa na pritožbo Jožeta Mencigarja, ki I jo je medtem vložil na Ustavno sodišče, ne morejo vplivati. Če bo le-to samoprispevek razveljavilo, jim ostane le pritožba na to odločitev na podlagi 14. člena Ustave RS o enakosti vseh pred zakonom, saj naj bi bilo kar 75 odstotkov referendumov o samoprispevkih v Sloveniji razpisanih napačno, torej s strani krajevne skupnosti, in nobenega do sedaj še niso razveljavili.
Sicer pa je nedeljska seja minila predvsem v iskanju odgovornega za nepravilnosti, ki spremljajo samoprispevek. Kot so se izrazili navzoči na seji, je bil svet KS Pertoča zaradi zapostavljenosti in razvojne pasivnosti v njihovih krajih s strani občine prisiljen nekaj storiti za posodobitev teh krajev. Rešitev je bila v samoprispevku, za katerega pa niso vedeli, glede na to, da je tudi drugod po Sloveniji tako, da ga KS ne
sme razpisati. Je pa bil na vseh sejah ob pripravah na referendum navzoč župan občine Ro-gašovci Janko Halb, ki pa nikoli ni opozoril, da krajevna skupnost ni pristojna za razpis referenduma. Zato so ga, ker je bil tudi na nedeljski seji, vprašali, ali zadeve prav tako ni poznal ali pa namerno ni opozoril na napako, ker noče, da bi se karkoli izvajalo zunaj občinskih okvirjev. Kot je dodal občinski svetnik Anton Haužar, naj bi celo župan sam podpiral Mencigarja pri pritožbi. Župan pa je povedal, da je vseskozi opozarjal, da program ni dober. Po še nekaterih očitkih, da je sam odgovoren, je sejo zapustil z razlogom, da ima druge opravke, in se vrnil, ko je bila na dnevnem redu druga točka.
Kdorkoli že pač je bdgovoren za napake ob razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka, je usoda slednjega odvisna od Ustavnega sodišča, ki bo na Menci-garjevo pritožbo o tem odločalo.
C. K. I
»MIK NA
ŠHETU:

www.p-inf.si
6 FINANCE & GOSPODARSTVO s. februar 2001 f
Konus iz Ljutomera je v šahu
Obetavne napovedi stečajnega upravitelja Konusa iz Ljutomera, Milorada Vidoviča, da bodo v podjetju najverjetneje že februarja nadaljevali s proizvodnjo, saj naj bi z izbranim ponudnikom kmalu podpisal najemno pogodbo, se ne uresničujejo.
Čeprav je bilo danih več ponudb za stečajni senat, ni bila sprejemljiva nobena, saj ponudniki s svojimi pogoji, na primer o večletnem najemu in ne le do končanja stečajnega postopka ali s plačevanjem najemnine za nazaj in drugimi zahtevami, pričakujejo preseganje zakonsko dopustno ravnanje v stečaju. Kljub pogovorom sprejemljive-rešitve za obe strani niso našli, zato je stečajni upravitelj upniškemu odboru predlagal čim prejšnjo prodajo podjetja. Toda ob tem je naletel na novo veliko oviro. Za podjetje Konus iz Slovenskih Konjic, ki je lastnik ljutomerske usnjarne, je vložen predlog za uvedbo stečajnega postopka. Dokler sodišče ne bo odločilo o predlogu za stečaj podjetja iz Slovenskih Konjic, le-to ne more sprejemati nobenih pomembnih poslovnih odločitev, brez te pa se tudi ne more začeti postopek prodaje premoženja stečajnega dolžnika v Ljutomeru.
m. h.i
Ki®
Ljudje ob železnici nezadovoljni
Življenje je slabše
olj proti koncu gre gradnja železniške proge, bolj se občine, katere prečka železniška proga, ukvarjajo s težavami, ki jih je povzročil poseg v prostor, povezane pa so predvsem z izvajalci in investitorji. Železnica je prinesla namreč že sedaj veliko problemov in občani ne morejo privoliti v to, da se je z novo progo poslabšala kakovost bivanja. Ugotavljajo, da imajo na Hodošu največ težav z rekonstrukcijo ceste skozi naselje Hodoš, izvajalci ob nadvozu niso uredili pločnikov, poškodovan je most na reki Krki, poleg tega pa kljub temu, da so občanom Hodoša obljubljali zaposlitve, le-teh ni dobil nihče iz občine. Župan Ludvik Orban je še povedal, da so si prav zaradi obsežne problematike že dlje časa prizadevali povabiti v te kraje ministra. »Soboški župan naj bi izkoristil podpise vseh županov občin, kjer gre železnica, da so prometnega ministra 23. januarja res dobili v Soboto, potem pa se je Slavic z njim sestal sam, vsi drugi župani pa so dobili na voljo le eno uro,« ogorčeno dodaja.
V občini so morali zaradi gradnje proge promet proti Malem Krplivnikti speljali na nadvoz, kjer pa niso urejeni pločniki. Težava je v tem, da hodijo po nezavarovani cesti občani in tudi otroci v šolo in vrtec, ker je cesta strma, morajo starejši ljudje in kmetje z mlekom potiskati kolo v klanec, zaradi nepreglednosti pa lahko pride do nesreče. Izvajalci se izgovarjajo, da je nadvoz narejen po projektu in da denarja za pločnike ni. Župan nikakor ne more sprejeti dejstva, da pri tako velikem projektu, kot je mednarodna železniška povezava, ni denarja za 200 metrov pločnika.
Večji problem je tudi zelo poškodovan most prek reke Krke.
Dogovori o odkupni ceni mleka še niso končani
Mlekarne in rejci še narazen
V Pomurskih mlekarnah pravijo, da bodo januarsko mleko plačali po pogojih, ki so veljali decembra
ejci in mlekarne skupnega jezika o odkupni ceni mleka ne morejo najti in, kot vse kaže, bo moral v dogajanje poseči kmetijski minister. Predstavniki rejcev in mlekarjev naj bi se včeraj popoldne srečali pri ministru, do konca redakcije pa nam ni uspelo dobiti informacij, ali so se sploh sešli in kaj so se dogovorili.
Z uveljavitvijo tržnega reda za mleko je s 1. januarjem prenehala veljati odredba o določitvi odkupne cene kravjega mleka, v prihodnje pa naj se država v to ne bi vmešavala, pač pa se morajo za odkupno ceno dogovoriti pridelovalci in mlekarne. Ti so se v januarju sicer uspeli dogovoriti o izhodiščih za pripravo pravilnika o elementih za oblikovanje odkupne ce-
Pomurska založba ima strateškega partnerja
Iščejo direktorja iz domačih krogov
adzorni svet Pomurske založbe razpisuje prosto delovno mesto za direktorja družbe, ki jo začasno vodil Franc Gazvoda. Po besedah predsednika nadzornega sveta Metoda Logarja, direktorja DZU S Hram, je Pomurska založba šla skozi proces prestrukturiranja in sedaj naj bi po njegovem bil čas, da vodenje družbe prevzame nekdo iz domačih krogov. Na vprašanje, ali imajo ob tem že koga v mislih, je Metod Logar dejal, da konkretnih dogovorov ni in da z razpisom želijo ugotovili, kolikšno je zanimanje za to delo.
Doslej velikega zanimanja za direktorovanje v Pomurski založbi ni ravno bilo, morda pa bo drugače sedaj, ko je družba na dobri poti v boljše čase. V Pomursko založbo je namreč vstopil napovedovani strateški partner. Kdo je postal nov lastnik Pomurske založbe sogovornik z Ljubljane ni želel povedati, je pa zanj Franc Gazvoda pred časom že izjavil, da je v igri nekaj večjih založb in, da bo izbran tak, ki bo Pomurski založbi zagotovil preživetje.
M. II. ■
Čeprav je bil ta že prej v slabem stanju, se je zaradi težkih tovornjakov stanje še poslabšalo in je na mostu delna zapora. Izvajalci so jim natrosili, da je treba dokazati, da so tovornjaki res vozili po tej cesti, čeprav obstajajo podatki, da so se prevozi po tej cesti povečali za 90 odstotkov, ter dodali, da objekt ni nikjer evidentiran kot poškodovan, zato ni možnosti za sanacijo. Nekaj
NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni.
ne kravjega mleka in o vsebini pogodb za leto 2001, vendar so rejci zdaj ta dogovor prejdicali.
V obvestilu za javnost, pod katerega so se podpisali kme-tijsko-gozdarska zbornica, zadružna zveza, sindikat kmetov ter združenje in zveza govedorejcev, so zapisali, da jim je GIZ mlekarstva 2. februarja posredoval negativni odgovor v zvezi s sklepom o načinu obračuna odkupljenega mleka po 1. januarju
možnosti je, da bi se most vseeno popravil z interventnimi sredstvi DRSC.
Del lokalne ceste, ki je bila zgrajena s samoprispevkom, je presekan zaradi prečkanja železniške proge. Župan je poudaril, da če želijo imeti Slovenske železnice lokalni promet do nove železniške postaje, občina zahteva enako širino vozišča, kot je na železniški progi, to je 5 metrov. Če tega ne bodo naredili, bodo na dan otvoritve cesto zaprli. Občina Hodoš tudi ni zadovoljna z gradnjo nadomestnih cest, ki bi morale biti najmanj takšne, kot so bile obstoječe, pojavlja pa se problem drenažnih cevi, opozarjajo pa tudi, da manjkajo določeni prometni znaki, zaradi prevozov velikih tovornjakov pa so bile poškodovane tudi zasebne hiše.
Na občinski seji je župan tudi povedal, da so ogorčeni, saj so jim obljubili, da bo na mejni postaji 150 delovnih mest ter da bodo imeli občani Hodoša prednost. Danes pa ugotavljajo, da nihče iz občine Hodoš ni zaposlen ne na carini ne pri Slovenskih železnicah, ne pri policiji ali kakšni drugi službi. Čeprav Marko Brezigar odgovarja, da se nihče iz občine ni prijavil, je župan postregel z drugimi podatki.
A. Nana Rituper Rodež I
2001, ki je bil sprejet na skupnem sestanku predstavnikov organizacij proizvajalcev in predelovalcev mleka ter kmetijskega ministrstva. Na tem sestanku je bil dan predlog, da se cena mleka izračuna po enakih kriterijih kot decembra lani in se poviša za 4,6 odstotka, kolikor je znašala inflacija v drugi polovici lanskega leta. Po tem predlogu naj bi znašala izhodiščna cena za mleko 56,39 tolarja za liter, vendar v Ljubljanskih mlekarnah, kjer so najbolj gluhi za zahteve rejcev, pravijo, da ta cena zanje ni sprejemljiva.
Po njihovem naj bi znašala osnovna cena skupaj z dodatki
Mobitex, d. o. o., Centiba
Stremljenje: korak pred konkurenco
Devetdeset odstotkov izdelkov izvozijo
kto u<> on^.ivbo fir«
ikolaj Marton, direktor zasebnega podjetja Mobitex; d. o. o., Čentiba je preprost štiriinštiridesetletnik, ki se noče izpostavljati. Uspel sem ga sicer nagovoriti, da mi je na
kratko predstavil svojo podjetniško pot in uspehe; zaman pa je bilo moje moledovanje, da bi ga tudi fotografiral. »Če že mora biti fotografija, potem slikajte moje delavce,« je podal neke vrste kompromisni predlog, ki sem ga seveda upošteval.
N
Dobrih dvanajst let je bil zaposlen v lendavskem obratu Mure. Leta 1991 pa se je odločil za samostojno podjetniško pot: ustanovil je družbo z omejeno od-’ govornostjo Mobitex, registrirano sicer za več dejavnosti, glav-ng pa je izdelava senčnikov. Sprva so napenjali blago na lesena ogrodja, ki pa se niso uveljavila, dasiravno pravimo, da je les lep. Potem so začeli izdelovati senčnike z ogrodji iz plastificiranih aluminijastih profilov in tržišče jih je lepo sprejelo. Toliko bolj, ker so v firmi Mobitex tudi začeli vgrajevati mehanizem za lažje odpiranje, ki so ga sami razvili. Senčnik se odpre, ko potegneš za vrvico, ki visi ob drogu. Za to tehnično izboljšavo so si pridobili pri ustreznem uradu tudi ustrezno patentno listino.
Danes zaposluje firma osem ljudi, ob konicah pa zaposlijo še pogodbene delavce. Seveda v Mobitexu ne sestavljajo samo ogrodij, ampak tudi šivajo platnene strehe, nanje sami tiskajo s sitotiskom ustrezne tekste itd., nazadnje pa še sami poskrbijo za prevoz izdelkov na dvorišče naročnika.
»Kakšne oziroma kako velike senčnike pa izdelujete?«
»Okrogli imajo premer od dveh do petih metrov, pravokotni od dveh metrov in pol do treh metrov in pol, kvadratni pa lahko’ merijo v dolžino od dva metra in dvajset centimetrov pa tja do štiri metre?«
»In kdo so vaši kupci?«
»Največ senčnikov prodamo raznim pivovarnam v Nemčiji, na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini, Črni gori, manjše količine pa tudi v Avstrijo. Letno izdelamo okrog deset tisoč različnih
in odbitki, ki so bili dogovorjeni v januarju, 55,50 tolarja.
Organizacije kmetov vztrajajo pri svojih zahtevah, saj trdijo, da ne gre za realen dvig odkupne cene, pač pa le za doseganje ravni, ki je bližja realni ceni mleka kot tista, ki jo ponujajo mlekarne. Ob tem opozarjajo, da so se stroški reje krav molznic v istem obdobju povišali za 6,5 odstotka, cene mleka in mlečnih izdelkov v prodaji na drobno pa so se dvignile za 7,7 odstotka.
In kaj pravijo o novih odkupnih cenah mleka v Pomurskih mlekarnah? Direktor Ivo Rotdajč pravi, da v pogajanjih sodelujejo in si prizadevajo, da bi našli tak
Delavci v čentibski d. 0. o. Mobitex so univerzalni: malo prej so ženske šivale v šivalnici, zdaj pa so že v sitotiskarski delavnici. Postopoma bodo izdelavo preselili v večje prostore, ki so jih'že zgradili, le sklepna dela je treba še opraviti.
senčnikov.«
»In kako ste prišli do kupcev, saj slutim, da je še vrsta podjetij, ki se ukvarjajo z izdelavo senčnikov?!«
»Ko smo ustanovili podjetje Mobitex, sem imel, kar zadeva izdelavo, že nekaj izkušenj, saj sem imel že tedaj, ko sem bil v službi, dovoljenje za popoldansko obrtno dejavnost. Z ustanovitvijo firme pa so nastale nekatere težave, na primer finančne, saj nisem imel zagonskega kapitala in je bilo treba potrkati na vrata bank. Dobil sem sicer manjši kredit, toda po oderuških obrestih in brž, ko sem malo prišel do denarja, sem ga predčasno odplačal. Kar zadeva prodajo, pa ugotavljam, da smo uspeli predvsem zato, ker izdelujemo kakovostne izdelke, za katere lahko iztržimo tudi ustrezno ceno. Sprva smo seveda iskali kupce, zdaj I
šne rešitve, ki bodo sprejemljive tako za mlekarne kot za rejce, saj eni brez drugih ne morefo. Če se bo poslabšal ekonomski položaj mlekarn, bodo posledice čutili tudi rejci, podobno pa bo veljalo tudi v nasprotnem primeru.
V Pomurskih mlekarnah plačujejo mleko rejcem okoli 20. v mesecu za prejšnji mesec, in če se jim do tega časa ne bo uspelo dogovoriti na nove odkupne cene, bodo po vsej verjetnosti mleko plačali po pogojih, ki so veljali za mleko, oddano v decembru.
Ludvik Kovač ■
pa je k sreči že tako, da nas sami poiščejo, vsekakor pa tisti, katerim smo že prodali senčnike. NOvi paJz;t'nas lahko zvedtV tVidi" z naše nalepke na senčnikih.«
Zasebno podjetje Mobitex iz Čentibe izvozi devetdeset odstotkov svojih izdelkov, to pa je seveda velik uspeh. Na tržišču se sicer srečujejo s konkurenco, zlasti z izdelovalci iz Tajvana in
Anglije, ki imajo morda celo nižje cene, vendar tuji kupci dajo na kakovost, tu pa so mobitexo-vci v prednosti.
Prednost zasebne firme iz Čentibe so tudi nižji stroški, saj v firmi delajo vsi štirje družinski člani: Nikolaj, ki je sicer samo formalno direktor, drugače pa komercialist, včasih šofer, večkrat pa tudi delavec pri sestavljanju ogrodij; potem žena, hčerka, ki sicer še študira, vendar opravlja administrativna in deloma knjigovodska dela; sin, ki je srednješolec, pa tudi rad poprime v delavnici. Za zahtevnejša računovodska dela imajo honorarnega računovodjo. Tudi tuji redno zaposleni delavci so vsestransko uporabni (šivajo, tiskajo, pritrjujejo strehe senčnikov, jih pakirajo, sestavljajo ogrodja).
Besedilo in foto: Štefan Sobočan ■
vmiLfebruar 2001	GOSPODARSTVO	7
Predstavniki mestne občine Fiirstenfeld v Turnišču
Skupna točka: afriški som
Pri nas pilotni projekt, v Avstrijo pa prenos izkušenj
Župan Furstenfelda (sedi drugi z desne strani): »Pred enim letom smo začeli uresničevati projekt za ogrevanje s toplo vodo iz vrtine, globine 2.000 metrov, ki ima okrog 80 stopinj Celzija. Imamo tudi reinjekcijsko vrtino, s pomočjo katere vračamo vodo nazaj v zemljo. Trenutno je priključenih okrog 150 hiš. Ogrevanje je cenejše kot s kurilnim oljem. Neizkoriščene vode pa je še veliko, zato bi želeli postati partner Občine Turnišče v projektu TRI-A oz. Interreg III A. imamo namen gojiti tudi okrasne ribe.«
Saže, da afriški somi vendarle počasi plavajo proti Turnišču, in ko naj bi imeli že »mladiče«, bi le te radi odpeljali in redili do primerne teže tudi v mestu Fiirsten-feld na avstrijskem Štajerskem.
V tej smeri si je začel še posebej prizadevati župan tega mesta dr. Giinter Hollerl, ki je bil lanskega novembra na predstavitvi projektov programa Phare v Radencih in se navdušil za projekt Občine Turnišče Vzreja rib v termalni vodi. Kot smo že pisali, gre za prenašanje izkušenj.iz Madžarske, in sicer pri vzreji afriškega soma, ki živi samo v topli termalni vodi, dokaj hitro rase in
daje zelo okusno meso. Turniška občina namerava v ta namen aktivirati vrtino pri Renkovcih, termalno vodo pa bi lahko izkoriščali tudi za ogrevanje rastlinjakov. Ali bo prišlo do realizacije ene ali druge možnosti, je predvsem odvisno od tega, ali se bodo pojavili vlagatelji. Še prej pa bo treba najti tudi dogovor s podjetjem Nafta Lendava, ki poudarja, da je ono lastnik vrtine.
Turniška občina se je letos ponovno prijavila na razpis sklada Phare za regijo TRI-D, in to skupaj z mestno občino Fiirsten-feld, projekt pa so poimenovali FUTURE (Fiirstefeld + Turnišče Engagement).
Glavni cilj je postavitev pilotne naprave za rejo afriških somov v občini Turnišče, potem pa prenos izkušenj v Fiirstenfeld. Od avstrijskega partnerja bi lahko med drugim prevzeli njegove izkušnje, ki jih ima pri ogrevanju okrog 150 hiš s termalno vodo. V ta projekt je vložil svoj denar
Ali veste, da gre ljubezen skozi želodec
Pravo darilo za tistega, ki ga imate zares radi.
O
Za svojo ljubezen boste dobili tudi darilce! .
Naprodaj v naročniški službi Vestnika, l lica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota
Ekološka razgradnja vozil.
tudi župan s sodelavci. Po mnenju mag. Andreja Janca, ki je projektni tvorec turniškega projekta, bi se lahko veliko naučili od Furstenfelda tudi v MO Murski Sobota.
Da mislijo Avstrijci zares, so potrdili minuli četrtek, ko je župan Furstenfelda dr. Hollerl s sodelavci obiskal turniško občino z namenom, da se dogovorijo za nadaljnje skupne aktivnosti. In to so tudi storili v obojestransko korist.
Jože Graj ■
j inistrstvo za okolje in prostor R Slovenije I je objavilo v juniju lanskega, leta v Urad-' nem lisu RS javni razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika za ekološko sprejemljivo razgradnjo 3.000 odpadnih avtomobilov z območja celotne Slovenije.
Vrednost razpisanih del je bila 83.000.000 tolarjev (60.000.000 proračun RS, 23 000.000 Združenje avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev). Na razpis sta se prijavila dva ponudnika. Izbrali so podjetje Wolf, d. o. o., iz Skakovec, ki je registrirano za ekološke razgradnje odsluženih vozil in se s tem ukvarja že nekaj časa, zato ima seveda tudi določene reference. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je s to firmo sklenilo 18. oktobra ustrezno pogodbo in začela se je velika očiščevalna akcija na območju Slovenije. Odvažali so tiste odslužena avtomobile, ki so jih lastniki prijavili, da se jih želijo znebiti. Tja do 15. januarja so izpolnili pogodbeno
obveznost za vseh 3-000 avtov.
š. S. ■
Zgled samozaposlitve z Gibine
Sam je naredil oljarno
Ni ostal na »borzi dela«
"... I aradi spleta okoliščin je zdaj 55-letni I Marjan Zanjkovič z Gibine samostojni I podjetnik - oljar, dasiravno je bil njegov prvotni poklic strojni ključavničar, nato pa je končal še delovodsko šolo.
»Tehnostoj, v katerem sem delal trideset let, je zašel v težave in bil sem med tistimi, ki smo ostali brez dela in so nas prijavili na zavod za zaposlovanje. Slutil sem, da s prvotno zaposlitvijo ne bo nič, zato sem začel tuhtati, česa bi se lotil, da bi lahko preživljal svojo družino. Prešinila me je misel, da bi morda poskusil z oljarstvom, v katerem sem sicer nekoč že nekaj malega delal, saj sta imela stric Franc in oče Blaž nekoč mlin na Gibinskem potoku in v tem mlinu niso le mleli rži in koruze, ampak so tudi stiskali olje.«
Marjan Zanjkovič je potem začel postopoma uresničevati svojo idejo. Naredil je nov mlinski stroj za mletje oljnic, sam je izdelal polavtomatsko hidravlično stiskalnico, dve peči za praženje, mešalec za mešanje zmlete zmesi in še kaj. Večina tega je iz nerjavne pločevine, ogrodje mlina za mletje oljnic (bučnih in sončničnih semen) pa je leseno in deluje zelo prijetno, nekam pomirjajoče. Ker je vse to naredil sam, je privarčeval sedem milijonov in pol tolarjev. Nekoliko drugače je bilo pri gradnji stavbe za oljarno, kjer se ni mogel toliko angažirati. Ocenjena vrednost poslopja je enajst milijonov.
Pred tremi leti in pol je Zanjkovičeva oljarna na Gibini sprejela prve stranke. Bili so to predvsem domačini. Sčasoma se je razvedelo za oljarno in danes prinašajo v mletje, praženje in stiskanje svoje bučno (nekaj tudi sončničnega) seme ljudje z desnega in levega brega Mure, torej Pomurja, pa tudi iz bližnjih medžimurskih krajev. Gibina je pač tik ob slovensko-hrvaški meji.
»Katerega semena pa pripeljejo več: golic ali semena, ki so ga ročno olupili?«
»Daleč prevladujejo golice, opažam pa, da iz Prekmurja vozijo v predelavo vedno pogosteje
PRIDRUŽITE SE NAM!
SKUPAJ SE BOMO ZABAVALI IN PELI
Nobbi
Mokri zmaj
< ( K
Romana Krajnčan Andrej Rozman R
V Mercator centra:
Murska Sobota, 10.2. ob
Marjan Zanjkovič je sam izdelal »postrojenje« svoje oljarne, ki je blizu mejnega prehoda s Hrvaško, zato ima tudi iz Medžimurja kar nekaj strank. Meja le ni tako huda reč!
tudi seme, ki so ga olupili.«
Od Marjana sem potem zvedel, kar sem sicer vedel tudi že prej: da je olje iz semena, ki ga je treba lupiti’, boljše.
Povprašal sem ga tudi, koliko računa za predelavo semena v olje.
»Osemdeset tolarjev za kilogram.«
»Kaj pa, če kdo noče imeti olja ravno iz svojega semena in želi seme samo zamenjati za olje?«
»Potem je treba dati za liter olja tri kilograme semena.«
»Koliko pa stane pri vas liter kakovostnega bučnega olja?«
»Tisoč dvesto tolarjev!«
Pogovor sva za hip prekinila, kajti zazvonil je telefon in nekdo bi rad vedel, kdaj lahko pripelje v predelavo bučno seme. Marjan se je s stranko lepo dogovoril, potem pa sva še malo pokramljala.
»Nekoč so kmetje dali naenkrat predelati vse bučno seme, zdaj pa ga pripeljejo v oljarno dvakrat ali celo večkrat in si tako zagotovijo sveže bučno olje vse leto,« je na koncu povedal sogovornik Marjan Zanjkovič.
Besedilo in foto: Štefan Sobočan ■
oT?? C
S NIVEA *
8(IZ)BRANO o februar 2001 VESTNIK
Zadnje vesti
V torek ob deveti uri se je zgodila prometna nesreča na lokalni cesti na Gornji Bistrici, kajti mlada voznica Jana F. z Gornje Bistrice je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala v levem ovinku na bankino, nato pa trčila betonski steber ograje. Voznica se je hudo poškodovala, škode pa je za 350.000 tolarjev.
V vrtcu v Kocljevi ulici v Gornji Radgoni se je hudo poškodoval dveletni otrok. Med igro je menda odprl omaro in vtaknil roko med vrata. V tistem času pa naj bi drugi razigrani otroci močno zaprli vrata in fantiču je stisnilo sredinec na levi roki. Otroka so prepeljali v bolnico, kjer so mu prstek amputirali. Postavlja se vprašanje, ali so naši otroci v vrtcih - varni!
Petintridesetletni S. K. s Spodnjega Kamenščaka je osumljen, da je v torek ob 14.40 v gozdu Kostanjevica prižgal z vžigalnikom na dveh krajih listje in suho podrast, nakar se je ogenj razplamtel. Še dobro, da sta to opazila dva domačina in skušala ogenj pogasiti, a nista uspela, ker je pihal močan veter. Poklicala sta gasilce s Kamenščaka in iz Ljutomera in ti so ogenj, ki se je razširil na površini petdeset kvadratnih metrov, pogasili. Požigalca bodo seveda ovadili.
Š. S. ■
SKUPAJ PROTI
f KRI f Ml f NALU|
© 080-1200
POKLIČITE !
OSTALI BOSTE ANONIMNll
Otrok vedno manj, oddelke zapirajo, cena vedno višja
So otroci v vrtcih res lačni?
Cena v vrtcih je vedno višja, otrok je vedno manj, to pa še poviša ekonomsko ceno in straši dajo v vrtec spet manj otrok, to pa spet poviša stroške in s tem ceno... in tako dalje
konomska cena vrtca, izračunana po metodologiji Ministrstva za šolstvo za dnevne programe je 59-042,00 na otroka mesečno, občinski predlog kot
osnova za izračun plačila staršev pa je najprej 50.094,00, torej 20-odstotno povišanje, ki pa ni bilo sprejeto. Da bi zmanjšali pritisk na starše, so sprejeli 15-odstotno povišanje in novo ceno 47.995,00 tolarjev, preostalo pa bo prispevala občina. Starši so razporejeni v osem plačilnih razredov, vrtec pa bodo plačevali od najmanj 4799 do 38.396 tolarjev na mesec, za 52 otrok pa imajo starši brezplačen vrtec. Tako bo mestna občila plačevala 75 odstotkov cene, preostalo pa bodo financirali starši. Občinski proračun bo za te namene namenil skoraj 360 milijonov tolarjev.
Prezgodnje kosilo
Svetnica Dragica Bratkovič je omenila nekaj problemov, s katerimi se srečujejo starši, ki imajo svoje otroke v vrtcih. Omenila je, da bi se moral vrtec bolj prilagajati današnjemu času in načinu življenja, s tem da bi se prilagodil delavnik. Omenila je tudi problematiko prehrane, saj naj bi imeli otroci kosilo pjpzgodaj, in sicer od 10.30 do 11.00, potem gredo spat, in ko vstanejo, je malica, sadje ali manjši rogljiček, ko gre otrok domov, pa je že lačen. Ob tem je poudarila, da ni problem v slabi hrani, ampak v prezgodnjem kosilu in preslabih popoldanskih malicah. Stroški vrtca se za otroke, ki so bolni, le minimalno zmanjšajo, starši pa imajo dodatne stroške za varstvo otro-
ka doma. Zavedati se je treba, da živimo v Pomurju, kjer je bruto najnižji dohodek na prebivalstva in se cena ne more dvigovati kot na slovenskem nivoju. Tudi Ivan Obal je dodal, da se na republiški ravni predpisujejo kar nemogoči standardi.
Otroci so velika odgovornost
Dane Katalinič, ravnatelj Vrtec Murska Sobota, je odgovoril, da ne ve, da bi bili otroci v vrtcih lačni, da pa bo to preveril, saj se zaveda, da je primerna prehrana otrok zelo velika odgovornost. Zavzel se bo za to, da bo kosilo vedno po 11.30. Na pripombo, da otroka vsako jutro pričaka druga vzgojiteljica in da to pogosto stresno vliva na najmlajše, pa je odgovoril, da je ta metoda enaka po vsej Sloveniji. Zaveda se, da mora otroka zju-
Otroci so velika odgovornost, zato je treba zanje kar najbolje poskrbeti. Foto: J. G.
traj sprejeti znana oseba. V glavnem so vrtci odprti od 5.30 do 15.30, Ringarja je odprt od 5.30 do 16. ure, Gozdiček pa od 5.15 do 17. ure.
Dodal je tudi, da je soboški vrtec med najboljšimi v Sloveniji, saj imajo pestra programa Marije Montessori in Korak za korakom ter da so dodatne programe uvajali med prvimi v Sloveniji, ti programi pa so znotraj nacionalnega korikularnega programa.
Vrtec zapira oddelke
Opozorili so tudi na problem vedno večjega zmanjševanja otrok v vrtcih, trend padanja pa se bo še stopnjeval. V skladu s tem se zapirajo enote ter zmanjšuje število zaposlenih. Še leta 1985 se je v novo šolsko leto vpisalo 290 otrok, leta 1999 pa se je število prepolovilo. V Vrtcu Murska Sobota je letos vključenih v 43 oddelkov 708 otrok. Zaradi vpisa v osnovno šolo, osemletko in
devetletko bo jeseni vrtec zapustilo 180 otrok, predvidevajo pa, da bi se jih vključilo okoli 100. Skupaj bo potem približno 600 otrok, tako bodo v najboljšem primeru zaprli 6 do 7 oddelkov, v najslabšem pa tudi 10.
S šolskim letom 2000/01 pa so že zaprli enoto Urška. Predvidevajo pa, da naj bi še trend padanja števila otrok ustavil do leta 2003.
A. Nana Rituper Rodež ■
dosedanjih študentskih izkušnjah.
Prekmurska krčma
Marko Močnik iz Beltinec opustil nogomet in se posvetil študiju podjetništva
0 otroštvu se je navduševal nad stvarmi, iz katerih so njegovi svojci sklepali, da si bo izbral poklic, ki bo povezan s financami, bančništvom. Nekaj časa je tudi kazalo, da bi se utegnil poklicno ukvarjati z nogometom, saj je nastopal za vse generacije v NK Potrošnik in tudi za pionirsko državno reprezentanco. Po uspešno opravljeni maturi na Srednji ekonomski, trgovski in upravno-administrativni šoli M. Sobota pa se je vpisal na Ekonomsko-poslovno fakulteto Maribor, v univerzitetni program podjetništvo in opustil igranje nogometa. Želeli smo zvedeti še nekaj več o njegovih
»V smer podjetništvo se nas je vpisalo 25 študentov, med katerimi sem bil edini iz Prekmurja. Štipendije nisem dobil, med študijem pa stanujem kot podnajemnik v zasebnem stanovanju, kjer imam boljše možnosti za učenje. Medtem sem vpisan že v četrti letnik. Naša smer se razlikuje od drugih zaradi obvezne prakse vsak petek ves čas študija, ki jo mora študent preživeti v določenem podjetju. V mojem primeru je to gradbeno podjetje Gomboc, d. o. o., iz Beltinec, kjer opravljam tudi nekatere naloge, ki mi jih zaupa direktor Jože Gomboc.«
Trenutno se Marko posebej pripravlja na študijsko potovanje po ZDA, kjer bo obiskal skupaj z drugimi študenti 4. letnika smeri podjetništva več znanih univerz, kot so Columbia v New Torku, Harvard in Babson v Bostonu, USC in UCLA v Los Angelesu in druge pa tudi nekatera sveto-
vna znana podjetja, kot so Sky-way Lugagge v Seatlu, Weiden & Jenedy ter Nike v Portlandu. Vse to jim bo omogočila fakulteta, pri čemer velja še posebej omeniti prizadevanja predstojnika smeri podjetništvo prof. dr. Miroslava Rebernika. Študijsko potovanje bo trajalo dva,tedna, študenti pa si morajo sami zagotoviti sredstva za plačilo stroškov potovanja in bivanja. V ta namen se je Marko že oglasil pri nekaterih podjetjih v našem okolju in se pozanimal, ali so mu pripravljeni kaj prispevati. Nekaj sredstev pa pričakuje tudi od Regionalne razvojne agencije Mura, za katero je pripravil aplikacijo (projekt) raziskovalne naloge Podjetniški inkubator. Ocena je bila dokaj ugodna.
In kaj ugotavlja Marko glede študijskega programa?
»Mislim, da je to zelo dober in zanimiv program, za katerega bi
Marko Močnik iz Beltinec je mnenja, da bi moralo več mladih iz naše pokrajine študirati Podjetništvo na Eko-nomsko-poslovni fakulteti Maribor, ki je mednarodnega značaja. Foto: J. G. se lahko odločilo več študentov iz Pomurja, saj je pri nas podjetniška kultura še na dokaj nizki ravni. Podjetja bi se morala hitreje prestrukturirati. Smer podjetništvo ti da znanje, s katerim lahko posameznik veliko stori na tem področju. Potem tudi ne bi bilo več prevelikega bega možganov iz naše pokrajine. Ta program ima tudi mednarodni značaj, saj se posameznih predavanj udeležujejo tudi študenti iz drugih držav.«
Marko nam je še povedal, da bo po koncu študijskega potovanja po Združenih državah Amerike odšel še v Kanado, kjer bo nekaj časa delal (v svoji stroki) v uglednem podjetju rojakov iz Slovenije.
Jože Graj ■
voličnost in sprenevedanje sta glavni lastnosti licemerstva, vtkanega v našo usodo in naše življenje. Še nikoli ga ni bilo toliko. Še nikoli ni veljalo, da moraš videti eno, drugo govoriti, tretje misliti. Življenje je nekje med ulično in stvarno resnico, nekje med javnim in skritim, med dovoljenim in nedovoljenim. Danes je licemerstvo edini splošno sprejeti kodeks vsakdanjega življenja in njegovo sprejetje je vprašanje obstanka.
Z razpadom stare morale v tako imenovanem »prehodnem obdobju« so življenje začeli podivjano preraščati pleveli vseh vrst. Licemerstvo je dobilo na pomenu in spremlja vse podobne načine obnašanja, ki jih determinirajo neumnost, predsodki in grabež, spremenilo se je v neke vrste religijo. Za novokom-ponirane povzpetnike vseh vrst so zvitost, sprenevedanje in prevara dokaz spretnosti in iznajdljivosti. Biblijska teologija pravi, da so licemerci slepi, ker s tem, ko hočejo prevarati druge, varajo sami sebe. Zaradi tega postajajo slepi za lastno stanje, v katerem niso sposobni videti svetlobe. Licemerec na koncu sam verjame tisto, o čemer je skušal prepričati druge. Na ta način se čiste laži, polresnice in zablode kanonizirajo v stereotipe, iz katerih se zmeraj potegne dober in zanesljiv profit.
Licemerec ima dva ali več obrazov, nekaj značajev in identitet, govor za vsako priložnost, spolzkost in neulovljivost kače, sposobnost mačke, da se zmeraj ujame na noge, lastnost psa, ki ugrizne takoj, ko gospodar obrne hrbet, in sladkobesednost grobijana, ki brca pod mizo takrat, ko pripoveduje laskavo zdravico. Ta vrsta ljudi igra vse vrste igre, pri tem ne izbira sredstev, samo da je igra v njegovo korist.
V dani realnosti imamo dve vrsti ljudi: tiste, ki imajo moč, in one brez moči. Krvnike in žrtve. Nasilje je zamenjalo pravo, licemerstvo je zamenjalo čast, norost je pred razumom. Vizije prihodnosti so izginile v zevajoči praznini. Vsi občutki razen sovraštva so izginili. Sovraštvo je postalo gibalo skupnega življenja. Licemerstvo je postalo tožnik in sodnik. Vanj se ugrezajo tako posamezniki kot celotna družba.
V tej splošni praznini ne osrečuje nič, razen nesreče in bede drugega. Zato, ker je licemerstvo postalo spremljevalec družbenega življenja, se privid normalnosti le vzdržuje. Hrbtenica družbenega življenja
je strta. Namesto trdnih načel je nastopilo klečeplazenje pred višjimi. Servilnost, prevara, sprenevedanje in brutalnost napram nemočnim na eni strani, po drugi strani pa ponižnost in strahospoštovanje napram močnim, je postal modus vivendi, ki jamči preživetje. Licemerstvo se neprestano plazi in zvija, , takoj, ko se pojavi priložnost, pa skoči za vrat in davi in ne spusti žrtve do poslednjega hropca.
Kjerkoli je boj za moč in oblast, se najdejo ljudje, ki so prepričani, da jim je vse dovoljeno. Ti zlahka pohodijo čast in ponos drugih, uničijo profesionalne kariere in celo eksistenco posameznika. Zanje ni ovir in moralnih pravil. Ker je nasilje zamenjalo vse druge religije, sta začela predrznost in ponižnost hoditi pod roko. Pa vendar, ne glede na to, da po teh načelih skuša živeti veliko ljudi, je licemerstvo gluho in slepo. Zaradi tega, ker je tako zavzeto samo s sabo, se pogosto ujame v pasti, ki jih je samo postavilo, hkrati pa se ne zaveda, da se preoblači v obleke, ki jih je namenilo drugim.
V svetu licemerstva velja nekaj svetih pravil: Drugemu napravi tisto, česar sebi ne bi nikoli. Dobro vračaj z zlom. Če imaš priložnost, pokončne skrajšaj za glavo, če te možnosti nimaš in priložnost to zahteva, jim bodi pod koleni. Upoštevaj dvojna merila. Do nemočnih bodi močan, do močnih bodi ponižen in poslušen. Brezkropuloznost ceni kot največjo odliko modrih, oglašanje slabe vesti pa kot največjo napako.
Če ne živiš po teh načelih, čeprav jih dobro poznaš, če se vse življenje upiraš ljudem, ki imajo življenje tako rekoč od rojstva pa vse do smrti izpolnjeno s sprenevedanjem, potem se vsaka jasna in pozitivna ideja z njihovo pomočjo sprevrže v njeno nasprotje. Vsaka vrednost teh idej je bila od takih nažrta v svojem bistvu. Odvzet ji je vsak smisel. Če v Prekmurje ne prideš s kufrom zato, da bi imel v najkrajšem času hišo, vikend in druge atribute uspešnosti, ampak ostaneš intelektualec s čvrsto moralno obligacijo, potem v najboljšem primeru svoje najbližje obsodiš na socialno dno in privoščljiv posmeh okolice. V najboljšem primeru ti je namenjena ponižujoča vloga tepčka. Upreti se licemerstvu pomeni, da ne pristaneš na vlogo tepca in barabe, to fk totalni greh. To nas je pripeljalo in nas pelje v brezizhodnost. Zaradi njega je vse prežeto z mrtvo svetlobo mrtvega dne.
Ko ugasnejo luči, potem se zableščijo noži.
S. Švenda ■
HHK 8. februar 2001
(IZ)BRANO
9
Naš novinar in njegov sogovornik sta morala k Mohamedu
Strojni inženir zna tudi z lesom
Izjava: Nihče ne more reči, da ima samo prijatelje
□ ružno sva se zmenila za pogovor ob 18. uri v enem lendavskih lokalov. Natakarji naju niso opazili. Poiskala sva jih sama, vendar s pijačo ni bilo nič, kajti dali so nama vedeti, da v zimskem vrtu, kjer sva se ustoličila, strežejo le do 15. ure.
»Pa se gremo turizem!« je komentiral moj sobesednik.
Pogovor sva nadaljevala in ga končala, ne da kaj spila. Šele potem sva odšla v bife, naročila in posrkala kokakolo in sok. Ravnala sva po reku: Če ne pride Mohamed h gori (natakar h gostu), mora pač gora (gost) k Mohamedu.
»Pa se gremo turizem!« sem ponovil opazko.
Zelo mobilen strojni inženir
Moj sogovornik je bil 33-letni univ, diplomirani inženir strojništva Tomislav Krajačič iz Lendave, zaposlen v Leku v Lendavi kot tehnolog za vzdrževanju opreme pri tehnoloških procesih. Vsebina pogovora pa se ni nanašala na njegovo sedanje delovno mesto, ampak bolj na prejšnje delo in - seveda - na njegove načrte, želje, življenjske cilje. Zelo v redu fant, no, da, mladi mož, ki živi s svojo Ildiko, ki jo videvamo kot novinarko v tv-oddaji Mostovi - Hidak.
»Lendava je bila dolgo časa prekmursko središče kovinskopredelovalne industrije in velikokrat sem slišal, da primanjkuje strojnih inženirjev. Med drugim naj bi bilo tako zato, ker je študij tehnike zahtevnejši od družboslovja. Ti pa se očitno na zahtevnost nisi oziral, ampak si doštudiral in postal univerzitetni diplomirani inženir strojništva. Najbrž ti je bila tehnika ,vcepljena’ že v otroštvu?«
»To bo kar držalo, saj je moj oče delal v kovinarski stroki. Še zelo mlad sem se srečal s kovinami, zlasti z železnimi profili, in naučil varjenja. Vpisal sem se v lendavsko tehniško srednjo šolo, potem pa sem nadaljeval izobraževanje na fakulteti za strojništvo v Mariboru - smer konstruk-terstvo in gradnja strojev - ter jo končal. Pripravništvo sem opravil v raziskovalnem središču Metalne v Mariboru, nato sem se zaposlil na sredtiji tehniški in tekstilni šoli v Murski Soboti, kjer sem poučeval strokovne tehniške predmete. Z zunanjimi sodelavci Utrošem, Vučkom in Ifkom ter z mojimi dijaki smo pripravili ustrezno mlinsko dokumentacijo, žal pa smo se z Iža-kovčani razšli, ker niso bili pripravljeni plačati ustrezne cene.«
»To je bila najbrž slaba izkušnja, vendar zaradi nje nisi prekinil z ekologijo!«
»Seveda ne! Kmalu nato smo ustanovili v Murski Soboti društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine in organizirali prvi mladinski raziskovalni tabor pri logarnici na Bistrici. Mladi raziskovalci so se ukvarjali tudi z mlinarstvom;«
»Pa služba? Zdaj si, kot že rečeno, v Leku. Tja pa nisi prišel s ,centra poklicnih šol', ampak iz službe v Ljutomeru.«
»Takole je bilo: iz Murske Sobote sem odšel v Radence, kjer sem na gostinski šoli poučeval računalništvo in fiziko. Potem sem se spet zaposlil za določen
čas na prvi dvojezični šoli v Lendavi, kjer sem bil organizator informativne dejavnosti. Izrabil sem priložnost, saj me je vleklo v mojo osnovno stroko, in sem se zaposlil v zasebnem podjetju v Ljutomeru. Ker se nismo ravno ujeli, sem po letu dni odšel iz firme in se zaposlil na ljutomerskem zavodu za kulturo in izobraževanje, kjer sem delal pri promociji turizma nekdanje ljutomerske občine. Zdaj sem že nekaj mesecev zaposlen v Leku, sicer za določen čas.«
Morda bo katerega naših bralcev »motilo« tolikšno Tomislavovo prehajanje z enega na drugo, tretje ... delovno razmerje, zato velja zapisati, da pač ni imel tolikšne sreče, da bi se zaposlil za nedoločen čas, ampak je pač sprejemal zaposlitve za določen čas. Za to pa ga gre celo pohvaliti, saj je zelo prilagodljiv in mobilen strokovnjak. Vsako delo je zanj poseben izziv in vanj se vedno znova povsem vživi. Tako je tudi zdaj, ko je dobil zaposlitev v bližini doma -vLeku vTrimlinih pri Lendavi.
»In kako je kaj z judom?« »Sem predsednik lendavske-
Svetniki lendavske občine o kulturnem domu
Naj ga ima država
□ ulturni dom bi dokončali, če bi pogodbenice Madžarska, Slovenija in Lendava zagotovile po sto milijonov tolarjev.
Lendavskemu županu Jožefu Koconu je po zadnjem obisku v Budimpešti jasno, da obljubljenih sto milijonov forintov, ki so jih pred časom omenjali v Uradu za zamejske Madžare, madžarska država ne bo dala. Pravi, da se sam le kot župan občine za ta državna sredstva pač ne more pogajati. Prav tako še ni znano, kolikšen bo prispevek slovenske strani. Poslanca Maria Pozsonec in Ciril Pucko pa sta že dobila prošnjo, da se za lendavski kulturni dom zavzameta v Ljubljani, občina Lendava pa naj bi svoj
delež zagotovila v dveh letih. Gradnja mega projekta.v Lendavi v vrednosti okoli 1,2 milijardi tolarjev pa je zastala tudi zaradi uvedbe stečaja za izvajalsko podjetje Gidgrad, zato je župan nadzornemu organu naročil, da do srede februarja opravi popis že opravljenega dela, ki ga bo predal gradbenemu odboru, le-tega pa bo zaradi dveh umrlih članov imenoval na novo.
»Potem pa bomo videli, koliko denarja bo v proračunih. Če bo to deset ali petnajst milijonov, bomo za toliko tudi razpisali del,« je izjavil Jožef Kocon. Dinamika gradnje doma in njegovo dokončanje naj bi torej v prihodnje bila odvisna od tega, koliko bo zanj denarja.
V torek, trinajstega februarja, bo v Lendavi minister za evropske zadeve Igor Bavčar z veleposlanikom Evropske unije podpisal sporazum o nepovratnih sredstvih v višini pet milijonov ekujev za gradnjo kanalizacijskega omrežja. Mednarodni razpis za izvajalca bo objavljen takoj po podpisu sporazuma.
Univ. dipl. inž. strojništva Tomislav Krajačič iz Lendave: strojništvo, nenehno izobraževanje, ekologija, judo, mizarstvo, rože, potovanja ... Vse to (in ne samo to) zanima mladega izobraženca. - Foto: Š. S.
ga judo kluba in član izvršilnega odbpra judo zveze Slovenije. Z judom se sicer ukvarjam že od svojega desetega leta. Sem nosilec mojstrskega črnega pasa 2. DAN. Klub deluje že 28 let in ima 50 članov vseh starostnih kategorij. Sem sodnik z A-licen-co, moja želja pa je postati mednarodni sodnik juda.«
Po tej telegrafski predstavitvi športnega delovanja mi je pojasnil podobnosti in razlike v rokoborbi, judu in »džiodžicu«, a si jih -priznam - nisem zapomnil, čeprav bi bilo dobro, ko bi bil človek vešč v telesni obrambi. Nihče ne more reči, da ima samo prijatelje!
Judo pa ni edina dejavnost, ki se ji posveča Tomislav v prostem času. Tu so namreč še ročna dela. Njegov velik konjiček ni kovinarstvo (tega ima dovolj iz šolanja in iz službe), ampak - mizarstvo. Iz masivnega lesa je izdelal v ruralni delavnici mojstra, »mužikaša« in boema Likača sam vse kuhinjske elemente in mize. Ker še nima dovolj lastnih strojčkov, je hvaležen mizarju, da je smel delati pri njem. Veliko večja in zahtevnejša pa bo gradnja hiše. Zaenkrat so načrti le v glavi; ko pa jih bo uresničil - želim seveda, da bi jih -, bo stavba nekaj posebnega. Podrobnosti ne bom zapisal, le to naj izdam, da načrtuje gradnjo, ki bo povsem drugačna, kot jih gradimo v sedanjem času.
Občinski svetniki pa so se že vprašali, ali bo občina zmogla vzdrževati tak objekt. Občinska svetnica in narodnostna poslanka Maria Pozsonec je zato na zadnji seji sveta svetnikom povedala, da ima italijanska narodnostna skupnost v uporabi nekatere palače, ki so v lasti in jih vzdržuje država iz državnega proračuna, zato so se svetniki strinjali s predlogom o prenosu lastništva in s tem tudi vzdrževanja lendavskega kulturnega doma na državo, ker da gre za projekt narodnosti. Naloga občinske uprave je torej, da prouči možnosti prenosa lastništva na državo, dom pa naj bi dobila v uporabo občinska narodnostna skupnost, na kar je predsednik sveta madžarske narodnostne skupnosti Albert Halasz tudi že pristal. Jožef Kocon ni ravno prepričan, da bo svetniški predlog za državo sprejemljiv, še toliko bolj, ker naj bi objekt rabil le občinski in ne pomurski madžarski narodnostni skupnosti. Pravi, da naj bo to kulturni dom vseh Po-murcev.
M. H. ■
»Hiša po lastni meri!« je dejal, vendar tudi s tem ni pojasnil, kako bo potekala gradnja, iz kakšnega materiala bo...
»Vsekakor ne bo sedanjih kockastih oziroma pravokotnih oblik.«
Nekaj futurističnega torej.
Univerzitetni diplomirani inženir Tomislav Krajačič je tudi velik ljubitelj in gojitelj rož in okrasnega grmičevja. Vse to bo krasilo tudi njegovo in ženino hišo. Zelo rad pa tudi potuje. Odlične so njegove avtoštopar-ske izkušnje iz študentskih časov, ko je na tak način prepotoval južno in srednjo Evropo, v bližnji prihodnosti pa bi rad obiskal kar največ zunajevropskih držav.
Človek mora imeti pogled naprej. Tomislav ga prav gotovo ima. Že res, da ima univerzitetno izobrazbo, toda to ne pomeni, da je zdaj izobraževanja konec. Dobro se zaveda, da se moramo usposabljati vse življenje, kajti tehnologija in vse drugo, gre nenehno naprej. Zdaj, ko to berete, se je najbrž že »pogovoril« s svojimi rožami in je pri računalniku, vsekakor pa pri leksikonih, brez katerih mu tudi ne mine dan.
Štefan Sobočan ■
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Ulica arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRORAČUNU: 51900-678-48545
ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
Anketa
Največja želja so ceste
Andrejci so prijetna vasica, razložena po razčlenjenih prisojnih pobočjih Goričkega. Vrh slemena ob kapeli je lepa razgledna točka. Prijaznim domačinom smo tokrat zastavili nekaj konkretnih vprašanj. Najprej smo jih povprašali, kako vidijo svoj kraj v okviru nove občine Moravske Toplice, zatem nas je zanimalo, kaj jih najbolj žuli oziroma katere probleme bi radi omenili, naposled pa smo hoteli zvedeti, česa si v kraju najbolj želijo. Pokazalo se je, da je cestna infrastruktura v ospredju zanimanja ljudi.
Jože Lanšček, voznik in občinski svetnik: Zadnje čase je položaj v okviru občine Moravske Toplice zelo dober, ker je obojestransko sodelovanje vzorno. V minulem letu je bilo veliko narejenega na infrastrukturnem področju, prejšnja leta pa smo zgradili vežico in drugo. Še vedno pa nas najbolj žuli infrastruktura, ker smo zelo raztresena vas in imamo precej neasfaltiranih cest. Prav to pa je za hitrejši razvoj naše
ga kraja zelo potrebno. To velja predvsem za nekatere kmetije. Naša majhna vas pa brez pomoči občine ne more asfaltirati vseh cest, zato pričakujem večje sofinanciranje.
Robert Makari, mladi kmetovalec: Trenutno imamo 32 krav molznic, obdelujemo pa več kot 40 hektarjev zemlje. Kritično moram pripomniti, da je bila naša vas doslej zapostavljena, predvsem glede infrastrukture. To se je v lanskem letu močno popravilo, vendar še ni tisto, kar bi moralo biti, zato upamo, da bo kmalu bolje. Ko sem bil še mlajši, je bila družabnost večja, zato moram pohvaliti akcijo Vestnika, da ste prišli
med nas. Bilo je lepo biti med sovaščani in novinarji. Prav to v Andrejcih najbolj pogrešamo. Želim pa si, da bi izboljšali kmečko življenje in uredili infrastrukturo. Poleg tega bi moralo na vasi ostati čim več mladih, ne pa da odhajajo v mesto.
Ibolka Gorza, upokojenka: Mislim, da smo v naši vasi doslej že veliko naredili. S tem, kar je bilo narejehe-ga, smo zadovoljni, čeprav bi lahko zgradili še več objektov. Pri tem se mi zdi, da bi se moralo kmetijstvo na našem območju hitreje razvijati. S tem bi bilo tudi boljše življenje na podeželju in bi lahko prodajali več naših kakovostnih pridelkov. Vsekakor pa si želim, da bi kraj čimprej
dobil primerne ceste, saj v Andrej-
cih nimajo povsod ceste do svojih hiš. Prav tako si želim več
kulturnega in veselega življenja, česar nam manjka.
Zoltan Hari, delavec: Po mojem prepričanju kraj dobro napreduje. Smo namreč dejavni na vseh področjih. Menim, da v Andrejcih najbolj pogrešamo vodovod. V kraju se namreč srečujemo s problemom pomanjkanja vode, to pa se je zlasti pokazalo ob suši. To so občutili ljudje, ki živijo malo višje. Verjetno v kraju primanjkuje več kulturnega in zabavnega življenja. Rad bi, da bi se
večkrat dobili na skupnem sreča-
nju. Tudi mladina se ne zbira več tako množično kot prejšnja leta, ampak se raje odloča za obisk diskov.
Bernarda Mohar, upokojenka: Tukaj živim približno dve leti in pol, sem pa sva se z možem preselila iz Ljubljane. Na prvi pogled se v tem času ni dosti spremenilo. Lansko leto smo tudi vrtičkarji občutili sušo. Moram reči, da se dokaj prijetno počutim v tem okolju. Kaj pogrešam? Bom odkrita. Na občino Moravske Toplice sem dala pripombo, zakaj ob prihodu v Andrejce iz smeri Sebeborec ni table, kajti moji pri-
jatelji iz Ljubljane so zato že večkrat zgrešili pot do moje hiše. Če je v Andrejcih najlepši gasilski dom. ni prav, da turisti potujejo mimo, ne da bi vedeli za to znamenitost.
Milan Jerše, foto: N. J. ■
10
AKCIJE 8. februar 2001 fSflll
Dedki in babice - vnuki in vnukinje (13)
Tudi že prababica in pradedek
Kdaj praznuje babica Marija?
ečina Marij goduje 8. decembra na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, druge Marije pa imajo god na kak drug praznik svoje zavetnice.
Med tistimi redkimi, ki ne praznujejo v decembru, je Marija Nemec iz Veščice pri Razkrižju, rojena 22. januarja (letnice ne bom zapisal). Rojstni dan in god
Marija in Jožef Nemec imata torej štiri vnuke, tri vnukinje in (za zdaj) dve vnukinji. Nemčeva sta let vrsto let pazila na svoje otroke, potem na vnuke, zdaj pa
dala, da razume mlade ljudi, da pač ne morejo priti (razen domačih) vsak dan k babici in dedku, saj imajo obveznosti v službi. Vsekakor pa prihajajo kar pogosto in oba z dedkom sta jih zelo vesela. Večje družinsko slavje pri Nemčevih je sicer ob župnijskem žegnanju, torej na praznik župnijskega zavetnika Ivana (Janeza).
Š. S. ■
KDO JE PISEC PRVE SLOVENSKE KNJIGE:
a) France Prešeren b) Primož Trubar c) Mikloš Kuzmič
Reševalec:  iz
ulica oz. hišna številka pošta
Zaokrožite ustrezno črko pred datumom, izrežite kupon in ga prilepite na dopisnico ter pošljite čimprej na naslov: Vestnik, 9000 Murska Sobota, Ul. arh. Novaka 13. Žrebanja bo v torek, imena nagrajencev pa bomo objavili že v naslednji številki. Kupone, ki niso izžrebani ne v tedenskem in ne v mesečnem žrebanju, dajemo v boben za sklepno super žrebanje in super nagradao Fiatov avto seicento!
———................■■■■■   .. ............ ... . ■ ■
BERITE IN ODGOVORITE, DA DOBITE
Pravilen odgovor prejšnjega vprašanje je bil za črko c.
Nagrajenci pa so:
1.	Biserka Špur, Slavka Osterca 8, 9240 Ljutomer: kuharska knjiga Boug žegnjaj (prevzemite jo v naročniški službi Vestnika v pritličju);
2.	Nada Zemljič, Zagajski Vrh 33,9250 Gornja Radgona: Vestnikova majica (prejmete jo po pošti);
3.	Cilika Vukanič, Košarovci 21, 9206 Križevci: Vestnikova majica (prejmete jo po pošti).
hiAGRAOhll KVIZ
Marija in Jože Nemec iz Veščice pri Razkrižju sta ne le babica in dedek, ampak tudi prababica in pradedek. Na fotografiji sta njuni pravnukinji Lea in Špela ter njuna mamica Tinka.
praznuje na svečnico, 2. februarja. Ne da bi vedel za njen osebni praznik, sem jo obiskal prav tisti dan. Darila nisem prinesel, sem ji pa zaželel vse najlepše in stisnil roko.
»Darila sem dobila od svojih vnukov,« je s ponosom povedala Marija Nemec, ki je lani skupaj s svojim možem Jožetom praznovala zlato poroko. Tedaj so se se-
rada razvajata svoji pravnukinji. Ponosna sta na svoje otroke in vnuke, ki so si vsi pridobili poklic in si našli (razen ene) zaposlitev.
»Vsi najini otroci so vedno govorili, da ne bodo odšli iz naše fare. To se je uresničilo. Tudi vnuki pravijo, da je v domačem kraju najlepše. Želiva jim, da se jim uresničijo vse želje,« je želela Marija Nemec. K temu je še do-

Po vašem odzivu sodimo, da vam je včšeč naš kviz, saj iz tedna v teden prejemamo več dopisnic z zaokroženim odgovorom na vprašanje. Vestnikov nagradni kviz bo trajal tja do maja. Morda pa se bo ravno tebi, dragi bralec, ki imaš zdaj pred seboj Vestnik, končno nasmehnila sreča, saj bor februarja, 27. marca in 24.
(in objavili v naslednjih številkah) dobitnike mesečnih nagrad, ki so: računalniki in vrednostni boni za 20.000 in 40.000 tolarjev.Imamo pa tudi tedenske nagrade: kuharske knjige Boug žegnjaj in Vestnikove majice.
TOM pri
BREZPLAČEN KLK - VSAK DAN OD DO 20*
'g ž
O
•- 2
CG O N :t± O -E S J ? J
v maju izžrebali avto, 27. aprila pa bomo izžrebali
veda zbrali vsi njuni otroci, vnuki in tudi že pravnukinji.
Pa pojdimo po vrsti!
Marija in Jože imata tri otroke: Anko, Jožico in Štefana. Vsi so se poročili. Anka z Milanom Rozma-ričem, ki sta si ustvarila dom na Šafarskem. Imata sina Igorja, ki dela na bencinskem servisu, in
hčerko Tanjo, ki je natakarica. Igor se je že poročil s Tinko in rodila sta se jima hčerkici Lea in Špela. Ti dve sta torej že pravnukinji Marije in Jožefa Nemca.
Jožica se je poročila z Andrejem Koscem. Dom sta si zgradila v neposredni bližini Jožičinih staršev. Rodili so se jima Milan, ki je zaposlen v Muri; Monika, ki je trgovka, a ta čas na čakanaju na zaposlitev; in Matej, ki je elektrikar. Na žalost je mož oziroma oče Andrej že umrl, to pa je velika bolečina tudi za taščo in tasta.
Domov se je poročil sin Štefan in tako ohranil priimek domačije številka 48 v Veščici. Srečno je poročen z Dragico in imata hčerko Katjo, ki končuje četrti letnik srednje šole, in sina Andreja, ki je v tretjem letniku srednje šole.
SKUPAJ PROTI
©080-1200 I
POKLIČITE !
OSTALI BOSTE ANONIMNI
Šopki za ambiciozne in pogumne direktorice v Pomurju
Kako uspešne so direktorice pri nas?
li jim je lažje kot moškim, ker se morajo uveljavljati v moški konkurenci? Ali je delo v okolju, ki ga opravljajo, težavnejše, ker so ženske? Kako se spoprijemajo s poklicnimi problemi, ko pa vemo, da so nežnejše, bolj čustvene od moških?
V službi biti direktorica, doma pa žena, gospodinja in hkrati mati nikakor ni enostavno. Znano je, da so vztrajnejše, čeprav večkrat »trše« kot moški. Jim tudi moški stojijo ob strani, tako kot pravimo, da za uspešnim moškim vselej stoji še uspešnejša ženska, in da da pametna ženska svojemu možu vedno prav?
V rubriki bomo spoznali pomurske direktorice malo pobliže. Zvedeli bomo to, česar še niso razkrile. To bomo poskušali izvedeti s šopkom cvetja, kajti ob
cvetju se duša razneži, srce odpre. So vse »železne lejdi«, so iznajdljivejše od moških? Kakšne so v resnici? Je v njihovo vodenje treba vnesti več zvitosti, da delo nemoteno poteka? Dom, družina
in služba so lahko tudi povezani, ali to strogo ločijo in puščajo doma, kar je za družino potrebno, in se v službi prelevijo?
Vse to bomo izvedeli v pogovorih ob obiskih naših kandida-
tk, za katere mislimo, da nam bodo razkrile marsikaj zanimivega. V Vestniku jih bomo mesečno predstavljali ob njihovih rojstnih dnevih, tudi z vašo pomočjo, dragi bralci. Seveda tudi šop-
ki ne bodo manjkali, in sicer iz cvetličarn Vrtnarstva Murska Sobota. Leto 2001 je v simboliki znamenja ženske, zato je prav, da se ji bomo posvetili.
Olga Varga I
»Moški vladajo svetu, ženske vladajo moškim,« pravi španski pregovor. I
a ambiciozno in pogumno direktorico za mesec januar smo izbrali gospo Melito Varga Lemut, doma iz Kupšinec, sicer pa direktorico Vrtnarstva v Murski Soboti. V vlogi direktorice je drugo leto. Pri ljudeh najbolj
ceni odkritosrčnost in poštenost. Zaupa v timsko delo in v
VESTNIK NA
www.p-inf.si
tem vidi tudi uspeh. Ceni vztrajnost, to pa je povezano s kvaliteto dela. Moč črpa pri svoji družini. Vsakršno dvomljivost pri svojem delu pretehta s svojim partnerjem. Najbolj jo razjezi, če načrtovano delo ni opravljeno.
Do cvetja ima poseben odnos. Veliko ji pomeni in to daje vedeti tudi drugim, saj brez cvetja ni dogodka ali kakršnega
koli praznovanja. Šopek, ki ga je izdelala ga. Zdenka Šajt iz cvetličarne Park, je bil iz zlato rumenih vrtnic, dolge oblike, narejen za postavitev v stoječo prozorno stekleno vazo. »Toliko lepih vrtnic pa še nisem dobila,« je dejala ga. Melita. V floralnem okrasu so bili poleg rumenih vrtnic (zlata vrata) še skeletni listi rumene barve, kokosovi listi, asparagus in trave.
Šopek je izdelala Zdenka Šajt iz cvetličarne Park.
Gospa direktorica Melita Varga Lemut s šopkom
Upamo, da je šopek zlato rumenih vrtnic ustvaril prijetno atmosfero in toplino gospe Meliti in tudi drugim okrog
nje. Želimo ji še veliko poslovnih uspehov, zdravja in cvetja.
Olga Varga ■
9E9NIK 8. februar 2001	O TEM IN ONEM n
Ponovno sprejemajo vloge po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja - Čas je za prijavo prisilnega dela med drugo svetovno vojno Suženjsko in prisilno delo je treba prijaviti do avgusta
Ustavno sodišče je razveljavilo časovno omejitev za vlaganje zahtevkov za žrtve vojnega nasilja
stavno sodišče je z odločbo, izdano sedmega decembra lanskega leta, razveljavilo tisti člen Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki je časovno omejil vlaganje zahtevkov za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja. Omejevalnega roka za vložitev zahtevka po zakonu o žrtvah vojnega nasilja po novem torej več ne bo, to pa pomeni, da zahtevke spet lahko vlagajo vsi, ki so zaradi kratkega roka to možnost prvič zamudili. Upravičenci se lahko v zvezi s svojo pravico obrnejo na pristojne referente za vojne invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja v vseh štirih upravnih enotah v Pomurju
Ustavno sodišče je o zadevi odločalo po prejetju pobude upravičencev do presoje ustavnosti, katerim so zahtevek za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja zavrnili zaradi zamujenega roka. Ustavno sodišče je tako ugotavljalo, da prekratek rok nujno učinkuje tako, da nekateri, ki jim je zakonodajalec hotel ponuditi posebno socialno varnost, takega varstva samo zaradi zamude roka kljub upravičenosti ne bodo deležni. Ustavno sodišče je razsodilo, da je šestmesečni rok, ki ga je uzakonil zakonodajalec, očitno prekratek in zato neprimeren.
Kdo so žrtve vojnega nasilja?
Žrtev vojnega nasilja je o>e-ba, ki so jo nemške, italijanske ali madžarske okupacijske sile od šestega aprila 1941 do pet
najstega maja 1945 zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov prisilno izselile (izgnanec), poslale v taborišče (taboriščnik), zapor (zapornik), na prisilno delo (delovni deportiranec) ali internacijo (interniranec), ter oseba, ki je pobegnila pred vojnim nasiljem (begunec) in bila nasilno odvzeta staršem (ukradeni otrok). Žrtev vojnega nasilja je tudi-oseba, ki je pobegnila pred prisilno izselitvijo (begunec).
Žrtev vojnega nasilja (begunec) je tudi oseba, ki je bila v času, ki ga obravnava zakon, zaradi izvajanja povračilnih ukrepov okupatorja ali njegovih sodelavcev prisilno pregnana s svojega doma in se ni mogla vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj tri mesece.
Žrtev vojnega nasilja je tudi oseba, ki je bila rojena staršem v
Kdaj regijski namesto občinskih nagrajencev?
času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja.
Žrtev vojnega nasilja je tudi otrok, katerega roditelj je bil ubit zaradi sodelovanja z NOB ali je izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
Žrtev vojnega nasilja je tudi oseba, ki so ji organi JLA ali organi za notranje zadeve dotedanje SFRJ v času od 25. junija 1991 do 18. oktobra 1991 iz navedenih razlogov odvzeli prostost.
Do posebnega varstva pa so upravičeni tudi družinski člani osebe, ki je izgubila življenje, umrla ali bila pogrešana v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Varstvo se zagotavlja istemu krogu družinskih članov in ob enakih pogojih kot po predpisih o vojnih invalidih. Pravice žrtev vojnega nasilja
Žrtve vojnega nasilja imajo pravico do zdravstvenega varstva, zdraviliškega in klimatskega zdravljenja, povračila potnih stroškov, priznanja pokojninske dobe, pravico do pokojnine pod ugodn^šimi pogoji, pravico do vojne odškodnine po posebnem zakonu, doživljenjsko mesečno rento, prednost pri dodelitvi so-
cialnega stanovanja.
0 prisilnem delu med drugo svetovno vojno
Dvanajstega avgusta 2000 je začel veljati nemški zakon, po katerem je sedem organizacij, med njimi tudi mednarodna organizacija za migracije (IOM), imenovanih za izplačila prisilnega dela med drugo svetovno vojno. Nemški parlament je namreč sprejel zakon o ustanovitvi sklada Spomin, odgovornost in prihodnost, da bodo lahko izplačevali odškodnine suženjskim in prisilnim delavcem iz obdobja nacizma. Od lanskega novembra je članica IMO tudi Slovenija, prednostna naloga Mednarodne organizacije za migracije oziroma predstavništva v Ljubljani pa bo izpeljava postopka za izplačevanje odškodnin prisilnim delavcem po nemškem zakonu. Uradni zahtevek IOM bo mogoče vložiti na obrazcu, ki bo brezplačno na voljo pri vseh uradih IOM po svetu in na, spletni strani IOM na naslovu: www. co-mpensation - for - forced - lab-our.org. Sedež IOM v Ljubljani pa je na naslovu Mednarodna organizacija za migracije MOM, Trdinova 7,1000 Ljubljana. Zahtevek na obrazcih IOM je treba vložiti najpozneje do 11. avgusta 2001.
Za avstrijske prisilne delavce bo skrbela za stike z avstrijskimi oblastmi oziroma ustreznim skladom Slovenska odškodninska družba.
M. H. ■
Komunalni odbor občine Križevci
Praznina v občinskem proračunu
Vaški odbori zahtevajo, da se v proračunu zagotovijo sredstva tudi za njih
aščani v vaseh križevske občine so nezadovoljni z delom občinskega sveta in tudi z delom občinskih služb. Takšne ugotovitve je bilo mogoče slišati na zborih občanov v posameznih vaseh, vzrok za nezadovoljstvo pa je slaba obveščenost p delu občinskega sveta in trošenju proračunskih sredstev. Tudi politične stranke so po mnenju volivcev nanje pozabile, zato vaški odbori ne morejo izvajati zastavljenega programa dela.
Tudi v predlogu občinskega proračuna za komunalne potrebe v posameznih vaseh niso predvideli ustreznih sredstev in urejanje komunalne problematike bo zato odvisno le od sredstev, ki jih bodo zbrali s krajevnim samoprispevkom. Tega plačujejo občani v dvanajstih vaseh križevske občine, v štirih vaseh pa so tudi brez tega vira sredstev. Z izjemo Logarovec so vsi vaški odbori pripravili programe dela za leto 2001 in zahtevke za sredstva poslali tudi občini.
Po oceni Slavka Lovrenčiča, predsednika komunalnega odbora v občini Križevci, bi potrebovali za realizacijo predvidenih del v letošnjem letu v vseh vaseh okoli 92 milijonov tolarjev, del le-teh pa bodo financirali s sredstvi krajevnega samoprispevka, zmanjkalo pa bo kakšnih 70 milijonov tolarjev. Slavko Lovrenčič zavrača kritike na račun nesposobnosti tistih, ki so v občini odgovorni za komunalno dejavnost, saj so ti bili voljni sodelovati z občani, sam pa je na zadnjih zborih občanov le-te tudi seznanil z dveletnim delom komunalnega odbora. Vseh potreb in želja občanov seveda ne bo mogoče realizirati, saj bo treba proračunski denar smotrno trošiti in tudi v vaseh bo zato treba pripraviti realne programe.
O tem, kako reševati najbolj pereče probleme, so se pred tednom pogovarjali na razširjeni seji komunalnega odbora in vaških odborov, na pogovor pa so povabili tudi predstavnike političnih strank. Na pogovoru so želeli uskladiti predvsem zahteve posameznih vaških odborov in jih spraviti v okvir finančnih možnosti občinskega proračuna. Dogovorili so se, da bo odbor za finance v občinskem proračunu za leto 2001 sredstva namenil tudi za komunalne potrebe, ki jih načrtujejo vaški odbori, komunalni odbor pa bo z njimi skušal najdi najustreznejše rešitve.
Po besedah Slavka Lovrenčiča so postavili v križevski občini za obdobje 1998-2002 v komunalnoinvesticijskem planu na prioritetno mesto kanalizacijo, ki bo v prihodnjem'obdobju tudi eden največjih investicijskih zalogajev v občini, in v izvedbi sta že dva kraka glavnega voda. Tistega med Vučjo vasjo in Bučečovci financira DARS, krak Ključarovci-Boreci-Križevci, ki je ocenjen na 102 milijona tolarjev, pa se bo financiral iz proračunskih sredstev. Treba bo urediti še tretji del glavnega voda od Iljaševec do Stare Nove vasi, katerega predračunska vrednost bo tudi okoli 100 milijonov tolarjev.
Občani gradnjo kanalizacije podpirajo, vendar zahtevajo jamstvo, da bo v določenem roku prišlo tudi do izvedbe. Žal pa doslej za gradnjo kanalizacije in izdelavo priključkov nanjo ni sklenjena niti ena pogodba, niso pa bili opravljeni tudi pogovori z vodstvom doma v Lukavcih, Opekarne Ton-dach in še z nekaterimi drugimi uporabniki, čeprav je komunalni odbor o tem razpravljal že v prvi polovici leta 1998.	Ludvik Kovač ■
Osrednja kulturna prireditev letos v Katoliški cerkvi
nra omisija za nagrade in priznanja Mestne občine Murska So-I bota je odločila, da letos podeli tri nagrade ob kulturnem I prazniku, pisateljici Karolini Kolmanič nagrado za življenjsko delo, plaketo za pomembne dosežke na področju kulture dobi muzejska svetovalka Metka Fujs, priznanje za uspešno delo na področju kulture pa prejmejo člani skupine Big Band Murska Sobota ob 30-letnici delovanja.
Priznanje mladim ustvarjalcem letos ni bo podeljeno, saj ni bilo nobenega predloga.
Na predvečer kulturnega praznika bo v sredo najprej strokovno vodstvo po razstavi Ludvika Vrečiča, ob 19. uri pa bo v grajski
dvorani gledališka predstava Prešernovega gledališča Kranj Vlak čez jezero, za katero je prejel avtor besedila Zdenko Kodrič Grumovo nagrado. Gre za srečanje dveh umetnikov Riharda Jakopiča in Ludvika Vrečiča, ki spregovorita o
POMURSKA ZALOŽBA, d. d.
Lendavska 1, 9000 MURSKA SOBOTA
Nadzorni svet POMURSKE ZALOŽBE, d. d., razpisuje delovno mesto
' direktorja družbe
Od kandidatov pričakujemo poleg izpolnjenih splošnih še naslednje pogoje.
-	VII ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne smeri,
-	najmanj 5 oziroma 6 let delovnih izkušenj, - managerske sposobnosti in smisel za delo na komercialnem področju,
-	zaželeno je poznavanje stroke,
-	izpolnjevanje pogojev iz 4. odst. 246. člena ZGD
Direktor bo imenovan za dobo 5 let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh od objave razpisa na naslov družbe: Pomurska založba, d. d., Lendavska 1, 9000 Murska Sobota, s pripisom « za razpis«.	.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh od objave razpisa.
temeljnih vprašanjih umetnosti in družbe. Naslov Vlak čez jezero pa ima lahko v tem času za našo pokrajino poseben pomen - jezero kot enotna regija, vlak pa ima več kot samo simbolični motiv.
Osrednja prireditev bo v četrtek ob 19. uri v soboški katoliški cerkvi Sv. Nikolaja. Ob kulturnem prazniku grajska dvorana namreč ni mogla sprejeti vseh, ki so se prireditve hoteli udeležiti. Na podelitvi nagrad bodo v tem vrhunskem ambientu, kot ga je označil kustos Janez Balažič, nastopili Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, slavnostna govornica pa bo Irena Šavel, ravnateljica Pokrajinskega muzeja M. Sobota.
Letos so svoje moči, ideje in sredstva združili MOMS, ZKD in Pokrajinski muzej, pridružila pa sta se jim še Zavarovalnica Triglav Murska Sobota in Klub PAC z željo, da bi se v majhnem mestu dogajali veliki dogodki. Vsi skupaj bi radi ob tej priložnosti prispevali k decentralizaciji kulture, tako naj bi se visoka kultura, in vanjo prav gotovo spada tudi Vrečič, dogajala tudi v Murski Soboti. Razstava prvega akademskega slikarja Ludvika Vrečiča, ki je bil ključna figura slikarstva 20. stoletja, ne bi smela ostati na občinski ravni, ampak bi moral dobiti on in drugi vrhunski ustvarjalci ustrezen pomen v regionalnem in tudi slovenskem prostoru. Na novinarski konferenci pa je nekje v zraku ostalo vprašanje, kdaj bomo lahko ob kulturnem prazniku podeljevali regionalno nagrada za kulturo, kajti prav kultura bi bila lahko povezovalni dejavnik regije, ki še ne funkcionira.
A. Nana Rituper Rodež I
Z našega štedilnika
Cvetačna juha z gobami
*
Telečji file po kraško Nadevan belgijski radič
*
Snežni žličniki s karamelno kremo
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana
Cvetačna juha z gobami
Sestavine: 120 g čebule, 60 g masla, 40 g korenja, 300 g cvetače, 20 g suhih jurčkov, 20 g škrobne moke, 10 cl kisle smetane, sol, poper, majaron, peteršilj
Priprava: Čebulo in korenje narežemo na drobne kocke. Maslo v kozici segrejemo, na njem počasi stekleno prepražimo korenje in čebulo. Pomokamo s škrobno moko in še malo prepražimo. Zalijemo s 150 cl vode, začinimo in dobro prevremo, nato dodamo cvetačo, ki smo jo razdelili po cvetovih, sesekljane suhe jurčke in vse skupaj kuhamo do mehkega. Za popestritev okusa lahko dodamo perutninsko kocko. Juho odstavimo z ognja in umešamo smetano. Pred serviranjem potresemo s sesekljanim peteršiljem.
Telečji file po kraško
Sestavine: 720 g telečje ribice, 20 g moke, sol, poper, rožmarin, 100 g šalotke, 8 cl olivnega olja, 120 g kraške pancete, 40 cl rdečega vina (merlot), 160 g paradižnika
Priprava: Telečjo ribico narežemo na osem enakih delov, jih na deski rahlo potolčemo, solimo in popramo. Olje v ponvi segrejemo in na njem opečemo pomokane fileje, nato jih preložimo v drugo posodo, na preostanku olja pa prepražimo na drobne kocke narezano šalotko. Zalijemo z vinom, dodamo na kocke na-
rezano panceto ter na kocke narezan paradižnik, dodamo opečene in z rožmarinom odišavljene fileje ter vse skupaj dušimo na tihem ognju 15 minut. Po potrebi še začinimo in ponudimo.
Nadevan belgijski radič »vitlof«
Sestavine: 300 g belgijskega radiča, 150 g suhe skute, 50 g pšeničnega zdroba, 2 jajci, sol, poper, kumina
Priprava: Liste ločimo in v hladni vodi operemo. Skuto pretlačimo, dodamo jajci, pšenični zdrob, sesekljano kumino, sol in poper. Vse skupaj gladko razmešamo. Nadev damo v dre-sirno vrečko in z njim do polovice zapolnimo jamice na listih radiča. Nadevane liste ponovno sestavimo v prvotno obliko, solimo, premažemo z oljem in polagamo v pomaščen pekač. Pečemo v pečici 25 minut pri 170 °C. Pečeno poljubno narežemo.
Snežni žličniki s karamelno kremo
Sestavine za žličnike: 2 beljaka, 60 g sladkorja, 1 vanilin sladkor, 50 cl mleka Sestavine za kremo: 2 rumenjaka, 20 g sladkorja, 40 g sladkorja za karameliziranje, 5 cl vode, 40 cl mleka, 30 g škrobne moke, 3 cl ruma
Priprava: Beljake, sladkor in vanilin sladkor stepemo v trd sneg. Mleko zavremo in z žlico, ki jo pomakamo v vrelo mleko, zajemamo žličnike ter jih polagamo po vsej površini mleka. Ko položimo zadnji žličnik, prvega že obrnemo. Žličniki naj vrejo le nekaj trenutkov. Naložimo jih v desertno skledo in oblijemo s karamelno kremo.
Priprava kreme: Rumenjake in 20 g sladkorja penasto umešamo. Preostali sladkor karameli-ziramo in mu prilijemo najprej vodo, nato mleko. Vse skupaj zavremo. Mešanim rumenjakom dodamo škrobno moko in med mešanjem prilivamo vrelo karamelno mleko. Damo nad soparo in stepamo toliko časa, da se zgosti. Ohlajeni kremi prilijemo rum in premešamo.
12
OKROGLA MIZA
8. februar 2001
s
lovensko kmetijstvo se v tem trenutku srečuje s številnimi problemi,
saj skorajda ni dejavnosti, kjer težav ne bi bilo. V pomurskem kmetijstvu so zaradi nekaterih specifičnosti težave še bolj izrazite, zato kmetje upravičeno zahtevajo hitrejše reševanje težav. Leto 2000 je bilo za pomursko kmetijstvo posebno težko, saj ga je prizadela še suša, zaradi izpada dohodka pa so mnoge kmetije na robu preživetja. Država se je sicer zavezala, da bo del škode sanirala, vendar s tem zamuja, prav tako zamuja tudi z izplačilom subvencij. O nekaterih problemih pomurskega in prekmurskega kmetijstva smo se pogovarjali na okrogli mizi, ki smo jo pripravili ob obisku Vestnikovega uredništva v Andrejcih, poleg domačinov pa smo na pogovor povabili tiste, ki so za reševanje teh vprašanj še posebno odgovorni. Kmetje veliko pričakujejo od nove kmetijsko-gozdarske zbornice, saj kreatorji slovenske kmetijske politike ne bodo mogli mimo predlogov te najbolj množične organizacije kmetov, ki združuje 180 tisoč članov.
katerih služb in njihovo preselitev. Spremembe bodo potrebne zlasti v Skladu kmetijskih zemljišč, vzpostaviti bo treba več sodelovanj a z novoustanovljeno Agencijo za kmetijske trge, območna zbornica bo morala tesno sodelovati z lokalnimi skupnostmi, z udeležbo na najrazličnejših prireditvah zunaj regije bo morala skrbeti za boljšo promocijo pomurskega kmetijstva, v
tevamo tudi izdajo le-teh in seveda ustrezna sredstva. Od ministrstva za okolje in prostor zahtevamo takojšnje izplačilo tretje akontacije za sanacijo suše v letu 2000, ki bi morala biti izplačana že v lanskem letu. Zahtevamo, da se med območja z omejenimi možnostmi za kmetijstvo vključijo tudi območja, ki jih ogroža suša in kjer imajo probleme z divjadjo. Prav tako pa mora kme-
ministrstva za okolje, ki meni, da se mora zakon realizirati. To pomeni, da bi sredstva, ki jih je državni zbor določil z zakonom, prizadeti morali dobiti.
Kaže, da bo izplačilo subvencij v pretežni meri realizirano, s tem pa tudi sredstva, ki jih država zagotavlja za gradnjo hladilnice v Puconcih, saj so bila v teh dneh že nakazana.
Kar zadeva zbornično organi-
dobili. Krivda za to je v sistemu izplačevanja, ki ga je zastavilo ministrstvo za finance.
Da se ne bom vrtel okoli vrele kaše, naj povem, da so bila včeraj (31. januarja, op. p.) s strani ministrstva za finance nakazani vsi zneski tistim, ki so prejeli sklepe, in to v breme proračuna za leto 2000. V prihodnjih dneh bi ta sredstva že morala biti na računih upravičencev.
bili sredstva, in tisto, kar piše v sklepu, bo realizirano.
Seveda se je dogajalo tudi to, da so kmetje subvencijska sredstva na svoje račune prejeli, vendar so jim bila odvzeta, ker niso imeli poravnanih nekaterih obveznosti.
Zamude oškodovale kmete
JOŽE ŠTEFKO: Kmetje bomo končno denar, ki nam pripada, vendarle dobili, vendar naj opozorim, da smo zaradi zamujanja z izplačili veliko izgubili. Pri pšenici, kjer se del cene plačuje z neposrednimi plačili po hektarju, smo kmetje prikrajšani za 400 kilogramov mineralnih gnojil. Ko smo sredi septembra dobili osnovno plačilo za pšenico, je stal kilogram gnojila 42 tolarjev, zdaj stane 62 tolarjev. Če bi želel kmet zdaj kupiti enako količino mineralnega gnojila, bi moral v tem trenutku dobiti 79 tisoč tolarjev neposrednih plačil na hektar.
Ob tem me skrbi tudi problematika v govedoreji, kjer je ta pokrajina spet potegnila krajši konec. Plačevanje premij po glavi živine je vezano na hektar površine, ker površin ni dovolj, pa je problem predvsem v koncentriranih rejah, kjer je večje števi-
obisku Vestnikovega uredništa v Andrejcih o težavah v kmetijstvu
Mačehovski odnos države do Pomurja
Po zagotovilih odgovornih so subvencije izplačane, obljubljeni denar za sanacijo posledic suše pa bo treba zagotoviti letos
Franc Režonja
.Geza Džuban
Igor Hrovatič
Jože Štefko
Janko Slavič
Alojz Smodiš
Zbornica za interese kmetijstva
FRANC REŽONJA: Zdaj potekajo še konstituiranja izpostav območnih enot kmetijsko-gozdarske zbornice in pričakovati je, da bo zbornica lahko povsem zaživela in se borila za interese svojih članov. Območna enota za Pomurje je že sprejela svoj program dela. Med prednostnimi zahtevami so takojšnje izplačilo vseh obveznosti do kmetov, pospešitev dogovorov o oblikovanju odkupnih cen mleka, čimprejšnje sprejetje tržnega reda za govedorejo in za sladkorno peso, v območni zbornici pa tudi zahtevamo, da se uredi status enakopravnega zastopstva v svetu Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije na osnovi števila članov.
V območni zbornici si priza-| devamo za decentralizacijo ne-
JOŽE ŠTEFKO: Če se ne bo spremenilo subvencioniranje reje govedi, bodo šle največje prekmurske kmetije v stečaj. Gospod Hrovatič je navedel podatek, da se je v Sloveniji odkup mleka januarja letos v primerjavi z lanskim januarjem povečal za 30 odstotkov. V Pomurskih mlekarnah se odkup zmanjšuje. A ni to zadosten razlog za zaskrbljenost, oziroma da se odnos do te regije spremeni. Rešitev ni v tem, da kmetijska svetovalna služba za skoraj vse večje kmetije piše sanacijske programe, pač je rešitev v razmerah za pozitivno gospodarjenje, ki jih mora tem kmetom zagotoviti država.
program dela pa smo vključili tudi obravnavo dela Živinorej-sko-veterinarskega zavoda, ki je zdaj sestavni del Kmetijsko-gozdarske zbornice, in kmetje morajo imeti vpliv na delo njegovih služb.
V sodelovanju s še nekaterimi organizacijami kmetov smo v območni zbornici pred dnevi sprejeli konkretne sklepe ter z njimi seznanili tudi kmetijsko ministrstvo in vlado. Od vlade Republike Slovenije zahtevamo, da prizna ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letu 2001 zahtevani znesek sredstev iz proračuna. Če kmetijsko ministrstvo teh sredstev ne bo dobilo, bodo vprašljivi programi, ki se izvajajo v okviru tega ministrstva. Kot sem že dejal, od ministrstva za finance zahtevamo takojšnje plačilo subvencij za leto 2000, ker okoli 1.500 kmetov še ni prejelo sklepov, pa zah-
tijsko-gozdarska zbornica sodelovati pri pripravi vseh tržnih redov ter tudi pri predlogih kompenzacijskih plačil v letu 2001.
Denar za sanacijo suše bo treba zagotoviti
GEZA DŽUBAN: Bistvo problema pri sanaciji posledic suše je v tem, da je bilo lani namesto zakonsko določenih 4,6 milijarde tolarjev sproščenih le 3 milijarde tolarjev. Sam nisem bil zadovoljen z razdeljevanjem teh sredstev po posameznih območjih v državi, vendar nam je uspelo Slovenijo razdeliti po prizadetosti na štiri območja in na tej osnovi deliti sredstva. V odboru za kmetijstvo pri državnem zboru sem pred kratkim ponovno postavil vprašanje izvajanja zakona o sanaciji škode po suši, vendar odgovora še nismo dobili, fte je pa poklicala predstavnica
ziranost, sva s kolegom Potočnikom vložila predlog za spremembo zakona, vendar sem pred kratkim dobil pojasnilo, da po oblikovanju zborničnega sistema ta predlog več ni aktualen, pač pa mora predlog za spremembo priti iz zbornice.
Sredstva za subvencije že nakazana
IGOR HROVATIČ: Projekt subvencij za leto 2000, ki je bil lani prvič tako široko zastavljen, je bil, kar zadeva našo agencijo, izpeljan do konca. Ministrstvo je lani v proračunu za to zagotovilo potrebna sredstva in dokaj dobro ocenilo, koliko vlog bo prišlo in koliko sredstev bo za to potrebnih. Konec lanskega leta se je zgodilo to, da so kmetje sklepe dobili, večina po 15. decembru, nekateri pa že v novembru, mnogi pa plačila še vedno niso
To so sredstva iz naslova subvencij, drugo pa so sredstva, ki jih morajo nekateri upravičenci dobiti iz naslova investicij. Ta del v višini 1,4 milijarde tolarjev včeraj še ni bil plačan in to bo bremenilo proračun za leto 2001. Bo pa seveda vse to po zagotovilih ministra izplačano v enem tednu.
Drugi del subvencij se nanaša na tiste upravičence, ki so vložili zahtevke, pa do danes niso prejeli še nobenega dokumenta o tem. Takšnih je nekaj manj kot 3.500 in pri njih tudi po dopolnitvi vlog ni bilo mogoče opraviti niti delnega izplačila. Obdelava teh se bo jutri (v petek, 2. februarja, op. p.) končala in 50 odstotkov upravičencev iz te skupine je upravičenih do subvencij in bodo kmalu dobili sklepe. Negativne sklepe bodo prejeli vsi tisti, ki do sredstev subvencij niso upravičeni. V reševanju so zdaj še pritožbe, ki jih je 3-800, in s tem želimo končati do 20. februarja.
Ker je v decembru zmanjkalo sredstev za EKO 1, so nekateri dobili le osnovna izplačila, sredstva za EKO 1 pa bodo prejeli pozneje. V sklepu, ki so ga prejeli upravičenci, je natančno zapisano, za kakšen namen so do-
lo goved. Če ti rejci teh premij ne bodo dobili, bodo kmetije morale iti v stečaj, saj izguba po glavi živine že dosega višino 80 tisoč tolarjev. Brez govedoreje Prekmurci ne bomo mogli preživeti, zato tudi ne pristajamo na to, da bi tu bila slovenska žitnica. Kako bo agencija reševala problematiko govedoreje?
IGOR HROVATIČ: Naloga agencije je izvajanje kmetijske politike, ki jo načrtuje kmetijsko ministrstvo. Če bo ministrstvo sredstva za namene govedoreje zagotovilo, bo agencija t<>izvedla.
JANKO SLAVIČ: Na našem zavodu si že dolgo prizadevamo, da bi dobil tudi pomurski ravninski del poseben status oziroma prioriteto in bi za pridobivanje sredstev veljali podobni pogoji kot za druga območja z omejenimi dejavniki. Zdaj se namreč pogosto dogaja, da bi ljudje širili določeno kmetijsko dejavnost, vendar na razpisih izpadejo, ker ne zberejo dovolj točk. To se nam je pred leti dogajalo pri mladih kmetih, za katere smo naredili kakovostne programe, a so na koncu izviseli. Menimo, da bi morali glede na vlogo, ki jo ima v kmetijstvu, posamezni regiji nameniti določen
nmi 8. februar 2001 OKROGLA MIZA/KMETIJSTVO 13
obseg sredstev in ta sredstva razdeliti med zainteresirane.
Kako s subvencijami v letu 2001?
Podatki kažejo, da sta bili kar dve tretjini vlog za subven-cijska sredstva nepopolni. To je še toliko bolj skrb zbujajoče, ker je pri izpolnjevanju zahtevkov sodelovala kmetijska svetovalna služba. Od kmeta se zahteva vedno več administrativnih del, in če se bo tako nadaljevalo, bo kmetija sčasoma že potrebovala svojo tajnico.
JANKO SLAVIČ: Sam projekt je bil gotovo preobširen in zahteven, zato se mi zdi neodgovorna izjava prejšnjega ministra, da je svetovalna služba svoje delo slabo opravila. Vsak, ki predpisuje neke ukrepe, mora poznati, kakšne so razmere za to, da lahko pridobiš določene podatke. Sam obrazec je bil
Na Vestnikovi okrogli mizi v Andrejcih so sodelovali: Igor Hrovatič, v. d. direktorja Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Geza Džuban, poslanec in podpredsednik odbora za kmetijstvo v državnem zboru, Franc Režonja, predsednik odbora za poljedelstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, Jože Štefko, podpredsednik slovenskega kmečkega sindikata, Janko Slavič, direktor ŽVZ-ja za Pomurje, in Alojz Smodiš iz Pomurskih mlekarn.
še najmanj kompliciran, večje so bile težave s prilogami, ki so bile potrebne. Na našem zavodu je pri tem projektu delalo več kot 50 ljudi, pritegnili smo tudi delavce prek javnih del, zato ne preseneča, če je prihajalo tudi do napak. Povrhu imamo še smolo s preveliko parcelno razdrobljenostjo, lastništvo marsikje ni urejeno in vse to je povzročalo težave pri obdelavi podatkov. Zato smo predlagali ministrstvu, da bi v prihodnje del opravil agencije opravili na terenu.
IGOR HROVATIČ: Že uvodoma sem dejal, da bodo letošnji obrazci že vsebovali podatke iz baze 2000. Ko bomo v februarju končali z lanskim projektom, bomo prečistili vse podatke in vsi, ki so vloge lani oddali, bodo dobili obrazec s podatki in bodo morali evidentirati le spremembe (v staležu živali, v površinah za posamezne poljščine). Razmišljamo tudi o decentralizaciji teh postopkov in o tem bo treba skleniti dogovor s kmetijsko-gozdarsko zbornico, saj je kmetijska svetovalna služba zdaj v njenem okviru.
V letu 2001 bodo ukrepi podobni lanskim, vsi ukrepi ostanejo, morda bo kakšen dodan, vprašljiva pa zaenkrat ostaja višina. S predlogom proračuna naj bi se tudi višina povečevala, seveda bo vse odvisno od tega, v kakšni višini bo proračun sprejet. Zato z razpisi za te ukrepe ni mogoče iti pred sprejetjem proračuna Republike Slovenije. Sicer pa je tudi v Evropski uniji praksa, da se subvencije izplačujejo v zadnjem četrtletju tekočega leta.
Iz skladov premalo denarja v Pomurje
Kako je s strukturnimi skladi za prestrukturiranje kmetijstva, predvsem s programom Sapard in Crpov oz. javnim skladom, kjer je 508 projektov s popolno dokumentacijo lani
GEZA DŽUBAN- Brez ustreznega zadružnega sistema si obstoja in razvoja kmetijstva ni mogoče zamišljati. Naš zadružni sistem je rahitičen, zato ga je treba pozdraviti Žal pa je res, da bodo za 400 milijonov tolarjev, ki jih je država namenila za sanacijo Panonkinega zadružnega sistema, zadruge v imenu kmetov kupile premoženje, ki je bilo nekoč njihovo.
izpolnjevalo vse pogoje, vendar je zanje zmanjkalo sredstev.
IGOR HROVATIČ: Strukturni skladi so skladi Evropske unije in do njih Slovenija še nima dostopa, ker ni članica. S ciljem prilagajanja pa ji je dala Evropska unija možnost pridobitve predpristopne pomoči Sapard. Žal je Sloveniji pripadel le majhen delež te pomoči, saj smo v primerjavi z drugimi kandidatkami majhna država, imamo pa tudi višji bruto družbeni proizvod.
Drugo so seveda ukrepi, ki jih je peljalo kmetijsko ministrstvo skupaj z javnim skladom za regionalni razvoj v Ribnici. Lani smo prek tega sklada in s sredstvi ministrstva izpeljali kar nekaj projektov in določen delež je odpadel tudi na Prekmurje. Mislim predvsem na sanacijo zadružništva, kjer je bilo angažiranih več kot 400 milijonov tolarjev. Potem je tu sana
cija kmetij, vendar s prekmurskega konca v primerjavi z drugimi območji za to ni bilo veliko zahtevkov.
Kar zadeva investicije, so se izkazale velike investicijske zmožnosti vaše regije in kar nekaj kmetovalcev je imelo popolno vlogo, vendar sredstev niso dobili, ker so zmanjkala. Vsi tisti, ki so imeli lani popolne vloge, pa jim sredstev niso odobrili, jih bodo pod istimi pogoji dobili v letu 2001. Ministrstvo za kmetijstvo bo za to namenilo 550 milijonov tolarjev, del kreditnih sredstev pa bo za to namenil tudi sklad. Kredite bodo namenjali predvsem večjim investicijam, za nakupe traktorjev pa kreditnega dela verjetno ne bo, pač pa bodo le nepovratna sredstva.
Kakšna bo usoda razpisa za leto 2001, je najbolj odvisno od razpleta proračunske delitve sredstev. Stališče je, da se najprej uredijo razmere za nazaj, da se izplača denar za vse popolne vloge iz leta 2000, za naprej pa se naredi nov sistem, ki bo primerljiv z Evropsko unijo. To pa pomeni, da bo moral vsak, ki se odloča za investicijo, že vnaprej vedeti, koliko sredstev bo dobil povrnjenih, in le na ta način se bo lahko odločil za investicijo.
Del sredstev za prestrukturiranje kmetijstva bo mogoče pridobiti tudi iz programa Sapard, sredstva so zagotovljena in razpis za ta sredstva bo, vendar je treba še prej izpolniti nekatere pogoje (akreditacija agencije, podpis finančnega sporazuma).
0 odkupni ceni mleka
ALOJZ SMODIŠ; Naj začnem s podatkom, da je v januarju v Andrejcih oddajalo mleko 16 kmetov, skupaj pa oddajo dnevno nekaj manj kot 500 litrov mleka. V preteklosti so v tej vasi oddali več mleka, tudi rejcev krav molznic je bilo več, žal pa takšne ugotovitve ne veljajo le za Andrejce, saj se odku
pljene količine mleka na celotnem območju Pomurskih mlekarn zmanjšujejo, še bolj pa se zmanjšuje število rejcev. Največ mleka smo odkupili leta 1988, ko smo od prekmurskih kmetov prevzeli 40 milijonov litrov mleka, leta 1990 smo odkupili 38 milijonov litrov mleka, od takrat pa odkup nenehno upada.
Leta 1990 smo imeli na našem območju skoraj 7 tisoč kmetij, ki so oddajale mleko, konec lanskega leta pa jih je bilo le 2.795. Podobno je s številom krav. V letu 1990 jih je bilo v Prekmurju 19.295, lani le še 10.635. Kmetij, ki so imele do 5 krav, je bilo lani 2.221, to pomeni, da je takšnih kmetij 80 odstotkov. Zastavlja se vprašanje, kako se bomo v takšnem položaju lahko prilagajali zahtevam Evropske unije.
V lanskem letu je bila izhodiščna cena 53,91 tolarja za li
ter mleka z vsebnostjo 3,7 odstotka tolšče in 3,15 odstotka beljakovin, če je seveda ustrezalo standardnim kriterijem. Podatki kažejo, da smo lani dosegali v povprečju 4,1 odstotka tolšče in 3,49 odstotka beljakovin, tako da so dobili kmetje lani v decembru v povprečju 65 tolarjev za liter mleka. So pa bili tudi kmetje, ki so imeli boljšo kakovost mleka in so za liter mleka dobili tudi več kot 70 tolarjev.
Uredba, ki je določala odkupno ceno mleka, je veljala do konca lanskega leta, po 1. januarju letos pa velja nov tržni red za mleko. Naj povem, da smo se za kriterije že sporazumeli, ne pa še za ceno. Predstavniki kmetov so zagovarjali izhodiščno ceno 71 tolarjev, ki so jo nato znižali na 69 tolarjev, vendar so pri tem upoštevani že novi kriteriji, to pa pomeni pri izhodiščni ceni razkorak v višini 11 tolarjev med dosedanjo in novo odkupno ceno.
V Pomurskih mlekarnah se zavedamo, da dosedanja cena ne omogoča razvoja kmetij, vendar se zastavlja vprašanje, kako naj mlekarne pokrijejo razliko. Same tega niso sposobne, zato so v mlekarnah mnenja, da bi morala na pomoč priskočiti država.
IGOR HROVATIČ: Direktno se država tu ne sme neposredno vključevati. Država je sprejela uredbo o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki, kjer je določila nekatere cene in tudi ukrepe, ko pride do motenj na trgu. In ti ukrepi, ki jih država zagotavlja, so predvsem interventnega značaja, saj določajo interventni odkup masla in interventni odkup posnetega mleka v prahu.
Kako se bo država posredno vključevala v reševanje te problematike, je odvisno od sredstev, ki bodo v proračunu za to zagotovljena.
Ludvik Kovač
Fotografije: Nataša Juhnovi
V Radgonskih goricah
Svečnična trgatev
V družbi Radgonske gorice, kjer obdelujejo okoli 300 hektarjev rodnih vinogradov, so v začetku februarja opravili še zadnjo trgatev letnika 2000 in prvo v novem tisočletju. Na 530 trsih chardonnaya so pridelali 120 litrov suhega jagodnega izbora, saj so v moštvu namerili okoli 48 odstotkov sladkorja. Iz grozdja, ki so ga potrgali na svečnico, bodo pridelali svečnično vino, ki ga bodo napolnili v posebne steklenice, namenili pa ga bodo predvsem za promocijo podjetja. Svečnična trgatev je v Radgonskih goricah postala tradicionalna. Foto: L. Kovač
Beltinci
Društvo vinogradnikov Beltinci ima 63 članov. Prevladujejo starejši, zato je želja vodstva, da bi se pridružili tudi mlajši vinogradniki in kletarji.
Na letnem društvenem zboru so ocenili lansko delo kot dokaj uspešno. V letošnjem letu bodo imeli več strokovnih predavanj, prikazali bodo rezanje vinske trte in nego vinograda. Imeli bodo že tradicionalno srečanje vinogradnikov in prijateljev dobre vinske kapljice. V prostorih beltinskega grajskega poslopja nameravajo urediti vinoteko itd. Devetega marca bodo imeli društveno ocenjevanje vzorcev vin lanskega letnika. Na občnem zboru so ponovno izvolili za predsednika društva Avgusta Farkaša, podpredsednik pa je postal Štefan Zver. J. Ž. ■
Strokovni nasvet
Z apnjenjem travinja do kakovostnejše krme
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Rast travne ruše bo zagotovljena, če bodo v tleh urejene kemične lastnosti. Pomembno vlogo pri topnosti določenih hranil v tleh ima pH tal. Znano je, da se pri pH-vrednosti pod 5.0 vodotopna fosforjeva kislina veže z železom in aluminijem v težko dostopne železove in aluminijeve fosfate, ki jih rastline ne morejo sprejemati. Prav tako potekajo med hranilnimi snovmi antagonizmi in sinergizmi, to pomeni, da nekatera hranila pospešujejo sprejem drugega hranila v koreninski sistem in obratno, ko neko hranilo preprečuje sprejem. V obeh primerih se posledice kažejo v tem, da ruša zaostaja v ra
Izobraževanje kmetovalcev
V Prosenjakovcih bo 9. februarja ob 9. uri v prostorih KSS predavanje o paši. Istega dne bo na vinotoču Hadik ob 15. uri krožek o boleznih in napakah vin, krožek bo pod vodstvom Tadeje Vodovnik, univ. dipl. inž. agr. V Ivanovcih v vinogradniškem centru Goričko bo 9. februarja ob 17. uri kletarski večer - Razgovor o vinu in ob vinu.
Društvo podeželske mladine Goričko - Bodonci bo imelo 10. februarja ob 19. uri občni zbor na turistični kmetiji Zelko v Pečarovcih.
11.	februarja bo v Beltincih v gasilskem domu ob 16. uri Razgovor o vinu in ob vinu.
V Dobrovniku v dvorani KSS bo 12. februarja ob 9- uri predavanje Spomladanski ukrepi v ozimnih žitih in priprave na setev, Intervencije v kmetijstvu.
V Kobilju bo 13. februarja ob 9. uri v dvorani KSS predavanje: Spomladanski ukrepi v ozimnih žitih in priprave na setev, Intervencije v kmetijstvu. Istega dne bo v Železnih dverih ob 15. uri demonstracijski prikaz rezi vinske trte. V Turnišču v prostorih občine bo 13. februarja ob 18. uri predavanje Kako lahko prispevamo k zdravi prehrani.
V dvorani ŽVZ za Pomurje Murska Sobota bo 14. februarja ob 9. uri predavanje Semenarstvo trav in detelj. Istega dne bo v Veliki Polani v dvorani občine ob 9. uri predavanje Spomladanski ukrepi v ozimnih žitih in priprave na setev, Intervencije v kmetijstvu.
14.	februarja bo v Kobilju ob 9. uri v dvorani občine predavanje Pridelovanje paprike.
Istega dne bo v hotelu Diana v Murski Soboti od 9. do 14. ure Vinogradniško vinarski posvet za vinogradnike.
15.	februarja bo v Beltincih v gostilni Zvezda ob 10.00 uri Srečartje kmetic Pomurja. Istega dne bo v Stročji vasi na kmetiji Košar prikaz rezi sadnega drevja - jablane in breskve.
sti, vsebuje manj hranljivih snovi, povečuje se delež surove vlaknine in njenih sestavnih delov, posledica pa je slabša prebavljivost krme. Povečani delež surove vlaknine in njenih sestavnih delov se kaže tudi v manjši energetski vrednosti krme in, to pa je najpomembnejše, upada ješčnost pri živalih. Na ješčnost krme vpliva tudi nizka pH-vrednost tal. Rastline v ruši so bolj kisle in zato manj užitne. Posledice slabše ješčnosti voluminozne krme se kažejo v zmanjšani reji krav molznic in prireji mesa in s tem tudi pri gospodarnosti reje.
Specialist za travništvo in pridelovanje krme dr. Stanko Kapun, univ. dipl. ing. agr. ■
Cene krmil in vitaminsko-mineralnih dodatkov
KZ Gornji Petrovci, prodajalna Gornji Petrovci		
tovarniško ime	pakiranje	MFC / kg
pu-starter	10/1	82,30
pu starter	40/1	82,90
bek 1	40/1	59,70
bek 2	40/1	57,00
super bek 35	40/1	95,70
tl-štarter	10/1	75,00
tl-štarter	40/1	70,90
tl-pit 1	40/1	51,30
tl-pit 2	40/1	49,20
ns-k (za nesnice)	10/1	72,90
kz farmski	40/1	57,60
vitaredin	2/1	258,70
kostovit	2/1	293,90
živinska sol	50/1	29,30
kravimin 3 bio Zn	5/1	239,50
pravimin 1	5/1	258,70
Garant - raivit se	10/1	222,60
rimin 18	20/1	116,60
rimin 12 f	20/1	155,50
porkovit f	20/1	247,40
porkovit Im	'20/1	175,00
porkovit z	20/1	175,00
sončične tropine	40/1	48,40
sojine tropine	50/1	91,90
pesni rezanci	35/1	38,70
mlečni nadomestek:		
alpmil lactomil	25/1	273,20
Trgovina Pušenjak, Cezanjevci *
tovarniško ime	pakiranje	MPC / kg
bek 1	jumbo vreča	60,00
bek 2	jumbo vreča	57,00
rudninka	2/1	150,00
kostomin	2/1	200,00
živinska sol	50/1	23,60
sojine tropine	rinfuza	76,00
pesni rezanci	36/1	32,00
zlato zrno	30/1	65,00
k-19-m	jumbo vreča	49,50
k-19-b	jumbo vreča	53,50
rumisal 3	15/1	120,00
rumisal 4	15/1	120,00
rumisal 5	15/1	120,00
bik pit super 45	30/1	64,00
sui super S	jumbo vreča	105,00
sui super pu	30/1	146,30
k-34 super	30/1	83,30
suisal pu	15/1	216,00
suisal bek	15/1	160,00
suisal S	15/1	170,00
‘Pri gotovinskem plačilu nudijo popust		
SKZ Črenšovci
tovarniške ime	pakiranje	MPC / kg
pu-starter	10/1	86,60
pu starter	40/1	82,50
s-doj	40/1	59,50
bek 1	40/1	59,00
bek 2	40/1	56,30
super bek 35	10/1	99,40
super bek 35	40/1	95,30
tl-štarter	10/1	74,50
tl-štarter	40/1	70,30
tl-pit 1	40/1	50,60
tl-pit 2	40/1	48,50
bro-štarter	10/1	82,70
bro finišer	25/1	69,60
ns-k (za nesnice)	10/1	72,40
krmilo za kunce	10/1	71,80
vitaredin	2/1	289,70
kostomin	2/1	216,40
kostovit	2/1	298,80
živinska sol	50/1	29,80
sončične tropine	rinfuza	47,50
sojine tropine	rinfuza	78,00
bučne pogače	50/1	68,20
pšenični otrobi	40/1	28,80
pesni rezanci	35/1	29,70
mlečni nadomestki:		
kako 15		300,18
suggi		276,50
14 IZ NAŠIH KRAJEV s. februar 2001
Ujetnik ali dezerter?
Sergej pognal korenine v Gomilici
Moški rod Kozmicovih iz generacije v generacijo
red vhodom v turniško staro cerkev je plošča z imeni padlih v prvi svetovni vojni, med drugim tudi Štefana Zvera iz Gomilice. Tako kot mnoge druge prekmurske fante, ga je vpoklicala takratna Avstro-Ogrska v prvo svetovno vojno (1914-1918), v kateri je padel ter zapustil ženo Ano in dva otroka: Štefana in Veroniko.
Vdova Ana se je težko prebijala s svojima otrokoma sirotama. Takratne oblasti so ji poslale za pomoč na kmetiji 27-letnega Aleksandra Kozmicova iz Smo-linska v Rusiji. Ali je bil madžarski vojni ujetnik ali dezerter, tega zdaj ne ve nihče. Očitno pa se je dobro vživel v novo slovansko in slovensko okolje. Medtem je tudi razpadla Avstro-Ogrska in nastale so samostojne slovanske države: Slovenija, Hrvaška itd.
Pa še nekaj je bilo, zaradi česar Aleksandra ni več mikalo v
Rusijo: vdova Ana. Čez leto, 1919., se je z njo poročil, naslednje leto pa se jima je rodil sin Ivan. Od takrat se je v Gomilici zakoreninil priimek Kozmicov in še dolgo, če sploh kdaj, ne bo izumrl.
Anina otroka iz prvega zakona sta se poročila z doma: Štefan k Žalikovim v Gomilico, Veronika v Črenšovce; domov pa se je oženil Ivan, sin iz Aninega zakona z Aleksandrom Kozmicovom. Za ženo je vzel Ano iz Nedelice. Njima pa se rodilo pet otrok: Marija, poročena v Brezovico; Katarina, ki živi v Ljubljani; Ivan, ki si je ustvaril družino v Turnišču; Rozina, ki pa je žal umrla pri 16-tih letih zaradi udara strele; in Jožef, ki si je izbral za ženo sovaščanko Regino in se je poročil domov. Priimek Kozmicov se je ohranil. Jožef in Regina imata tri otroke: Jožefa, Mileno in Boruta. Milena
je odšla z doma in si ustvarila družino, Borut je doma in hodi v poklicno šolo, Jožef, sicer avtoprevoznik, pa je pripeljal na domačijo ženo Darinko in sta mlada očka in mamica treh otrok: Davida, Nine in Blaža.
Rodbina Kozmicov se torej nadaljuje v 21. stoletje. Jamstvo za to sta David in Blaž, saj onadva najbrž ne bosta prevzemala kakih drugih priimkov. Drugače se utegne zgodili z Nino, saj ponavadi ženske prevzemajo moževe priimke.
Nedelja je pri družini Kozmicov v Gomilici Gospodov dan in vseh devet članov (štiri generacije) se zbere ob mizi pri nedeljskem bogatem kosilu. ,
Ivan Koznicov (sin Ane in Aleksandra Koznicova) se je poročil z Ano iz Nedelice 10. novembra 1940. leta. Tedaj je bil star 20 let, žena pa 21 let. Tako kot »Rus« Aleksander in njegova žena Ana je žal umrl tudi že njun sin Ivan. Živi pa snaha oziroma žena Ana, rojena 1919- leta, kije vedela nekaj več povedati o tastu Aleksandru.
»Zelo se je vživel v naš kraj, čeprav se ni povsem naučil prekmurskega narečja, ampak je malo po rusko ,vlekel’. Seveda smo ga vsi razumeli. Dobro se je razumel na kmetijstvo, saj se še spominjam, kako me je učil ročnega sejanja pšenice: zajeti sem jo morala v prgišče, ko pa sem zamah-I nila, sem morala raztegniti prste,
Ana Kozmicov je prebrskala kar nekaj škatel in našla fotografijo Aleksandra Kozmicova, rojenega 21. julija 1891. leta v Smolinsku v Rusiji.
GOMILICE
MARKOJA MARTIN HOZJAN rol E F balattc Štefan
, MATU SE C STEFAN
| MARKOJA matija SOBOČAN MARTIN
HORVAT FRANC
HOZJAN MARKO JAK LIN .IVAN TIVADAR. STEFAN ^|URAN IVAN
RADOMA ŠTEFAN
LEBAR ŠTEFAN
ZVER ŠTEFAN
SOBOČAN JOŽEF
TERNA* PETER RAJ UH KZ . FTIČAR JOŽEF ■ gjERKEŠ MARKO
Na spominski plošči padlim v prvi svetovni vojni, ki je na •turniški cerkvi, je tudi ime Štefana Zvera.
da je zrnje enakomerno zletelo po zorani in pobranani njivi. Veliko sva skupaj delala, kajti moj mož je hodil po sezonskih delih, med drugim je tudi postavljal hmeljišča v Savinjski dolini. Tast se je tudi ukvarjal s preparator-stvom oziroma je znal nagačiti živali. To znanje je prinesel s seboj.«
V pogovor se je vključil Anin sin oziroma Sergejev vnuk Jožef Kozmicov, zidarski mojster, ki se dedka tudi še spominja, dasi-ravno je umrl 1959. leta, ko je bil star 68 let:
»Dedek je bil tudi ,šeftar’ (preprodajalec) z govejo živino. Hodil je po sejmih, zlasti v Medži-murje in v Lendavo, kupoval živali, jih prignal domov v Gomilico, nekaj dni pokladal dobro in izdatno hrano, poskrbel pa je
tudi za lep videz živine, saj jo je počesal in ,zglancal’ s prtom, namočenim v bučno olje ... Zgodilo se je, da je tovarnarju Benku prodal kravo, ki jo je le-ta kak teden prej zavrnil... Seveda je s preprodajo praviloma zaslužil.«
V družini Kozmicovih v Gomilici so ta čas štiri generacije. Družina šteje devet ljudi. Živijo v skupnem gospodinjstvu. Nedelja je pri njih Gospodov dan, ko se vsa družina zbere h kosilu. Drugače je ob delavnikih, saj se zaradi delovnih obveznosti videvajo le zjutraj in zvečer. Obiskal sem jih v nedeljo in vse fotografiral. Posnetek ni ravno oster. Slutile lahko, zakaj: zunaj mrziti' hmer toplo in od štedilnika je prijetno dišalo.
Besedilo in foto: Štefan Sobočan I
Tole se je pred kratkim pojavilo na njivi Slavka Vajsa med lijaševci in Veržejem. Videti je, kot da bi nekdo tam umetniško ustvarjal s posebnim materialom in tehniko. Lastnik njive prosi »umetnika«, naj mu ne izstavi previsokega računa. - J. G.
Popravek
V četrti številki Vestnika sem pod naslovom Franc pozimi gradi gradove zapisal, da gradi posnetek gradu Neuschweinstein. Napačno!
Pravilno: Neuschwan-stein. Na napako so opozorili graditelj in natančna bralca iz Sela in Ljutomera.
(šs)
Na kratko
Lendava
Ljudska univerza Lendava namerava organizirati osemnajsturni tečaj kuhanja in pečenja peciva. Kuharstvo bo učila Marija Ki-raly, peko pa Klara David.
Oskrbovanci Doma Lukavci se več-
400 kilogramov težka presečnica
Bračkovi v Lastomercih obdelujejo 30 hektarjev površin in redijo 50 govedi. Vodenje kmetije je sicer prevzel od Franca in Marije sin Jožek z družino, vendar Marija, četudi je upokojena, ne more brez svinj. Te so ji zdaj kot nekak konjiček. Posebno je ponosna na svoje plemenske svinje, ki jim pravijo po domače presečnica. Ta, ki je na posnetku, je težka več kot 400 kilogramov in je doslej dala številno potomstvo. - Foto: L. Kr.
Že več kot mesec dni smo v novem letu, nam, varovancem Doma Lukavci, pa misli še vedno uhajajo v nepozabni praznični december, ko smo miklavževali; potem nas je obiskal Božiček, za njim je prišel dedek Mraz, imeli smo veselo silvestorovanje in tako naprej. Zdaj, v novem letu, težave, ki nas pestijo, laže prenašamo. Želimo si miru, radosti in veselja, (dr. L. N.)
krat zapeljejo tudi na krajši izlet, na primer na Pohorje, kjer se naužijejo svežega zraka in se sprostijo. Terapevtska skupina Vrtnica je bila pred kratkim na takem enodnevnem popotovanju, na katerega so se zapeljali z domskim kombiniranim vozilom, ki pa lahko sprejme le šest potnikov. Bilo je enkratno, zato ostaja potovanje in druženje v lepem spominu. (Dr. L. N.)
Na kratko
Gornja Radgona
Raznih oblik izobraževanja, ki jih je lani organizirala Ljudska univerza Gornja Radgona, se je udeleževalo okrog tisoč znanja željnih ljudi, od tega 120, ki so obiskovali teoretične tečaje za voznike motornih vozil B-kate-gorije. Tamkajšnja avtošola je verificirana za svojo dejavnost po novi zakonodaji. (F. KI.)
VESTNIK 8. februar 2001 IZ NAŠIH KRAJEV 15
Idilična gozdna jasa s cerkvijo boreške Ane se prebuja
Nekoč božja pot za Madžare z Gradiščanskega
»Divje dekle« so nanosile kamenje za gradnjo cerkve
orički borovi gozdovi so pljuča naše pokrajine. V njih lahko globoko vdihneš neoskrunjen zrak
in se naužiješ pokoja tudi pozimi. Posebej lepo je na idilični gozdni jasi, kjer
stoji starožitna cerkev boreške Ane.
Nekoč so po gozdnih bližnjicah prihajali sem na božjo pot Madžari, živeči na Gradiščanskem.
Sredi borovja severnega Goričkega, v bli- • žini makadamske ceste Gornji Petrovci-Šulin-ci-Stanjevci-Grad ..., stoji na gozdni jasi, 395 metrov visoko, cerkev v Boreči. Še pred prvo svetovno vojno je bila tu zelo obiskana romarska božja pot. Prvotna cerkev je bila najbrž zgrajena že v 11. ali 12. stoletju. Na novo so jo sezidali ali vsaj popravili v letih 1250-
1260 in spet 1315. leta. Sedanja poznogotska stavba je iz 1421. leta. Pred drugo svetovno vojno je bila v zelo slabem stanju, zdaj je obnovljena. Od nedavna je lepo urejeno tudi njeno okolje. Poleg sta katoliško pokopališče in sodobna mrliška veža. V Boreči živi tretjina evangeličanov, drugi so katoličani. Evangeličani imajo svoje pokopališče in mrliško vežo na drugem koncu te lepe pokrajine.
Ob sončnem vremenu je sprehod skozi tukajšnje gozdove enkraten. In zanimiva je tudi zunanjost cerkve. Od originalnih gotskih ostankov stavbe je treba omeniti glavni zahodni in južni stranski portal. Predvsem glavnega odlikuje igrivo zožena vrhnja preklada, položena na kolenasti konzoli. Nad preklado je vzidan kamnit ščitek z letnico
Doma sta v Ižakovcih. Ludvik Tratnjek se rodil 1927. leta, žena Marjeta pa leta 1929. On je delal na farmi v Nemščaku pri vzreji plemenskih svinj in kmetoval, ona pa je bila trgovka v trgovini v Ižakovcih, a je službo opustila in se posvetila družini. Rodilo se jima je pet otrok: Cvetka, Franc, Marija, Slavica in Robi. Zdaj pa imata tudi že enajst vnukov. Zlatoporočenca imata dar petja in oba že pol stoletja pojeta v domačem mešanem pevskem zboru. Marjeta je že šestintrideset let aktivistka Rdečega križa v krajevni organizaciji Ižakovci in je dobila za svoje človekoljubno delo več odličij. Oba rada bereta Vestnik, in ker sta še kar zdrava, jima ni težko opraviti tudi raznih del. Zlato poroko sta praznovala v krogu svoje družine, zahvalno mašo pa je opravil beltinski župnik Jože Hozjan. - Foto: J. Ž.
Na kratko
Na kratko
Starinska cerkev v Boreči domuje sredi razsežnih borovih gozdov. Foto:

Zgledna mlada športnika iz Cikečke vasi
Trije kleni rodovi
Oni dan, ko sem obiskal Miholičeve v Čikečki vasi, sem bil prijetno presenečen. V sožitju žive trije rodovi. Ponos družine sta najmlajša člana, priznana rokoborca, Slavko in Roman. Kljub mladosti sta že ovenčana s številnimi nagradami.
Slavko Miholič je star 18 let. Enajst let trenira petkrat tedensko rokoborbo v okviru Rokoborskega kluba Murska Sobota. Dvakrat je bil sedmi na svetovnem kadetskem prvenstvu. Sedem let je slovenski prvak v različnih kategorijah. Ima veliko mednarodnih priznanj. Priboril si je okoli 60 zlatih, srebrnih in bronastih medalj ter množico pokalov. Obiskuje tretji letnik soboške gimnazije.
Petnajstletni brat Roman trenira rokoborbo sedem let. Dosegel je več mednarodnih prvih
mest in štiri leta je državni prvak v različnih kategorijah. Priboril si je 28 kolajn in nekaj pokalov. Obiskuje prvi letnik soboške gimnazije, športni oddelek.
Veliko časa je žrtvovanega za urjenje. Letno sodelujeta povprečno na tridesetih mednarodnih športnih srečanjih v različnih državah. In vse težave je mogoče premagati, ker je v družini razumevanje. Očetu Ludviku je danes 44 let. Zaposlen je pri Elektru v Murski Soboti. Sinova vozi petkrat tedensko na urjenje v Mursko So-
Okolje cerkve je lepo urejeno in tam je tudi katoliško pokopališče z novo mrliško vežo. Domačini so s cvetjem ovenčali tudi križanega, ki bdi nad tukajšnjimi prebivalci, naravnimi lepotami... Foto: F. Š.
1521. Posebnost je lesen skodlast zvonik, ki je obnovljen po prvotni podobi.
Tb območje sodi v Občino Gornji Petrovci in Krajevno skupnost Šulinci. Z njuno pomočjo prebivalci Boreče vzorno skrbijo za ta pomembni in vse premalo znan kulturni spomenik. Sv. Ana je zaščitnica vasi in tukaj pripravijo vaški gasilci vsako leto ljudsko rajanje. Tod mašuje katoliški duhovnik Ivan Camplin iz Martinja, ki je častitljive starosti.
In v Boreči ti starejši prebivalci povedo, da so nekoč odnesle »divje dekle« iz doline na breg kamenje za gradnjo opisovane cerkve. Območje, od koder naj bi bilo odneseno kamenje, ima ledinsko ime Gomile. Tam so bili torej po vsej verjetnosti grobovi ljudi, ki so nekoč tu živeli...
Franček Štefanec ■
boto. Vsakič prevozi po štirideset kilometrov na svoj račun. Vztraja že enajst let. To rad stori, ker je ponosen na svoja vztrajna naslednika. Včasih je sam igral nogomet.
Mama Žita je matičarka na krajevnem uradu v Prosenjakovcih. Mlada je še, saj jih ima komaj 40. Babica Zlata rada kuha in plete čudovite prtičke. Ne misli na svojjh 63 let. Ni jih veliko in tudi malo ne. Pomembno je zdravje. Dedek Ludvik je delal 40 let v gradbeništvu na različnih koncih Slovenije. Terensko delo je bilo naporno, pa je vse premagal. Danes šteje 72 let, a se mu to ne vidi. In ko se trije rodovi dobijo doma, se složno lotijo še dela na manjši kmetiji.
F. Š.i
Miheličevi Iz Čikečke vasi na Goričkem so složna rodbina. Zbrani so trije rodovi. Največji ponos sta priznana sin rokoborca Slavko in Roman. 0 tem pričajo številna priznanja. Kdo je kdo, vam ne bo težko ugotoviti Foto' F §enSka
Črenšovci
V Čebelarsko društvo Črenšovci so včlanjeni čebelarji iz čren-šovske, odranske, turniške in ve-likopolanske občine. Na tem območju je trideset ljubiteljskih čebelarjev, ki imajo 1.300 čebeljih družin. Lansko leto je bilo, kar zadeva čebelarstvo, še kar medono-sno. Seveda pa je pridelek dober tudi zato, ker čebele vozijo na pašo na razna medonosna območja.
Tišina
Člani Čebelarske družine Tišina imajo 850 panjev. Mnogi od njih vozijo čebele na pašo na zu-najpomurska pašna območja, denimo na Pohorje. Tišinski čebelarji se udeležujejo tudi raznih srečanj. Tako so bili na vseslovenskem srečanju čebelarjev, bili pa so tudi na čebelarski razstavi v Celju. Lanska letina je bila suši navkljub še kar uspešna. (F. Ku.)
VESTNIK NA INTERNETU:
www.p-inf.si
Podjetje za informiranje, d. d.. Ul. a. Nevaka 13, Morska Sokolu i
NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni.
Pri OŠ Kuzma deluje tudi vrtec, ki vključuje otroke, stare od treh let do male šole. Skupina šteje trinajst otrok, ki se radi vključujejo v delo. Večkrat letno povabimo k sodelovanju tudi starše. Ti se radi odzovejo vabilu. Otroci se takrat počutijo še veliko bolje in tudi raje delajo. Starši so s svojim obiskom popestrili tudi predpraznično razpoloženje, saj so pomagali krasiti igralnico in jelko, v likovni delavnici pa so izdelali darilne škatle. Malčki so starše razveselili s pesmicami, vse skupaj pa smo končali z domačim pecivom in novoletno zdravico. Do konca šolskega leta načrtujemo še več srečanj. Na posnetku: skupina malčkov z vzgojiteljico in varuhinjo. - Marija Bunderla, vzgojiteljica
Na kratko
Rankovci
Gasilsko društvo v Rankovcih so ustanovili 1892. leta in na začetku se je imenovalo požarna straža.
Povsem je zaživelo šele pd 1935. letu, ko je začela delovati tudi dramska sekcija, ki je uprizorilo dramo Veriga. Leta 1957 so kupili zemljišče za nov dom, ki so ga pozneje seveda zgradili. 1983. leta so kupili gasilsko vozilo.
Doslej so sodelovali pri gašenju šestinšestdesetih požarov. Pred dvema letoma so razvili gasilski prapor. Danes so tankovski gasilci še kar dobro opremljeni, saj imajo tudi novejše orodno vozilo. Skoraj je ni domačije v Rankovcih, s katere ne bi bil kdo član gasilskega društva. (F. Ku.)
Dobrovnik
Gasilsko društvo v Dobrovniku so ustanovili pred osemdesetimi leti in danes ima šestdeset članov. V Strehovcih deluje gasilsko društvo enaindvajset let in ima štirideset članov. Gasilsko društvo Žitkovci pa ima sedemdesetletno zgodovino, čeprav je naselje majhno. Ima trideset članov. V vseh društvih si prizadevajo modernizirati opremo in vozni park. Tako je dobrovniško kombinirano vozilo staro že sedemindvajset let, cisterna pa šestnajst let. S tako (dotrajalo) opremo pa seveda ni mogoče dovolj učinkovito posredovati na požariščih. Gasilci so naslovili apel vsem, ki jim lahko kaj pomagajo, da jim priskočijo na pomoč pri nakupu gasilskega vozila Iveco, ki bo stalo osemnajst milijonov tolarjev. (F. Bol
16
REPORTAŽA
8. februar 2001 VEsim
Srečanje v Andrejcih uspelo
Odgovorni urednik Ja/iez Votek ter novinarja Milan Jerše in Jože Graj (od leve proti desni) so le s tesnimi porazi klonili proti domačim mojstrom Zdravku Nedeljku, Ludviku Lutarju in Zdravku Kukojci.
aše prvo letošnje srečanje z bralci na terenu, ki se ga je udeležila tudi direktorica Podjetja za informiranje Irma Benko, je v Andrejcih zelo lepo uspelo. V vaško-gasilskem domu so naše uredništvo gostoljubno in toplo pričakali domačini skupaj s Štefanom Gumilarjem in Evgenom Solarjem, vodilnima '■ možema krajevne skupnosti. Več o okrogli mizi, kjer je bilo govora o aktualni kmetijski problematiki, si lahko preberete na straneh 12 in 13, v dveh šaljivih igrah, kartanju šnopsa in pikadu, pa smo gentlemansko prepustili zmago gostiteljem. Bilo je dvakrat 3 :0 za Andrejce.
Tomo Koleš ■
Puške v Andrejcih bodo kmalu dobile družbo
Emil Vučkič, Milan Gumilar in Jože Solar so po dolgotrajnem in napetem dvoboju v pikadu premagali naše novinarje Ludvika Kovača, Nano Rituper Rodež in Cirila Kosednarja, vendar je bil slednji najboljši posameznik. Foto: N. J.
Portret lastnika žage iz Andrejec
Razširitev na lokostrelstvo in streljanje s samostrelom
Skrb za prihodnost iz lastnega žepa
SD Strelec pobudnik gradnje športnega centra
trelska družina Strelec Andrejci je bila ustanovljena 13-februarja 1982. leta. V začetku je društvo štelo trideset članov, nato štirideset, trenutno pa jih je petnajst z enotnim ciljem: z zavednim delom pomagati društvu. Ker leto skrbi tudi za mladi kader, je bil ustanovljen tudi krožek na osnovni šoli Fokovci, društvo pa lahko v vsakem trenutku priskrbi strelsko opremo tudi za osnovni šoli Bogojina in Prosenjakovci.
»Upamo, da bo ta vzgojeni kader svoje delo nadaljeval tudi pri naši strelski družini,« pravi predsednik društva Evgen Solar. Člani društva sodelujejo na raznih odprtih tekmovanjih in regijskih prvenstvih. Tekmujejo tudi v regijski A-ligi, kjer so bili že doseženi zavidljivi rezultati. Na odprtem regijskem prvenstvu v strelski sezoni 1999/2000 so se odrezali z zelo dobrimi izidi in zasedli skupno drugo mesto, njihov član Jože Trplan pa je zasedel tretje mesto v posamični konkurenci. Letos je dobil Trplan tudi občinsko priznanje za svoje športne rezultate.
Društvo je želelo doseči višji standard, vendar zaradi finančnih možnosti to ni bilo mogoče. »Že leta 1995 smo s pomočjo našega člana - veterana Eda Berdena - organizirali gorsko hitrostno preizkušnjo, ki je postala tradicionalna. Imeli smo pet dirk, vendar
Strelec Andrejci je edino športno društvo v tem kraju, vodi pa ga Evgen Solar: »Član našega društva je lahko vsak, ki spoštuje naš statut in redno plačuje članarino v višini dva tisoč tolarjev.« Foto: T. K.
smo zaradi protestov in negodovanja krajanov ter zunanjih posameznikov to morali opustiti,« je žal Solarju, saj je bil to eden poglavitnih virov financiranja, ker po novi zakonodaji društva ne smejo več organizirati veselic in podobnega. »Kar dobiš od občine in s članarino, je malo in potem ti ostanejo samo sredstva za sprotno preživetje, kakšne dobre opreme pa s tem ne moreš kupiti.« Tako ni prišlo do nakupa standardnih pušk, zato se bodo na skupščini 18. februarja razširili še na dejavnost streljanja z lokom in samostrelom. »Interes med članstvom je velik, te panoge pa v regiji še hi.« Najprej bodo kupili opremo, nato pa želijo ob pomoči občine in krajevne skupnosti urediti skupni prostor za športni center, ki bo namenjen za širše potrebe krajanov. Tega naj bi se lotili letos.
Tomo Koleš ■
Ker je partiji rekel »ne«, je moral v Nemčijo
Lastnik žage Vili Vaš že razmišlja o tem, kako bo, ko pride Slovenija v EU, zato ima že sedaj veliko idej, kako bi sebi in svoji družini omogočil mirno in spodobno življenje. Foto: T. K.
V
odkrit.
Ujem Vaš iz Andrejec 37 je človek, ki gleda v prihodnost. Lastnik žage je prav tako eden tistih sogovornikov, ki ga imamo novinarji radi, saj je direkten in
Niti nima kaj skrivati, saj si je vse to, kar danes ima, prislužil s svojim lastnim trudom, ko je skoraj četrt stoletja delal v gostinstvu v Nemčiji: »Najprej sem bil šofer. Potem sem 24 let,vlekel’ gostinstvo, od tega celo petnajst let kot samostojni gostinec - obrtnik. Ko sva z ženo prišla, domov, sva prihranke hotela vložiti v gradnjo gostilne oziroma turistične kmetije, vendar je prišlo do različnih mnenj. Tega, kar sem jaz hotel delati, mi niso dovolili. Sosedje pa mi tistega časa niso hoteli odstopiti zemlje, ki je, mimogrede rečeno, sedaj že naša, in tako sem se odločil za žago, ker tu ni bilo konkurence.« Žaga sedaj deluje že peto leto, toda Viljema še vedno vleče v gostinstvo. »Nekateri mislijo, da je to lahko delo, ampak ni tako. O tem so se ljudje lahko prepričali ob zaprtju preostalih prekmurskih žag, tako da lahko povem, da smo sedaj edina redno in aktivno delujoča žaga v Prekmurju.
Vendar pa to delo ne prinaša kakšnega večjega dobička, ampak le toliko, da nekako shajamo. Če sam v prihodnosti ne bom več zmogel tega dela, bom žago dal v najem.« Usoda je hotela, da z ženo, ki je po rodu iz Nuskove, nista imela otrok, zato sta posvojila malo Adriano, ki sedaj hodi v prvi
DLUPP 2001 ob slovenskem kulturnem prazniku
Potrebnost društvenih razstav
Od 2. do 25. februarja bo v prostorih soboške galerije razstava članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije - tokrat brez skupne tematske osnove, kot jo je imela razstava Avtoportret leta 1999.
Razstavljajo slikarji Igor Banfi, Nikolaj Beer, Franc Bencak, Dare Birsa, Ivo Bošnjakovič, Robert Černelč, Marika Danč - Roth, Jože Denko, Štefan Galič, Zlatko Gnezda, Marjan Gumilar, Endre Gonter, Štefan Hauko, Zdenko Huzjan, Ferenc Kiraly, Suzanne Kiraly - Moss, Ignac Meden, Franc Mesarič, Vlado Potočnik, Ignac Pre-
moša in Mirko Rajnar. Pisana paleta različnih ustvarjalcev različnih slogov in letnikov od že uveljavljenih starejših do najmlajših, prav tako odmevnih slikarjev.
Druži jih skupna stanovska organizacija, za katero pravi njen predsednik in organizator razstave Mirko Rajnar, da je potrebna iz več razlogov, saj se s skupnim razstavljanjem lažje vključijo v kulturno podobo regije in postanejo celo njeni tibsilci - v ta namen bodo razstavo prenesli tudi v nekaj drugih krajev - Lendavo, Ljutomer, dogovarjajo pa se še z Monoštrom in eno od galerij v Budimpešti.
B. B. L. I
O
razred osnovne šole. In za njo bi Viljem rad poskrbel, da bi imela prihodnost v gostinski dejavnosti, seveda če bo tudi sama hotela.
»Neko podjetje iz Slovenj Gradca se je ponudilo, da bi odkupilo bližnji hrib in tam naj bi postavilo počitniške domove. Če bo to res, se bomo mi potrudili, da bomo s svojimi kmetijsko-vinskimi produkti tudi kaj iztržili, ker imamo tu naokrog tudi svoje vinograde.
Od tega bi jaz potem lahko mirno in počasi živel.«
Želja po mirnem upokojenskem življenju je pri g. Vašu razumljiva, če vemo, kako burna so bila leta njegove mladosti. V Nemčijo je odšel že, ko je bil star dvajset let: »Nekaj časa sem delal v Soboti na avtošoli, ampak enostavno sem bil prisiljen oditi, ker sem pri vojakih za 29. november 1970 odklonil, da bi stopil v partijo. Nihče od mojih ni bil v njej, zato nisem videl razloga, da bi bil jaz izjema. Ko sem to povedal, je bilo joj. Naslednji trije meseci v vojski so bili zelo naporni, ampak toliko sem zdržal, da nisem prišel v zapor. Ko sem prišel domov in iskal delo, so me povsod najprej vprašali, ali sem v partiji. Tako sem si do leta 1972 uredil vse papirje in takrat odšel v Nemčijo.« Z ženo sta se spoznala po njegovem pefem letu v Nemčiji, in ko sta leta 1996 prišla nazaj, sta vse ustvarila na novo s pomočjo Viljemovih staršev, od katerih živi sedaj še mati, oče pa je žal lani umrl. V žago sta vložila skoraj vso gotovino, ki sta jo zaslužila z delom v tujini: »Skupne finance, doslej vložene v žago, so znašale nekje od 800 do 850 tisoč mark, z nakupom zemljišča, gradnjo stanovanjskega in kmetijskega poslopja pa nekje okrog dva milijona mark, edina tuja pomoč - pred kratkim sem kupil tudi viličarja - je bil kredit za zdomce, ki sem ga polovico že odplačal.« Les v glavnem žagajo zasebnikom po Pomurju, s firmami so prekinili sodelovanje, ker so bile slabi in neredni plačniki. Naročila pa so predvsem sezonska: »S tistim, kar zaslužiš v sezoni, moraš pač shajati v preostalih mesecih.«
Tomo Koleš ■
MIK 8. februar 2001
KRONIKA n
Pogrešani v Pomurju
So skrivnost odnesli v grob?
V Sloveniji vsako leto izgine neznano kam več deset oseb. Nekateri se sčasoma spet pojavijo živi in zdravi, druge najdejo mrtve, za nekaterimi pa izgine vsaka sled.
Ta čas je na vseslovenskem seznamu več kot sedemdeset pogrešanih oseb. Iščejo jih tako svojci kot policija, kajti ni mogoče izključiti tudi suma, da je pogrešanim kdo stregel po življenju. Torej je lahko vzrok za izginotje kaznivo dejanje. Pri tem pa ne gre več zgolj za to, da najdejo pogrešanega, ampak da morda odkrijejo tudi njegovega morilca in ga obsodijo.
Z območja Pomurja je v biltenu, ki so ga pripravili v Upravi kriminalistične službe Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, šest imen pogrešanih. To pa še zdaleč niso vsi, ki so izginili.
Štefan Mlinarič, rojen 6. julija 1902. leta, iz Beltince je odšel 20. maja 1976. leta v dopoldanskem času od doma neznano kam. Nazadnje so ga videli, ko je šel proti Muri, katere gladina je bila takrat višja od povprečja. Ga je reka odnesla po nesreči ali se je sam utopil? Trupla niso našli nikjer.
Ivan Šarkezi, rojen 21. decembra 1970. leta, iz Černelavec je 16. aprila 1985. leta odšel okrog 20. ure zdoma in se nikoli ni več vrnil. Imel je manj kot 15 let!
Jelena Vnuk, rojena 12. aprila 1935, po narodnosti Hrvatica, je živela v Lendavi. 8. aprila 1995. leta med deveto in deseto uro je odšla od hiše, ne da bi komu povedala, kam jo pelje pot. Na vhodnih vratih je pustila listek s sporočilom Ključ je v pošti (nabiralniku). Bila je bolna. Sumijo, da je naredila samomor. Toda kako, kje?
Štefan Žavcer, rojen 16. decembra 1944. leta, izhaja iz Murske Sobote. Imenovani je bil sprevodnik na avtobusu, ki je 13- decembra 1984 peljal na relaciji Ljubija-na-Murska Sobota-Varaždin. Po končani službi je odšel z voznikom avtobusa in še eno osebo praznovat rojstni dan. Nazadnje so ga videli v ljubljanski okrepčevalnici Sodček. Tedaj je bil star 40 let.
Franc Miklošič se je narodil 13-novembra 1948. leta v Banovcih. 18. avgusta 1982. leta je v jutranjih urah odšel z doma. Še isti dan so na murskem mostu pri Razkrižju našli njegovo kolo, denarnico z nekaj denarja in dokumenti, ne pa tudi njega. Domnevajo sicer, da je storil samomor, toda trupla niso našli, zato velja že osem let za pogrešanega.
Mathura Sureshkumar je mala Širilančanka, rojena 14. novembra 1987. leta. Bila je v skupini Turkov in Širilančanov, ki so v noči s 17. na 18. maj 1991- leta poslušali ilegalno priti čez sio-vensko-avstrijsko mejo pri Gede-rovcih. Šli so torej čez potok Kuč-nico. Mlajšemu moškemu, ki jo je nesel, je spodrsnilo in narasla voda je oba odnesla. Truplo moškega so našli 9. junija 1991- leta v Muri pri Benici, niso pa našli trupelca manj kot štiri leta stare Mathurice.
Bralci, ki karkoli veste o pogrešanih, sporočite to na telefonsko številko 113 ali na najbližjo policijsko postajo. Š. S. ■
Prispevek k zgodovini soboške Mure
Šest mesecev je delala za lonček mleka
Je Cvetičev sin res v domu v Lukavcih?
arija Balažič, dekliško Flisar, iz Gradišča pri Murski Soboti je v devetinosemdesetem letu. Rodila se je namreč 16. julija 1912. leta v zelo revni družini. Bili so težki časi, potem pa je prišla še prva svetovna vojna. Po njej je bilo še huje. Zanjo pa je bilo vendarle nekoliko lažje, ker je že šestnajstletna dobila delo v Cvetičevem šiviljstvu v M. Soboti.
M
“Najprej -1926. leta - se je zaposlila moja sestra Karolina, 1928. leta pa še jaz. Prvih šest mesecev sem opravljala različna dela in za tisti čas nisem dobila nobenega plačila, razen dnevnega obroka: lončka mleka, ki je pripadal vsem delavkam. Sestra je tedaj dobivala mesečno šestdeset dinarjev. Bilo mi je hudo. Oče me je tolažil, da bo že prišel čas, ko bom tudi jaz kaj zaslužila. ,Nemre biti tak, kak bi tij štela,’ me je tolažil. Je že vedel, kako je to. Nekoč je bil hlapec.”
Marijin začetek v Cvetičevi “tovarni” sega torej v leto 1928. Od takrat je minilo triinsedemdeset let. Sogovornica ima odličen spomin.
“S sestro sva hodili na delo peš. Morali sva vstajati zelo zgodaj, da nisva zamudili na delo. Hudo je bilo pozimi, kajti tedaj je bilo veliko več snega kot v sedanjih zimah, pa nihče ga ni odrinil. Večkrat sva ga morali gaziti.
Na kratko...
Rakičan
Zelo sppdbudno je, da je krvodajalstvo na območju Pomurja dokaj razširjeno. Lani so na tem območju našteli kar 7.142 krvodajalcev, ki so skupaj dali več kot 3.000 litrov krvi. Število krvodajalcev z območja posameznih upravnih enot (UE) pa je naslednje: Radgona -1.536, Ljutomer - 1.155, Lendava - 1.018 in Murska Sobota - 3.433 krvodajalcev. Število krvodajalcev v letu 2.000 je skoraj enako številu v predlanskem letu. Med krvodajalci je vedno več mladih. (F. KI.)
Kaznivih dejanj več, prekrškovmanj
5000 dolarjev za pogled na Evropo
Gornjepetrovskim policistom zmanjkuje časa za prometne prekrške
a policijskem oddelku v Gornjih Petrovcih, ki pokriva območje občin Šalovci, Hodoš, Gornji Petrovci, Grad, Rogašovci in delno občin Puconci in Moravske Toplice, je bilo v lanskem letu obravnavali 173 kaznivih dejanj, to pa je za skoraj 100-odstotkov več kot leto prej. K temu sta veliko posredno prispevala gradnja železniške proge, kjer so pogoste tatvine nafte, rezervnih delov in podobno, ter porast ilegalnih prehodov čez mejo. Prometnih prekrškov je za polovico manj, to pa ne pomeni, da so vozniki prilagodili vožnjo pravilom, vzrok je v dejstvu, da se 16 policistov skoraj noč in dan ukvarja z ilegalnimi prebežniki. O tem je spregovoril Drago Kocbek, komandir policije Gornji Petrovci.
Od 173 kaznivih dejanj je največ premoženjskih tatvin, telesnih poškodb, pretepov, goljufij, v tem delu Goričkega pa niso varni niti pred drogami. Javni red in mir se je kršil v 231 primerih, to pa je več kot lani, največ po domovih, na cesti in v gostilni. Na tem območju je bilo 152 prometnih nesreč, dve sta se končali s
Prva moja plača je znašala trideset dinarjev. Obe s sestro sva dajali denar staršem in tako malo pomagali, da nismo obubožali. Pri Cvetiču smo delali od sedme zjutraj do sedme zvečer. Opoldne smo imeli enourni počitek. Tedaj smo si šivilje, ki nismo bile iz Murske Sobote, kaj skuhale ali pogrele tisto, kar smo prinesle od doma, Sobočanke pa so odšle domov na kosilo. Me-dve s sestro sva največkrat pou-žili od doma prinesen namazan kruh, gibice, ki so nama jih speli mati, pa kakšno jabolko sva pojedli. Pol litra mleka, ki nam ga je dal gospodar, pa smo ponavadi imele v bližini šivalnega stroja in smo ga lahko večkrat srkale.”
Leta 1928, ko je začela delati Marija Balažič, je bilo zaposlenih šest delavk. Tedaj je bilo v šivalnici tudi šest mašinov (šivalnih strojev): dva na nožni in štirje na električni pogon. V tistem času so šivali predvsem moške srajce, pižame ... Delo je bilo plačano po učinku: za sešito moško srajco je šivilja dobila dva dinarja in pol, za kratke moške bingliš hlače dinar in pol, za navadne moške dolge spodnjice pa pol dinarja.
“1930. leta smo se delavci .bunili’ in po dveurni prekinitvi dela smo dosegli, da je bila potlej plača nekoliko višja.”
Marija Balažič je povedala, da
Zgodilo se je...
Prometna nesreča pri Veščici
d 31. januarja do 4. februarja je bilo na območju Pomurja 22 prometnih nesreč. Posledice pri 21 nesrečah so materialna škoda, v eni pa so nastale povrh še hude telesne poškodbe.
V soboto, 3. februarja, ob 22.20 se je zgodila huda prometna nesreča zunaj naselja Veščica pri M.
Sobhoti, ko je voznik osebnega avta Sebastijan V. iz Černelavec, ki naj bi vozil z neprimerno hitrostjo, zapeljal s ceste, nakar se je avto prevrnil na streho. Voznik in sopotniki: Dejan G. in Štefan H. iz Černelavec ter Albin Ž. z Veščice so se hudo poškodovali, Daniel M. iz Murske Sobote pa jo je odnesel z lažjimi poškodbami. Gmotna škoda znaša milijon tolarjev.
smrtnim izidom, zabeležili so tudi 2119 cestnoprometnih prekrškov. Ko se bo vzpostavil železniški promet z Madžarsko, bo s sabo prinesel še več kaznivih dejanj in prekrškov. Komandir je opozoril tudi na problematiko, ko kmetje.vo-zijo mleko v temi in mraku brez svetlobnih znakov ali luči, zato so le-ti med najpogo-
Marija Balažič je najstarejša Murina upokojenka. Nekoč je garala, zdaj pa ji je lepo doma pri hčerki, vnuku in snahi ter njunem potomcu.
je bila v tistem času, ko je začela delati v šiviljstvu Janeza Cvetiča, mojstrica kar njegova žena Irma. Še kar razumela se je z delavkami, je pa zahtevala natančnost. On pa se je bolj ukvarjal s trgovino. V njegovi bauti so prodajali lastne izdelke in tudi metrsko blago.
“Delali smo vse dni v tednu,
stejšimi udeleženci v nesrečah. Samokolnice ali druga prevozna sredstva, na katerih prevažajo mleko, niso osvetljena, zato jih vozniki hitro spregledajo.
K porastu kaznivih dejanj pa pripomore tudi problematika ilegalnih prehodov čez mejo. Lani so na tem območju ujeli kar 970 ilegalcev. Ugotovili so, da sta na njihovem območju kar dve kritični točki, kjer prečkajo mejo. Problem nedovoljenih prehodov pa je v takem porastu, da so se z madžarskimi varnostnimi organi že dogovorili za izmenično kontroliranje meje. V zadnjih treh mesecih gornjepetrovski policisti mesečno ujamejo že po 200 ilegalcev. Najpogosteje gre za Afganistance, ki posrednikom plačajo po 5000 dolar
razen ob nedeljah. Ob sobotah, ko smo sklenili delo, je gospa prinesla v košari tekstilne ostanke, med katerimi se je včasih našel tudi meter platna. Iz teh odpadkov sem potem doma seši-la razna oblačila.”
Pa Cvetičeva družina?
“Kot najbrž veste, so Cvetiča ustrelili, ker naj bi bil za Madža-
jev, da jih pripeljejo do naše meje, z napotitvijo: »Tukaj je Evropa.« Posredniki pa so toliko prijazni, da otrokom zaračunavajo le polovično ceno. Ti ljudje dajo vse za prevoz, tako da imajo ob vstopu v Slovenijo v žepu le še kakšen dolar. Ker denarja nimajo, so prisiljeni nekaj narediti - vlomiti, ukrasti, da preživijo. Premra-ženi in lačni pa policijo kar sami poiščejo. Komandir je povedal, da se pri tem vrtijo ogromne vsote denarja, celo večje vsote kot pri preprodaji mamil, zato je treba posrednikom stopiti na prste. Apeliral je na vaščane, naj se vključijo v skrb za varnejše okolje in naj takoj obvestijo policijo, ko vidijo kaj nenavadnega in sumljivega.
A. Nana Rituper Rodež I
re. Pokopan je v Murski Soboti. Gospa Irma, hčerka Cica in sin Janez so odšli v Ameriko, Robertu pa se je menda zmešalo in je v domu v Lukavcih,” je sklenila svoje spomine Marija Balažič.
Ne, ni delala samo pri Cvetiču, ampak tudi pri drugih delodajalcih, ki so, nadaljevali z dejavnostjo, katere začetnik je bil. Delala je torej tudi za časa povojne Jugoslavija, ko so delavci prevzeli fabriko in je bila družbena lastnina. Upokojila se je 1962. leta. Je tretja po vrsti od nekdanjih šivilj v Cvetičevi tovarni in menda najstarejša Murina upokojenka.
Bogme, po vsem tem, kar je preživela, in glede na to, koliko let je na svetu, je še prava korenina. Bila je tudi poročena z Matijem in imela sta tri otroke. Daniel je v Murski Soboti, Edita se je poročila domov, sinek Vladek pa je žal umrl, ko je komajda začel živeti. Bil je star le devet tednov.
Besedilo in foto: Štefan Sobočan ■
Vlomi, tatvine in še kaj
Neznanec, ki je sekal v tujem gozdu v okolici Murske Sobote, je lastnika oškodoval za 50.000 tolarjev. Za toliko je namreč naredil škode s svojo divjo sečnjo. V policijski informaciji, ki so jo posredovali medijem, sicer ne piše, kakšne vrste drevja je »podiral«, lahko pa slutimo, da se z vrbami ali kakimi drugimi nizkokaloričnimi ali za gradbeništvo manj kakovostnimi debli že ni mučil.
Iz diskoteke v Odrancih je 3. februarja nekdo ukradel sedemdeset zgoščenk in s tem oškodoval lastnika za 230.000 tolarjev. Neuradno smo zvedeli, da so nekateri Odrančani, ki jim gre diskoteka na živce, po svoje veseli, da je prišlo do izginotja cedejev, saj bo poslej malo manj hrupno. Dobro bi bilo, da bi se javil sam, saj ga čaka na policiji »nagrada« (ovadba).
Prav tako v soboto so policisti obravnavali še tatvino tehničnih predmetov iz neke trgovine v Ljutomeru, poškodovanje tuje stvari v Beltincih in - verjeli ali ne - tatvino oblačil (hlačke itd), ki jih je nekdo ukradel v Foko-vcih z vrvi, kjer so se sušila. -Kaj pa zdaj? Je bil na delu pravi tat ali pa kak fetišist, ki je čuti bolezensko seksualno nagnjenost do oblačil osebe drugega spola. Tudi to je mogoče.
V Moravskih Toplicah je domnevno ilegalec ukradel osebni avtu Subaru in se z njim odpeljal do slovensko-italijanske meje. Tam so namreč našli vozilo, ne pa tatu, ki je očitno imel srečo ne le pri kraji in vožnji, ampak tudi pri ilegalnem prehodu meje.
Dobro pa se je odrezal avto (o znamki ni poročila) gosta, ki je prenočeval (in najbrž še kaj drugega počel) prav tako v Moravskih Toplicah. Tudi ta avto je bil v neznančevi »obdelavi«, vendar ga ni uspel vžgati. Najbrž se je potem spravil na katerega drugega.
V noči na 4. februar je z gradbišča novogradnje v Černelavcih izginila peč za centralno kurjavo, vredna kar 400.000 tolarjev. Gotovo je ni mogel odpeljati en samcat človek, ampak je imel pomočnike. Vsi se bodo zagovarjali, ko jih odkrijejo in trdo primejo.
Š. S.«
18
ŠPORT
8. februar 2001 finiK
Branko Bedekovič
- športnik Ljutomera 2000
Od Razkrižja do Sidneyja
Ob 80-letnlcl Nogometne zveze Slovenije (8)
V Soboti nogometna in sodniška podzveza
a najboljšega športnika Ljutomera za leto 2000 je bil izbran rokometaš Celja Pivovarne Laško Branko Bedekovič, doma z Razkrižja.
Gre za vzornega športnika, ki se je s trdim delom razvil v vrhunskega rokometaša, profesionalca. Zlasti se je izkazal v zadnjih letih v dresu našega najboljšega rokometnega kolektiva Celje Pivovarne Laško in v državni reprezentanci. Sodeloval je na olimpijskih igrah v Sidneyju, pol na svetovno rokometno prvenstvo v Francijo pa mu je preprečila poškodba. Šport ga je pritegnil že v rani mladosti, ker ga veseli in spremlja vse življenje. V osnovni šoli se je ukvarjal z vsemi možnimi športnimi aktivnostmi, potem pa se je posvetil rokometu.
- Kdaj si se začel ukvarjati z rokometom in kdo te je navdušil zanj?
»Z rokometom sem se začel ukvarjati v petem razredu osnovne šole, zanj pa me je navdušil učitelj športne vzgoje Ljubo Horvat, ki je prišel na šolo v Šafarskem. Takrat smo zelo uspešno tekmovali na šolskih, občinskih in medobčinskih tekmovanjih, ustanovili pa smo tudi Rokometni klub Razkrižje in tekmovali v pomurski rokometni ligi.«
- Rokometni klub Razkrižje je bil le odskočna deska, kjer si se lahko izkazal in opozoril nase?
»Moje ambicije v rokometu so bile vedno večje, in ko se mi je ponudila priložnost, da zaigram v Rokometnem klubu Pomurka Bakovci v prvi slovenski ligi, sem jo takoj izkoristil. Ker pa sem po končani osnovni šoli začel obiskovati Kadetsko šolo za policiste v Tacnu, sem imel malo časa za treniranje v Bakovcih, zato tudi nisem veliko igral. Po končani štiriletni srednji policijski šoli sem dobil služno na policijskem oddelku v Beltincih, to pa mi je omogočalo, da sem se zopet resneje posvetil rokometu.«
- V dresu Pomurke iz Bakovec si uspešno igral, to pa so opazili tudi rokometni strokovnjaki in te povabili v Rokometni klub Gorenje iz Velenja. Ponudbo si sprejel?
»Rokometaši Gorenja iz Velenja-so bili takrat druga ekipa v prvi slovenski ligi, zato sem njihovo ponudbo z veseljem sprejel in ni mi bilo žal. Službo sem dobil na policijski postaji v Velenju in leta 1996 sem se preselil tja. Kljub zaposlitvi in napornemu delu sem bil vseskozi drugi najboljši strelec v prvi slovenski rokometni ligi.«
- Dobre igre in strelske sposobnosti so pripomogle, da so te poklicali v državno člansko rokometno reprezentanco?
»Res je. Leta 1998 sem prvič nastopil za slovensko člansko rokometno reprezentanco. Že naslednje leto pa je prišla ponudba najboljšega slovenskega rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, to pa je bil zame nov motiv. Zapustil sem policijske vrste in postal rokometni profesionalec. Ker je bila v Celju zelo močna konkurenca, nisem dobival veliko priložnosti za igranje, bil pa sem zelo vztrajen, pridno treniral in čakal na priložnost. Naposled sem dobil tudi zaupanje trenerja.«
- Za seboj imaš že veliko uspešnih nastopov tako v ekipi državnih prvakov kot v reprezentanci. Kaj šteješ za največji uspeh?
»Moji največji uspehi v dresu rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško so osvojitev naslova državnega in pokalnega prvaka ter uvrstitev v polfinale za evropski pokal. Z reprezentanco smo se z
it
osvojenim petim mestom na evropskem prvenstvu na Hrvaškem uvrstili na olimpijske igre v Sid-neyju ter na evropsko in svetovno prvenstvo. Sodelovanje na največjih tekmovanjih je gotovo največji cilj vsakega športnika.«
- S svojimi igrami si prepričal selektorja, tla te je poklical v državno reprezentanco za svetovno prvenstvo. Žal ti je poškodba preprečila pot v Francijo?
»\/ letošnji tekmovalni sezoni se mi je zaradi poškodb nekaterih igralcev zares ponudila dolgo pričakovana priložnost, ki sem jo tudi želel izkoristiti. Žal pa sem si na zadnji tekmi v Zagrebu poškodoval rame in natrgal mišico, zato nisem mogel na svetovno prvenstvo v Francijo in se doma pripravljam za nadaljevanje državnega prvenstva.. Upam, da bo do prve prvenstvene tekme poškodba sanirana.«
-Slovenska reprezentanca se ni uspela uvrstiti v osmino finala svetovnega prvenstva. Kako ocenjuješ nastop naših?
»Od nastopa naše reprezentance na svetovnem prvenstvu sem pričakoval nekoliko več, saj imamo dobro ekipo in tudi z novim vodstvom se je marsikaj spremenilo. Žal pa so številne poškodbe pred prvenstvom in med njim opravile svoje. Mislim tudi, da smo imeli veliko težav v obrambi in da je svoje napravila tudi neizkušenost pomlajene reprezentance.«
', - Kakšni so tvoji nadaljnji načrti?
»Moji načrti so še več trenirati in doseči največ, kar se v rokometu da, saj cilji niso omejeni, temveč se mora športnik nenehno dokazovati.«
Feri Maučec
Mali nogomet
V enajstem kolu tekmovanja v drugi slovenski ligi malega nogometa vzhod so Križevci premagali Pu-šence s 7 : 4 (Nemec 3, Marinič 2, Dunaj in Kolbl). (NŠ)
Končano je bilo tekmovanje v zimski ligi malega nogometa občine Beltinci. V finalu je premagalo mladinsko moštvo NK Beltinci Obrtnike z 8 : 3, za tretje mesto pa Glorija iz Ižakovec KMN Beltinci s 4 : 2. Vrstni red: 1. NK Beltinci (mladina), 2. Obrtniki, 3. Glorija Ižakovci. Za najboljšega vratarja so razglasili Gregorja Kermana (NK Beltinci), za najboljšega igralca Maria Zvera (Obrtniki) in za najboljšega strelca Davida Ropošo (Lissa Dokležovje), ki je dosegel 15 zadetkov. (F. M.)
V Radencih je bil peti tradicionalni turnir v malem nogometu veteranov (nad 30 let). Med 18 ekipami je imela največ uspeha ekipa Bar Torino iz Pesnice pred Restavracijo Kučan Radenci, Zopom Ateksom iz Križevec in Trgovino MR Ptuj. Za najboljšega igralca so razglasili Aleša Pašperiča (Pesni-
Zaradi vedno večjega števila nogometnih klubov v pokrajini ob Muri je bila na pobudo NZS 6. marca 1960 ustanovljena Nogometna podzveza Murska Sobota. Za prvega predsednika je bil izvoljen Franjo Škarabot, za podpredsednika Rihard Firm, za sekretarja Henrik Hakl, za blagajnika Koloman Katona, člani upravnega odbora pa so bili: Vlado Kukanja, Slavko Svatina in Ladislav Koblencer.
Ob ustanovitvi nogometne po-dzveze je bilo registriranih pet klubov: Sobota, Nafta, Planika, Pušča in Grafičar (ustanovljen istega . leta), registriranih pa je bilo 110 nogometašev. Sobota in Nafta sta tekmovali v slovenski ligi, vendar je Nafta po enem letu izpadla. 10. septembra 1961 so ustanovili Po-dzvezo nogometnih sodnikov Murska Sobota. Za predsednika je bil izvoljen Vlado Kukanja, za podpre-
Kasaški šport
Marko Slavič najuspešnejši tekmovalec v letu 2000
Po točkovanju kasaških dirk v Sloveniji je bil v letu 2000 najuspešnejši tekmovalec Marko Slavič mlajši iz Ključarovec. Štartal je 54-krat ter osvojil 23 zmag, 6 drugih in 8 tretjih ter 42 četrtih in petih mest. Jože Sagaj je štartal 37-krat, dosegel 10 zmag, 4 druga, 6 tretjih ter 25 četrtih in petih mest in je na četrtem mestu. Slavko Makovec je štartal 42-krat, zasedel 7 prvih, 8 drugih, 7 tretjih ter 26 četrtih in petih mest in je na šestem mestu.
Marko Slavič mlajši je že nekaj let vodilni tekmovalec v slovenskem kasaškem športu, uveljavil pa se je tudi na mednarodni sceni. Za svoj največji lanski uspeh ocenjuje prepričljivo zmago z Denom MS na državnem prvenstvu 2-letnikov z
ca), za najboljšega vratarja Boruta Šiftarja (Kučan Radenci) in za najboljšega strelca Bojana Zrnka (Pesnica), ki je dosegel 7 zadetkov. Najstarejši igralec je bil Marjan Kovač (Tri srca). (F. M.)
V Murski Soboti je bil mednarodni turnir v malem nogometu, ki ga je pripravilo ŠD Doc Murska Sobota. Med 16 ekipami iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske so imeli največ uspeha nogometaši Var-teksa iz Varaždina, ki so v finalu premagali Ludbreg z 1 : 0. Za tretje mesto pa je ekipa Sombotela premagala Doc Murska Sobota s 3 : 1. Za najboljšega vratarja so razglasili Mikloša Farkaša (Somob-tel), za najboljšega igralca pa Zlatka Daliča (Vaterks). (F. M.)
Na dodatnih kvalifikacijah v malem nogometu za učenke osnovnih šol je zmagala OŠ III Murska Sobota pred OŠ II Murska Sobota, OŠ Gorišnica in OŠ Podlehnik. V finalu je OŠ III premagala OŠ II s 6 : 0. V polfinale sta se uvrstili obe soboški osnovni šoli. (F. M.)
dsednika Franc Kološa starejši, za sekretarja Stanko Vezjak, za blagajnika Ludvik Bojnec, člani izvršnega odbora pa so bili: Štefan Drvarič, Janko Sušeč, Franc Flisar in Štefan Gerenčer (poverjenik za
Nogometaši Sobote s člani upravnega odbora leta 1956. Stojijo od leve: Kerčmar, Uršič, Zelko, Činč, Kološa, Babič, Hakl, J. Norčič, Koblencer, Koudila, Siro-vina, Lepoša; čepijo: Šušteršič, Sečko, Matjašec, Cak, Klanjšček, Maučec, Cigut.
novim rekordom prvenstev 1:17,9. Ta uspeh je bil toliko pomembnejši, ker je Den MS problematičen kasač, ki na dirkah pogosto galopira. V vsej sezoni mu je namreč uspelo le trikrat teči brez galopa. Uspešen je bil tudi na državnem prvenstvu 3-letnih kasačev, kjer je zmagal z Donom MS in dosegel dober kilometrski časom 1:19,3 ter postal državni prvak. Poleg dveh naslovov državnega prvaka mu veliko pomeni tudi zmaga z novim plemenskim žrebcem Victoryjem Screamom, ki ni bil pripeljan v Slovenijo izključno zaradi tekmovanja, temveč zaradi plemenske krvi, saj gre trenutno za najmodernejšo linijo na svetu. Po mnenju Marka Slaviča mlajšega so se s pridobitvijo žrebca Victoryja Screama genetsko približali vrstnikom v Ameriki. Treba bo le počakati na njegove potomce, saj ni rečeno, da bo dal vrhunsko kakovost. Nekaj zmag je tudi dosegel s preostalimi kasači. Žal pa mu ni uspelo dobiti najpomembnejše dirke, kasaškega derbija z Divom MS,
Kegljanje
Zmaga Radenske in Poraz Nafte
V dvanajstem kolu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi vzhod je Radenska na Ravnah premagala Fužinarja z rezultatom 6:2.
Za Radensko so zmagali: Kovačič, 901, Kučan, 867, Drvarič,
Badminton
Miha Horvat tretji
V Ljubljani je bilo državno člansko prvenstvo v badmintonu za posameznike in dvojice. Med 88 tekmovalci in tekmovalkami so bili tudi člani Mladosti iz Lendave in dosegli lep uspeh. Najboljši med njimi je bil Miha Horvat, ki je zasedel med posamezniki tretje mesto. Bojan Seke-reš in Danijel Novak sta se uvrstila od 9. do 16. mesta. Izkazala se je tudi Simona Koncut, ki je med članicami zasedla peto, v dvojicah pa skupaj s Stegenškovo (Ježica) tretje mesto. Peti sta bili Sanja Nadž in Martina Bukovec v dvojicah, med posameznicami pa sta se uvrstili od 9. do 16. mesta. (F. B.)
Lendavo). Leta 1962, ko je bilo pri Nogometni podzvezi Murska Sobota registriranih 721 nogometašev, je bila ustanovljena mariborsko-soboška nogometna liga. V ligi so nastopala tri prekmurska moštva:
ki je bil v odlični formi in bi lahko posegel po zmagi. Toda okoliščine so pripomogle, da je konj zagaiopi-ral in najelitnejša dirka je šla po zlu. Sicer pa je Marko Slavič zadovoljen z lansko sezono, kako tudi ne, saj je obdržal primat v Sloveniji. Dejstvo je tudi, da je težko biti vselej pri vrhu, zlasti še, če se sam ne udeležuje počasnih treningov, temveč zato skrbi oče s svojo ekipo.
V novi tekmovalni sezoni pričakuje Marko Slavič vsaj takšne rezultate kot lani, zlasti če ne bo poškodb, saj se je število tekmovalnih konj povečalo. Pričakuje, da Don MS, ki je eden od favoritov, ne bo zatajil. Prav tako bi se lahko Don MS z napredovanjem približal slovenskemu rekordu domačih ka- -sačev. Dobre rezultate pa pričakuje tudi od 2-letnikov. Družina Marka Slaviča iz Ključarovec bo imela letos 7 tekmovalnih kasačev, česar v štiridesetletni zgodovini še ni bilo.
Feri Maučec
863, in Harc, 835, tekmovala sta še Šebjanič, 835, in Borovič, 950 podrtih kegljev.
Slovenj Gradec pa je premagal Nafto iz Lendave s 6:2. Za Nafto sta zmagala: Matko, 883 in Kuzma, 923, tekmovali so še: Peric, 853, Horvat, 856, Radakovič, 875, in Žalik, 863 podrtih kegljev. (MŽ, FM)
... okoli leta 1930 ali kakšno leto pozneje. Prosimo naše bralce, da nam pomagajo odkriti imena ali vsaj priimke nogometašev na fotografiji in nam to sporočijo. Za pomoč se lepo zahvaljujemo.
Nafta, Grafičar in Radgona. Najuspešnejša med njimi je bila Nafta, ki je zasedla drugo mesto in igrala kvalifikacije za slovensko ligo z Olimpom iz Celja. V Lendavi je zmagal Olimp z 2 : 1, v Celju pa se je tekma končala neodločeno 2 : 2.
Na zmago Celjanov v Lendavi se je Nafta pritožila, saj je gostujoči igralec dosegel zmagoviti zadetek brez čevlja, to pa po nogometnih pravilih ni dovoljeno, vendar tekma ni bila razveljavljena. Drugo leto so tekmovala v mari-borsko-soboški ligi štiri moštva: Nafta, Grafičar, Radgona in Bel-tinka. Leta 1964 je bila maribor-sko-soboška liga razpuščena in ustanovljena vzhodna conska liga. V enajstih letih tekmovanja v vzhodni conski ligi so nastopala naslednja pomurska moštva: Nafta iz Lendave, Grafičar, Tehnostroj iz Ljutomera, Bakovci, Dokležovje, Beltinci, Rakičan in Tišina. Nogometaši Nafte iz Lendave so postali leta 1968 prvaki v vzhodni conski ligi in se uvrstili v slovensko ligo, kjer so tekmovali sedem let, leta 1975 pa so zasedli predzadnje mesto in izpadli iz lige. Preostala moštva z območja Nogometne po-dzveze so tekmovala v enotni pomurski ligi vse do leta 1963, ko je bila ustanovljena Občinska nogometna liga Lendava. Leta 1963 so v pomurski ligi tekmovali: Gradbenik (Lendava), Turnišče, Bakovci, Veržej, Puconci, Pušča, Brazda (Dobrovnik) in Šalovci, v občinski ligi Lendava pa naslednja moštva: Petišovci, Zvezda (Dolina), Graničar (Benica), Dolga vas, Elekt-romontaža (Lendava), Hotiza, Ga-berje in Mehanika (Lendava).
Feri Maučec
Judo
Goran Hašaj državni prvak
V Kopru je bilo državno prvenstvo članov do 23 let v judu. Sodeloval je tudi član Impola iz Slovenske Bistrice Goran Hašaj iz Murske Sobote in v kategoriji do 73 kg zasedel prvo mesto in postal državni prvak. Na prvenstvu je vse tekmece premagal predčasno z ip-poni, v finalu pa je z atraktivnim metom premagal Rusa, tretjeuvr-ščenega tekmovalca z mladinskega evropskega prvenstva. To je njegov že 17 naslov državnega prvaka. Goran Hašaj, ki je trenutno v dobri formi, bo februarja sodeloval v Leodingu na turnirju za svetovni pokal, ki bo hkrati ena od kvalifikacij za evropsko in svetovno prvenstvo ter sredozemske igre. (F. M.)
Športno uredništvo Vestnika
VESTHK 8. februar 2001
ŠPORT
19
Strelstvo
Odbojka
Uspeh Kocbeka In Hreščaka
Poraz Pomurja v Ljubljani
V
Šport od tod in tam
V Hagu na Nizozemskem je bilo mednarodno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Med 165 strelci in strelkami iz 18 držav je sodelovala tudi članska reprezentanca Slovenije (Rajmond Debevc, Izidor Hreščak in Gorazd Kocbek) in dosegla lep uspeh. Prvi dan tekmovanja je Slovenija zasedla prvo mesto s 1771 krogi, med posamezniki je bil Izidor Hreščak s 591 krogi četrti, Gorazd Kocbek pa s 584 krogi deveti. Drugi dan tekmovanja je Slovenija zopet zasedla prvo mesto s 1776 krogi in izenačila državni rekord, med posamezniki je Izidor Hreščak s 594 krogi zasedel četrto, Gorazd Kocbek pa s 586 krogi deveto mesto. Tretji dan pa je bilo tekmovanja posameznikov. Gorazd Kocbek je s 689,9 kroga zasedel šesto, Izidor Hreščak pa s 689,6 kroga sedmo mesto. Gorazd Kocbek in Izidor Hrerščak sta člana SD Janka Jurkoviča iz Vidma ob Ščavnici. (F. M.)
štirinajstem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Olimpija v Ljubljani pre-
magala Pomurje iz Murske Sobote z rezultatom 3 : 1 (18 : 25, 25 : 21, 25 : 23, 25 : 18). Sobočani so tekmo dobro začeli in povedli z 1 : 0, nato pa popustili, to pa so gostitelji znali izkoristiti in so zasluženo zmagali. Pomurje: Horvat, Tot, Kerec, Prša, Tinev, Čeh, Marič, Najdič, Topovšek, Fujs. (F. M.l
Janža, Časar, Lukač, Gumilar, Mesarič. Ljutomer: Šmauc, A. in B. Grut, Horvat, Primec, Onišak, Mulec, D. in G: Koudila, Pirher, Špilak. (F. M.)
Goričanke boljše od Ljutomerčank
Liga treh dežel
V Murski Soboti je bilo 6. kolo tekmovanja v strelski ligi treh dežel. Najuspešnejša je bila ekipa Zelenbora, ki je postavila s 1769 krogi rekord Hrvaške. Druga je bila ekipa SD Kolomana Flisarja Tišina s 1755, tretja Pomurka Ml s 1740 in četrta SD Štefana Kovača Turnišče s 1735 krogi. Po 6. kolih vodi ekipa Zelenbora s 170 točkami pred SD Pomurko Ml, 164, SD Kolomana Flisarja Tišina, 150 točk. SD Ljutomera je z 92 točkami sedma, SD Radgona z 88 osma in SD Janko Jurkovič s 46 točkami trinajsta.
Med posamezniki je zmagal Turk (Zelenbor) s 590 krogi. Najboljši pomurski strelec je bil Gorazd Kocbek (J. Jurkovič) s 589 na petem mestu. Šesti je bil Branko Bukovec (Tišina) s 588, sedma Maja Dular (Pomurka) s 587, osmi Rajko Robnik (Ljutomer) s 585, deveti Drago Pertoci (Tišina) s 584 in deseti Robi Markoja (Turnišče) s 584 krogi. Po 6. kolih vodi Maja Dular (Pomurka) s 3.525 krogi. Gorazd Kocbek (J. Jurkovič) je s 3.517 tretji, Tomaž Kerčmar (Pomurka) s 3.515 četrti, Rajko Robnik (Ljutomer) s 3.509 šesti, Robi Markoja (Turnišče) s 3.506 sedmi, Milan Svetec (Radgona) s 3.496 osmi in Drago Pertoci (Tišina) s 3.490 krogi deveti. (F. M.)
V štirinajstem kolu prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski ligi je Gorica premagala Zavarovalnico Maribor iz Ljutomera s 3 : i (25 : 17, 20 : 25, 25 : 16, 25 : 20). Lju-tomerčanke so v četrtem nizu pri 20 : 20 popustile pa tudi sodnika jim nista bila naklonjena. Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Kodila, Tre-tinjak, Vrbnjak, Vrbančič, Šošatrič, Drevenšek, Oletič, Jureš, Pirher, Moreč. (N. Š.)
Radenčanke zmagale v Črni
V štirinajstem kolu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod je Sonimex iz Radenec v Črni premagal domačega Partizana s 3 : 0 (25 : 20, 25 : 18, 25 :' 19). Sonimex Radenci: Čuš, Šavel, Zver, Klemenčič, Strnšek, Hojnik, Kolman, Vrbančič. Dravograd pa je premagal Kemo iz Puconec s 3 : 0 (25 : 16, 25 : 18, 25 : 19). Kerna Puconci: Vlaj, Mencigar, Vršič, Horvat, Zorkovič, Bukvič, Eman, Crnkovič, Potočnik, Kuhar. (F. M.)
1. liga moški
Dvoranski hokej
Pomurski derbi dobil Ljutomer
V štirinajstem kolu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi je Ljutomer v Beltincih v pomurskem derbiju premagal Beltince s 3 : 1 (26 : 28, 25 : 18, 25 : 20, 25 : 23). Po vodstvu domačinov so igrali Ljutomerčani v nadaljevanju bolj zbrano in zasluženo zmagali. Beltinci: Horvat, Gobec,
Kamnik Bled Fužinar
Pomurje Salonit Maribor Olimpija Granit Šempeter Brezovica
1411
1412
14
14
14
14
14
14
14
14
8
9
8
8
6
3
2
6
5
6
6
8
311
4 10
1 13
37:11 35
39:17 28:25
30:24 28:22 29:23 23:27
23.36 15:38 12:41
34
25
24
24
23
20
13
1. liga ženske
Meltal Mb	1414 0	' 42:2	42
Ljubljana	1412 2	39:15	33
Kemiplas	14 9 4	30:14	28
Nova Gorica	14 8 5	30:17	27
Šempeter	14 8 6	■ 26:24	22
ZM Ljutomer	14 6 8	29:30	21
Novo mesto	14 5 9	22:34	14
Miklavž	14 4 10.	14:36	9
Venus Frupi	14 2 12	7:37	6
Ptuj	14 1 13 2. liga moški		10:40	5
Šoštanj Top.	1413 1	41:12	38
Triglav	1411 3	35:10	33
Žužemberk	1411 3	34:13	32
Mislinja	14 8 6	28:25	23
Hoče	14 7 7	26:25	23
Prvačina	14 7 7	26:25	21
Salonit II	14 7 7	27:30	18
Termo Lubnik 14 5 9		24:32	16
Ljutomer	14 5 9	16:31	15
Poljčane	14 410	18:32	13
Črnuče	14 311	17:35	11
Beltinci	14 3 11 3. liga ženske		15:37	9
Prevalje	10 9 1	29:4	28
Dravograd	11 9 2	28:9	26
Sonimex Rad.	11 8 3	26:12	25
Črna	11 5 6	18:21	16
Kerna Puconci	11 5 6	19:22	14
Branik II	9 4 5	15:17	12
Ruše	11 4 7	17:27	11
Port Vital	11 2 9	9:31	5
Braslovče	9 1 8	7:25	4
Svoboda še brez poraza
V Murski Soboti je bil četrti turnir zadržavno prvenstvo v dvoranskem hokeju. V članski konkurenci so imeli največ uspeha hokejisti ljubljanske Svobode, ki so še edini brez poraza. Rezultati: Svoboda : Triglav 4 : 3, Lek : Murska Sobota 5 : 2, Falco : Moravske Toplice 4 : 2, Murska Sobota : Triglav 1:1, Svoboda : Falco 8 : 3, Triglav : Moravske Toplice 6 : 1 Svoboda : Lek
5 : 3 in Murska Sobota: Moravske Toplice 5 : 2. Finalni turnir bo v nedeljo v Ljubljani.
Svoboda Lek Lipovci Falco Triglav Pred. M. Sobota M. Toplice
1010
10
10
10
10
10
7 5
4
3
0
0 0
0
1
1
o
3
5
5
6
0 10
65:27 59:31 38:40 33:24 22:39
17:69
30
21
15
13
10 0
V mladinski ženski konkurenci so bili doseženi naslednji rezultati:
Lek : Moravske Toplice 5 : 2, Triglav : Moravske Toplice 4 : 2, Moravske Toplice (ž.)-: Lek 0 : 6, Lek : Triglav 8 : 3, Moravske Toplice : Moravske Toplice (ž.) 6:1.
Lek Lipovci Svoboda Triglav Pred. Triglav (ž) M. Toplice M. Toplice (ž.)
5
5
5
5
5
5
5 4
3
2
1 0
0 0
0 0
0
0
0
1
2
3
4
5
28:8 20:10 19:18
7:14 12-15
3:24
15
12
9
6
3
0
zma»a Crea,i'’a
V sedemnajstem kolu prvenstva v državni, moški košarkarski 1 ■ B-ligi je Radenska Creativ v Murski Soboti prepričljivo premagala Yurij Piavo laguno iz Ljubljane z rezultatom 83 : 63 (64 : 49, 48 : 36, 19: 19).
Sobočani so v drugi četrtini prevzeli pobudo in si do polčasa ustvarili prednost 12 točk, ki so jo v nadaljevanje povečevali. To je bila četrta zaporedna zmaga Radenske Creativa. Tokrat je s svojim prvim nastopom navdušil Dominko, izkazala pa sta se tudi Bratkovič, ki je bil odličen pod obe-
ma košema, in Niderl, ki je bil najboljši strelec. Strelci: Niderl 18, Dominko 15, Bratkovič 10, Meško 9, Besedič 9, Želj 9, Pok 7 in Ulaga 6. (F. M.)
Poraz Pomurja Skiny
V drugi tekmi drugega dela prvenstva v slovenski ženski košarkarski ligi (play out) so premagale košarkarice Jesenic visoko z 80 : 45 (63 : 31, 40 : 21, 15 : 12)
Pomurje Skiny iz Murske Sobote. Strelke: Orl, 15, Horvat, 14, Gli-šič, 8, Pušenjak, 6, Kerec, 2. (F. M.)
Koper	17	12	5	1411:1174	29
Elektra	17	11	6	1429:1389	28
Hrastnik .	17	11	6	1475:1450	28
Maribor	17	10	7	1486:1380	27
Banex	17	10	7	1475:1431	27
Yurij PL	17	■ 9	8	1276:1276	26
Radenska C.	17	8	9	1386:1412	25
U. Olimpija.	17	8	9	1286:1265	25
Ilirija	16	7	9	1306:1380	23
Bežigrad	17	6 11		1282:1377	23
N. Gorica	17	512		1297:1486	22
Radovljica	16	412		1170:1358	20
Tenis
Člani Roller kluba Murska Sobota
Člani Roller kluba Murska Sobota od leve proti desni: Jasna Šantavec, Jernej Škrilec, Tina Kuplen in Davor Šijanec - državni prvaki.
Madžarski velemojster Zoltan Ribli je odigral v Murski Soboti simultanko na 30 deskah in zmagal s 24,5 : 5,5 točke. Edino zmago je dosegla Maja Vučko, remizirali pa so: Tomi Gruškovnjak, Igor Kos, Aleš Lazar, Štefan Režonja, Denis Gjuran, Janko Berke, Robert Radosavljevič, Mitja Kovač in Franc Kramar. Fotografija: J. Z.
Karate
Nuša Ledinek na EP
V Somboru je bil tradicionalni mednarodni turnir v karateju, ki je bil hkrati-zadnja preizkušnja pred evropskim prvenstvom. Med tekmovalci in tekmovalkami iz petih držav so sodelovali tudi člani Civi-tasa iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh. Med kadeti je zasedel Denis Ficko v kat. nad 75 kg drugo mesto. Med mladinkami do 60
kg je bila Nuša Ledinek peta do osma. Pri ml. kadetinjah je zasedla Sanja Jezernik v kat. do 48 kg peto mesto. Med ml. kadeti je bil Zdravko Kovač v kat. do 60 kg osmi. V konkurenci st. dečkov pa je pristal Gregor Šavel v kat. do 42 kg na petem mestu. Na evropsko mladinsko prvenstvo se je uvrstila Nuša Ledinek. (D. S.)
1. PŠZTL	Savox	6 1	5	6:12	2
Trinajst M 6 5 1	15:3 10	TK Hoče	5 1	4	2:10	2
Radio Viva 6 5 1	13:5 10				
TK M. Sobota 6 4 2	12:6 8	2. A PŠZTL			
TK Radenska 6 3 3.	9:9 6	MIR Radgona	6 6	0	14:4	12
Forming	6 3 3	8:10 6	SKP Radgona	6 5	1	11:7	10
Kekec-Pomurka 5 14	4:11 2	Rebel	6 4	2	14:4	8
Rokomet
Startajo rokometaši Kroga Bakovec
V soboto se začenja drugi del prvenstva v državni moški rokometni 1. B-ligi, kjer pokrajino ob Muri predstavlja ekipa Krog Bakovci.
Po jesenskem delu prvenstva so rokometaši Kroga Bakovec z osvojenimi 11 točkami na šestem mestu. V prvem spomladanskem kolu Krog Bakovci gostuje pri ekipi Šmartnega. (F.M.)
Kegljanje
SL Gradec	1210		0	2	67:29	20
Nafta	12 10		0	2	66:30	20
Konstruktor	12	7	2	3	57:39	16
Radenska	12	8	0	4	52:44	16
Rolo Strnad	12	6	0	6	47:49	12
Litija	11	4	1	6	35:47	9
Žalec Rog.	11	4	0	7	36:42	8
Rudnik	12	4	0	8	42:54	8
Miklavž	12	3	1	8	39:57	7
Fužinar	12	1	0 11		24:72	2
ABC Pomurka Electrum TK Ljutomer Geotim Bintel Triglav
6
6
6
6
6
6
4
3
3
2
1
1
UJV M. Sobota 6
2. B PŠZTL
Pomurska DZU 6
Lo-ko
Val Ljutomer Bistro Joy Pintari UJV MS II
6
6
6
6
6
TK Radenska II 6
MTS Radenci 6
5
5
4
3
3
2
2
0
2
3
3
4
5
5
5
1
1
2
3
3
4
4
6
Rokomet
12:6 11:7
10:8 7:11 5:13 3.15 3:15
16:2 12:4 11:7 8:10
9:9 8:10 7:11 1:17
8
6
6
4
2
2
2
10
10
8
6
6
4
4
0
Nogomet - Nogometaši Mure, ki se v Poreču pripravljajo na drugi del prvenstva, so igrali v prvi tekmi mednarodnega turnirja za zimski pokal z moštvom Pohang Stellers iz Južne Koreje nedoločeno 1 :1 (Vogrinčič). Po streljanju enajstmetrovk pa so bili uspešnejši Korejci in zmagali s 5 : 3. V drugi tekmi je hrvaški prvoligaš Slaven Belugo premagal Muro z 2 : 1. Zadetek za Muro je dosegel Baranja. Nogometaši Mure so premagali hrvaškega drugoliga-ša Jadran s 3 : O (Dominko, Tiganj, Ristič) in zasedli peto mesto. (F. M.)
Nogomet - Odigranih je bilo nekaj prijateljskih nogometnih tekem. Izidi: Lesoplast: Beltinci 3 : 2, Nafta : Koprivnica 3:1, Lesoplast: Odranci 1 : 2, Mura : Leoben 1:1. (FM)
Košarka - V predzadnjem kolu prvenstva v tretji državni moški košarkarski ligi vzhod je ekipa Miarte Lindau v Lendavi premagala Opekarno Pragersko z 82 : 74. Strelci: Cor, 22, Feher, 17, Zrna, 17, Šeb-jan, 13, Gasparič, 7, B. Tadina, M. Tadina in Žižek, po 2. (F. B.)
Namizni tenis - Na mladinskem prvenstvu SV-regije, ki je bilo na Ptuju, so sodelovali tudi pomurski tekmovalci. Med posamezniki je bil presenetljivo najboljši pomurski tekmovalec Zavec (Kerna), ki je šele v finalu izgubil z državnim reprezentantom Piljakom in zasedel drugo mesto. Tretje mesto sta si razdelila Sobočana B. Ropoša in Ocepek. V dvojicah sta zmagala Ropoša - Ocepek (MTS), tretje mesto pa sta zasedla Roudi - Fridirh. (M. U.)
Namizni tenis - MNTL Ljutomer -1. liga: Broker: Demark 6 : 0, Avto-prevoz : Broker 0 : 6, Segrap I : Breza bar 6 : 1, SIP I: Demark 6 : 0. Vodi Sip I s 15 točkami. 2. liga: Branoslavci : Parketarstvo 2 : 6, Loko II: Ten 3 :6, Zetor: Branoslavci 4 :6, Loko II: Branoslavci 2:6, Ten : Ograje 1 : 6, Parketarstvo : Zetor 5 : 5. Prvi je SIP II z 18 točkami. 3. liga: Montaža : Lukavci O : 6. Veterani: Kamenščak : Ljutomer 6 : 4, Strelec : Branoslavci 6 : 3, ŠKG : Kamenščak 1 : 6. Vodi Kamenščak z 10 točkami. (N. Š.)
Namizni tenis - Na sklepnem medobčinskem tekmovanju Ljutomera je med posamezniki zmagal Marinič (SIP I) pred Sklizovičem (Broker) in Onišakom (SIP II). V dvojicah sta bila najboljša Sovič - Šter-man (SIP I) pred Fickom - Bukovcem (Broker). (N. Š.)
Rokoborba - V Kaposvaru na Madžarskem je bil mednarodni rokoborski turnir za dečke. Med 54 tekmovalci so sodelovali tudi tekmovalci Dobrovnika in Murske Sobote. Najuspešnejša sta bila Dominik Vogrinec (37 kg) in Attila Kocon (50 kg), oba iz Dobrovnika, ki sta zasedla tretji mesti. Četrta sta bila Marko Kardinar in Sašo Bedek, peti pa Samo Sekereš (vsi Dobrovnik) ter Tadej Volmut in Jaka Banfi (oba Murska Sobota). (F. B.)
Judo - V Jakobskem dolu je bilo območno prvenstvo osnovnih šol v judu. Med 189 tekmovalci iz 59 šol so se izkazali Lendavčani in Sobočani. Prva mesta v svojih kategorijah so zasedli: Alen Rogan in Maja Uršič (oba MS), Dominik Dominko, Blaž Mlinarič, Tadej Časar, Sendi Lešnjak in Lea Benko (vsi Judo klub Lnedava) ter Andrej Brda (KBV Lendava). Drugi so bili: Tilen Apšner in Katarina Borovšak (oba MS), Rok Hozjan in Rok Dominko (oba Lendava), Denis Kocuvan, Doris Kocuvan in Laura Prendl (vsi KBV Lendava). (F. B.)
Sava boljša od Arconta
V tretjem kolu prvenstva v enotni drugi državni moški rokometni ligi je Sava v Kranju premagala Arcont iz Radgone z rezultatom 324 : 28 (16 : 12). Gostitelji so od vsega začetka vodili in zasluženo zmagali. Arcont Radgona: Kocuvan, L. Klun, Balažič, Petraš, 2, Hojs, 1, Smolko, 2, Zorko, 4, Tr-buc, 6, Fartek, N. Klun, 1, Kepe, 6, Bogdanovič, Žinkovič, 6. V soboto, 10. februarja, ob 17. uri igra Arcont v Radencih z ekipo Kamnika.(F. M.)
20 NA SCENI & MULARIJA s. ieb.ua. 2001 tfKIHIK
Nikogaršnje mesto Dežurnih krivcev
Glasbena skupina Dežurni krivci prihaja iz Prlekije, natančneje od Svetega Jurija ob Ščavnici. Bend sestavljajo štirje člani: Leon. Marko, Tomas in Igor. Deluje že štiri leta, rezultat njihovega dela pa so številni nastopi po vsej Sloveniji, še posebno ponosni pa so na dejstvo, da so koncertirali na vseh naših večjih festivalih. Tako so bili lani na primer izbrani tudi za nastop na Novem rocku 2000! Ta jim je prinesel širšo medijsko promocijo, ugodne kritike njihove glasbe pa so jih dodatno spodbudile, da so pospešili pripravo na izdajo svojega prvenca, ki so ga posneli spomladi 2000 v ljubljanskem studiu Kif Kif. Album so naslovili Nikogaršnje mesto s podnaslovom Daleč od ljubezni in ga izdali v samozaložbi. Na albumu je 11 avtorskih pesmi v slovenskem jeziku, zadnja, dvanajsta, je prav tako avtorska, a je po naključju v angleščini. Mastering je bil narejen v studiu Metro v Ljubljani. Tudi grafična podoba je delo člana Dežurnih krivcev, tako da Dežurni krivci lahko ponudijo celovit izdelek z bogatini tekstovnim, glasbenim in oblikovnim sporočilom. Promocija albuma bo tudi s številnimi koncerti po Sloveniji, v naših krajih pa bodo nastopili 24. februarja (Radenci - Akt). 10. marca (Murska Sobota - MIKK) in 20. aprila (Sv. Jurij ob Ščavnici - Jurjevo je). Več informacij o bendu lahko najdete na spletnih straneh: www.geocities.com/krivci.	T. K. ■
|
-
Bedim ob tebi, zunaj mirna je noč, posuta z zvezdami. Poslušam tvoje enakomerno dihanje in vem, da spiš, sanjaš o meni, o naju. Gledam te, kako si ranljiv, in v trenutku se stisnem k tebi, v tvoj topli varen objem. Zmotim ti sanje, ah kaj, glavno je, da se zaveš, da sem tukaj, ob tebi. Božam te po laseh, zakopljem v njih svoj obraz in s prsti kodram tvoje kodre.
Lepo mi je, ko si ob meni, zato ne želim
li v sanjski svet. Svet, ki je ustvarjen samo za naju.
Sonja ■
zaspati, ker te v mojih sanjah morda ne bo. Toda utrujenost se me loteva in že zapiram utrujene veke. In sanje so me odtrgale od tebe, a le z dušo, kajti tvoje telo še vedno čutim ob sebi. Zaspala sem z nasmehom na ustih, poljubi so me greli v tvojem, tako iskanem objemu.
Angeli pa so naju čuvali. Brenkali so na harfe in naju z nebeško melodijo popelja-
Vaša čustva
Globoko vem, da te ljubim
Globoko v sebi nosim ljubezen, globoko v sebi samo tebe ljubim, globoko v srcu si le ti, globoko v srcu zakoreninil si se mi.
Vem, da ti ljubezni prave ne znam pokazati, vem, da ti čustev ne znam razkriti, vem pa, da ljubim samo tebe, vem, da te nikoli izgubiti ne želim.
Ljubim te z vsem srcem, ljubim tvoje globoke oči, ljubim tvoje nežne poglede, ljubim te, ker zate živim.
Te tvoje objeme, te tvoje vroče poljube, te najine skupne trenutke, te najine ljubezni nočem izgubiti nikoli.
Ghost
Po neznani poti
Hodim po tistih poteh, kot hodila sva nekoč, a tebe ni.
Hodim, hodim, iščem tebe, a tebe ni.
Hodim v neznano, čeprav vem, da ta pot nikamor več ne vodi. Vodi me le daleč vstran.
Teja ■
Imamo elektronsko pošto Nasceni@hotmail.com!
Mladi danes funkcionirate prek računalnika, večina vas ima računalnike doma ali ste v stiku z njimi v šoli, kakšnem klubu, pri prijateljih, kjer koli pač. Zato smo se tudi mi odločili, da na naši strani uvedemo elektronsko pošta, preko katere nam boste lahko pošiljali svoja pisma. Pošiljate nam svoje pesmi, zgodbe iz življenja, opišite nam svoje občutke, svoje vtise, mnenja, napišite nam, kaj se vam je zgodilo v šoli, ali se dogajajo kakšne krivice, nepravičnosti, se vam je zgodilo kaj, kar vam je spremenilo življenje, pišite nam o tem, kako ste se zaljubili, o vsem, kar vam pade na misel, poslušali vas bomo tudi, ko boste nesrečni, z vami bomo držali v dobrem in slabem. Veseli bomo vseh vaših pozdravov, kritik in mnenj!
Seveda pa smo veseli tudi vaših klasičnih pisem, ki se vsako jutro znajdejo na naših mizah.
Nana ■
Živela je omara, ki bilo ime ji je Klara. Bila je živahna in vesela, od veselja je pesmi pela. Rada je telefonirala in si nohte manikirala. Tudi knjige je brala, ko bila je še mala. Nekoč dobila je prijatelja -predal in takrat njen svet še lepši je postal.
Samantha Roškar, 4. b, OŠ Kapela

Živim blizu križišča na hribčku in še imenujem Vrtec na hribčku. Sem prva takšna hiša na deželi, v katero so starši pošiljali svoje otroke. Bila sem jih želo vesela. Okraševali so me z lepimi risbami. Za praznike sem bila sama sebi Všeč. Peli pa so mi tudi otroške pesmice, ki jih
tudi sedaj po enainpetdesetih letih še vedno rada poslušam. Otroci se menjavajo iz leta v leto.
Eni prihajajo, drugi odhajajo v večje hiše, ki se imenujejo šole. Zelo
sem vesela, ko me obišče kakšen učenec. Upam, da ne bom nikoli samevala na tem hribčku brez otrok.
Jaka Lučane, 2. a, OŠ Kapela
dem % Uv-cč
M petek smo se z učiteljicama odpravili k lovskemu domu v Krogu. Tam so nas čakali lovci, s katerimi smo se najprej spoznali, nato pa smo si skupaj ogledali več krmišč za živali. Rekli so nam, da tja nastavljajo različno hrano, približno za dva dni. Hrana za divjad je: koruza, pšenica, sončnico seme in seno. Tudi mi smo prinesli s sabo nekaj hrane in jo dali v krmišče. Največ hodijo tja zajci in srne. Včasih pridejo tudi miši, lisice pa jih lovijo. Videli smo tudi lovsko prežo, ki jo lovci uporabljajo za opazovanje živali, pa še lisičji brlog. Dolg je od pet do deset metrov. V njem lisica skoti mladiče.
Preden smo se poslovili, smo lovcem postavili še nekaj vprašanj, na katera so nam rade volje odgovorili. Tudi v šoli smo se še nekaj časa pogovarjali o živalih. Tako smo preživeli mrzel, a lep dopoldan.
Kevin Horvat, 2. c, OŠ Krog
To je dan za zaljubljene, za vse vesele, radostne. Tega dne se še ptič veseli, saj svojo poroko slavi, ki se tega dne godi, jutri pa na medene tedne odleti. Martina Ščernjavič, 4. b, OŠ Odranci
udduuMU
Velikan Rok je nekega dne peljal na sprehod psa Reksa. Ko sta prišla do mosta, je nekdo rekel: »Auuu!« Rok pa: »Kdo je to?« »Jaz sem, most.« »Ta pred mano?« »Seveda, ta.« »Grem lahko po tebi?« je vprašal Rok. »Ne! To me boli.« »Kako naj pa potem pridem na drugo stran?« »To pa niso moje težave,« je odgovoril most. »Vem.« »No, potem pa pojdi, ampak obljubi, da ostaneš dober prijatelj.« »Seveda bom,« je dejal Rok in se napotil domov. Toda med potjo je izgubil ključ. Vrnil se je k mostu, ki mu ga je vrnil. Potem pa spet ni bilo nikjer kužka Reksa. Še do danes se ni vrnil. Rok je zadovoljen, da mu ni treba hoditi z njim na sprehod.
Tomaž Puhar, 4. raz., OŠ Fokovci

Med prazniki je obiskala vrtec v Bodoncih pevka Mateja Horvat - Zver. Otroci so jo radi poslušali in nekateri najpogumnejši tudi zapeli z njo.
Moji muci je ime Pika. Dobila sem jo od babice. Je bele barve. Rada lovi miši in se igra z menoj. Naša muca rada pije mleko. Vsako jutro ji ga nese dedek.
Doroteja Perša, I. a, OŠ Cankova
tefio.
Zaposleni v Vrtcu Beltinci so se tudi letos potrudili, da bi najmlajšim pričarali kar najlepše trenutke v prazničnem decembru. Tako so se v »mali šoli« dogovorili, da bodo otroci skupaj s svojima vzgojiteljicama pričakali Božička čez noč kar v vrtcu. Medtem so nazdravili tudi prihajajočemu novemu letu in poskrbeli za bogato obloženo mizo. To je bilo za vse res prijetno in zanimivo doživetje.
Vrtec Beltinci
«»■ 8. februar 2001
KULTURA
21
Ob slovenskem kulturnem prazniku NAŠIH 200 LET S PREŠERNOM
Prešeren v soboški knjižnici
Jože Vugrinec
Letos, ko smo stopili v novo stoletje in novo tisočletje, ko mineva že 152 let od Prešernove smrti, 154 od izida njegovih Poezij in kar 230 let od natisa Kiizmičevega Novega katekizma - najpomembnejšega dela prekmurskega slovstva -, je eden glavnih namenov proslavljanja slovenskega kulturnega praznika, da si skušamo dopovedati, kako majhni in nebogljeni smo brez duhovnih dobrin. Skoraj vse nam pomenijo‘le gmotne dobrine, zanemarjamo pa duhovne in narodovo blaginjo. Žal se nismo nič dosti spremenili od Prešernovih sodobnikov, za katere je največja slovenska avtoriteta na področju besedne umetnosti pri nas, to pa je bil dr. France Prešeren, zapisala, De le petica dd ime sloveče,/De človek toliko velja, kar plača (Slovo od mladosti). Premalo je v nas ljubezni do naših bližnjih, do domovine in do umetnosti, tako kot so bile te vrednote premalo čislane že v Prešernovem času: /.../ de Slovenec mile/ Ne ljubi matere vanj upajoče, / De t?be zame vneti ni mogoče, / Z britkoslj o so serce mi napolnile (9. sonet Sonetnega venca). Še zmeraj premalo spoštujemo sami sebe in svoje najdražje in preveč cenimo drugo, tuje, nekateri se že do osladnosti vdinjajo tujcem: Bile so v strahu, de boš ti, de zale/ Slovenke nemško govorit’ umčt-ne / lih hote, ker z Parnasa so očetne/Dežele, morebiti zanicva-le (njegove slovenske pesmi opJ. V-6. sonet Sonetnega venca). Sko ral nič bolj samozavestni nismo od ,r ših prednikov, ki so živeli pred stopetdesetimi leti, nič bolj, vsaj EStiče odnosa do tujega m tujcev in do slovenskega jezika.
Pa bi morali biti! Morah bi biti, saj imamo Brižinske sporne:	,
tisoč let star slovenski jezik spomenik, ki ga	o pru.
kateri evropski naro , im barja in z njim prvi slovenj dobih leta 1584 zp< evodsvete vega peresa cejote P ga pisma,	prevo-
Rabo smo s Kuzmičev r
smel« povedali.
h, kam spadamo."”0^”’: hen zvezek Prešernovih Poezij, k pomenijo ne le prave začetke slovenske besedne umetnosti, temveč našo literaturo dvignejo na evropsko raven, in končno imam mlado, svojo državo, po obsegu cer majhno, a bogato s kulturo na ravnimi danostmi in talentiranimi ljudmi, ki pa bi morali dati vec nase, na izobrazbo in znanje, na vse, kar ie lepo, dobro in nase. Več dati tudi	na	Prešerna in	njegovo delo m
na stvaritve drugih, podobne Pre šernovim.	.	,
Iz Prešernovih pesmi lahk bi vsak slovenski človek, posebej pa še vsak slovenski in vsakpm murski intelektualec vse, kar je za njegovo duhovno življenje po membno: vero v Pivknje in V umetnost, ustvarjanje, ustvarjal no delo, vero v ljubezen do sočloveka in naroda, do maternega-slo-
venskega jezika, vero v dobroto, poštenost in prijateljstvo. Prešernova žlahtnost izpovedanega v njegovih pesmih in pesnitvah, blagost misli v Ljubezenskih sonetih, Sonetih nesreče, Gazelah in drugih ciklih, razdajanje pesnika za višje cilje v Pevcu, Krstu pri Savici, Glosi, Slovesu od mladosti in v drugih stvaritvah ter kritične puščice vsem, ki si to zaslužijo, so nam lahko za vzgled, za spodbudo pri vztrajanju v ustvarjalnem delu in razdajanju za druge. Poseben zgled za razdajanje za druge, za sožitje vseh narodov, vseh ljudi, ki so dobri po srcu, pa pri tem ni pomembno, kakšne barve, vere ali političnega prepričanja so, pa nam v izobilju prinaša njegova Zdravljica, katere predzadnjo kitico je sprejela v uglasbitvi Stanka Premrla samostojna država Slovenija za svojo himno, sprejela kot svoj prepoznavni znak in svojo svetinjo. Že samo zaradi Zdravljice bi morala imeti vsaka slovenska družina zbirko Prešernovih Poezij. Prepričan sem, da jo tudi ima in da jo njeni člani od časa do časa vzamejo v roke, poiščejo kakšno od misli v njegovih verzih, jo preberejo, ob njej začutijo lepoto in doživijo katarzo.
Izredno bogata z izdajami Prešernovih pesmi, pesnitev in pisem, faksimili, s prevodi njegovih poezij ter z drugim gradivom, ki se tiče življenja dr. Franceta Prešerna in njegovih umetniških stvaritev, pa je tudi Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. Res je sicer, da ne premore originalnega tiskanega izvoda »Poezij«, ki jih je pesnik izdal v knjigi leta 1846 (z letnico 1847, zato tudi izkoriščamo ta naš zapis za to, da nam jo morda kdo, ki to izdajo hrani v svoji domači knjižnici, podari ali proda!), ima pa faksimile te zbirke in tako rekoč skoraj vse naslednje izdaje oz. ponatise, zbrano in izbrano delo, skupaj nekaj nad 130 enot gradiva. Če upoštevamo tudi drobno gradivo, npr. fotografije, miniaturne izdaje Prešernovih pesmi, posamezne faksimile, ki niso postavljeni na police, in drugo, je vsega gradiva okrog 170 enot. Kar se Prešernovega dela tiče, se mursko
soboška knjižnica lahko najbolj postavlja kar s tremi izvodi »povesti v verzih« Kerst per Savizi (Krst pri Savici), torej pesnitvijo, ki je izšla v samostojni knjižici v Ljubljani kar deset let pred zbirko samo (1836). Od faksimiliranih izdaj Poezij doktorja Franceta Prešerna naj omenimo samo najnovejše, ki jih knjižnica hrani in ki jih lahko skupaj z dodanimi študijami štejemo k neke vrste znanstvenim monografijam: to sta npr. izdaji Slovenske knjige iz leta 1990 in Nove revije iz 1998. leta.
Od starejših del, ki govorijo o Prešernovem življenju in delu in ki so v knjižnici že skoraj prave dragocenosti, moramo omeniti vsaj naslednja: Ernestina Jelovšek, Spomini na Prešerna, V Ljubljani 1903, France Prešeren: poet in umetnik, V Celovcu 1914, France Prešeren, L. Pintar (ur.), Poezije doktorja Franceta Prešerna, V Ljubljani 1900, France Prešeren, Poesien: in deutscher Ubertra-gung gesammelt und herausge-geben von Fran Vidic, Wien 1901, France Prešeren, Avgust Pirjevec (ur.), Joža Glonar (ur.), Doktorja Franceta Prešerna zbrano delo, V Ljubljani 1929, France Prešeren, Gedichte, Ljubljana 1936, France Prešeren, France Kidrič (ur.), Prešeren, 1, V Ljubljani 1936, in France Kidrič, Prešeren. Del 2, Biografija: 1800-1838: življenje pesnika in pesmi, V Ljubljani 1938.
Še največ pa je izšlo Prešernovih zbirk poezije, njegovih zbranih del, razprav in umetniških stvaritev o njegovem življenju in delu ter drugih edicij v zvezi s Prešernom v času po drugi svetovni vojni pa vse do danes. Naj omenimo samo nekatere od njih, ki si jih je seveda v soboški knjižnici mogoče izposoditi in jih prebrati. Večina jih je tiskanih v slovenskem jeziku, knjižnica pa hrani veliko Prešernovih knjig tudi v prevodih. Najpomembnejše od teh knjig bi bile naslednje: France Prešeren, Poezije doktorja Franceta Prešerna, V Ljubljani 1949, France Prešeren, Anton Slodnjak (ur.), Poezije in pisma, Ljubljana 1964, France Pre
šeren, Poezije doktorja Franceta Prešerna in dodatek njegovih pesnitev ter prirejenih ljudskih pesmi, V Ljubljani 1965, itd. do najnovejše, dvanajste prenovljene izdaje Prešernove družbe iz konca preteklega leta (Poezije doktorja Franceta Prešerna, Ljubljana 2000 - to je komentirana poljudna izdaja). Prešernova Zbrana dela so izšla npr. pri Državni založbi Slovenije (v 2 zv. 1965-1966) in Mladinski knjigi (v zbirki Naša beseda 1969, nato v isti zbirki še 1974 in 1977). V različnih zbirkah in pri različnih založbah so izšle ilustrirane posamezne Prešernove pesmi in pesnitve, namenjene predvsem mladim bralcem. O Prešernovem življenju je največ pisal npr. dr. Anton Slodnjak (Prešernovo življenje, Ljubljana 1964 in še več izdaj), ki je izdal tudi biografski roman o tem našem pesniku z naslovom Neiz-trohnjeno srce (Ljubljana 1938). O pesnikovem življenju so pisali tudi starejši prešernoslovci od Slodnjaka (npr. France Kidrič) dalje in seveda prav tako mlajši (npr. Janko Kos, Boris Paternu in drugi), biografski roman o njem pa je prispevala v slovensko literaturo tudi Uka Vašte z naslovom Roman o Prešernu (1937, ki je bil kasneje dramatiziran in je izšel v knjižni objavi 1953- pod naslovom Visoka pesem). Prešernove pesmi so prevedene v kar precej jezikov; soboška knjižnica premore največ »prevedenega« ali »dvojezičnega Prešerna« v madžarskem jeziku.
Najnovejše stvari, ki jih je mogoče v knjižnici dobiti, pa so iz konca prejšnjega leta, ki smo ga Slovenci zaradi 200-letnice pesnikovega rojstva poimenovali kar Prešern(ov)o. Te so: Matjaža Kmecla in Branka Šomna scenarij za televizijski film o življenju in nehanju Franceta Prešerna Poet, dokumentarni film na videokaseti z naslovom Dr. France Prešeren ter glasbena postavitev Prešernovih pesmi na zgoščenki, ki jo je izdala slovenska nacionalna televizija. - Štefka Bulovec pa je prispevala v slovensko literarno zgodovino doslej najpopolnejšo Prešernovo bibliografijo (vendar le do leta 1975, ko je bibliografija izšla).
Prešeren bo - skupaj s Trubarjem, Dalmatinom, obema Kuzmičema, Cankarjem, Kranjcem in mnogimi drugimi ustvarjalci, pa to ne le s slovstvenega, temveč prav tako z drugih umetniških in znanstvenih področij - že čez dve ali tri leta našel pravo, novo mesto, novo polico v novi soboški pokrajinski knjižnici; njegove pesmi bodo na doseg roke vsakemu ljubitelju lepe besede. Kar ponujal se bo častilcem vsega lepega - in večina njegovih pesmi je ena sama lepota in blagost - v novih prostorih, ki bodo omogočali ne le modernejšo postavitev gradiva, temveč tudi kakovostnejše storitve strokovnih knjižničnih delavcev (posebej še, če jih bo dovolj), to pa posredno pomeni tudi več znanja, izobrazbe, uglajenosti za naše ljudi, za kraje ob Muri in za samo mesto Murska Sobota, ki bo postalo z bogatim gradivom in računalniško povezanostjo z Evropo in svetom v novem knjižničnem informacijskem središču večji, pomembnejši, samozavestnejši regionalni center na Slovenskem, kot je to danes.
Skozi različne oči
A. Nana Rituper Rodež
Ni bil uslišan in ni uslišal
Po eni strani je France Prešeren mit, najboljši slovenski pesnik. In miti se lahko približajo bogovom, so popolni, nedotakljiv in nadčloveški. Film o Prešernu in vse, kar je filmu sledilo, pa nas je spomnilo, da je bil človeški in tudi nepopoln. Bil je človek, ki ga je vse življenje gnala neka notranja sila, da je bil vrhunski ustvarjalec, nemirna duša pa je prispevala, da se je rad vdajal različnim užitkom. Kot sodnik je svoj delavnik opisal: Delam 7 ur, da lahko pri Stari Metki pijem 2 uri. Kljub vsemu pa sodniških procesov kljub intenzivnemu prijateljevanju s »kraljem alkoholom« menda ni izgubljal. Prešeren je imel dobre prijatelje in tudi hude sovražnike, poznal je srečo in nesrečo v ljubezni, v svoji ljubezni ni bil uslišan in tudi sam v ljubezni ni uslišal. Prav zaradi vsega tega, časa in okoliščin, je bil to, kar je bil, in tudi zato, kar je bil, je za seboj pustil slovenski kulturi svojo dediščino. Različna so mnenja, kdo je Prešeren in kaj ni, zato se morate z njim srečali intimno, v njegovi poeziji.
Nekaj odlomkov iz citatov znanih Slovencev:
Kot Prekmurcu, ki se je moral tako rekoč naučiti slovenskega jezika, mi učitelji nikoli niso uspeli razvozlati dileme: je Prešernov jezik privzdignjen in sofisticiran ali zgolj nerazumljiv in izumetničen? Pravo tugo O, Vrbe pa sem dojel šele pred kratkim, ko sem jo zapel. Vlado Kreslin
Pri njem sem občudoval čut za vsakršno pravičnost, strpnost, svobodomiselnost, človeško širino, miroljubnost. Pod njegovim vplivanjem se je moje gledaje na svet obrnilo v levo. Pod njegovim vplivom postalo odvratno grabežljivo bogatenje, noro poželenje po oblasti, slepa ubogljivost nadrejenim, krvava strast do vojskovanja. Polde Bibič
Prešernova poezija (ne pa pesnik, ki je bil človeška razvalina) je zame vse življenje poglavitni temelj in vir mojega slovenstva in duhovnosti. Knjižica njegovih pesmi je v mojem potovalnem kompletu in v kompletu za izredne razmere. Prešeren je edinstven slovenski genij, ki ga celo alkoholizem ni mogel uničiti. Dr. sc. med. Janez Rugelj
Dojemljivost za razsežnost večnega ga postavlja ob bok največjim v svetovni književnosti: Danteju, Racinu, Caldero-nu, Claudelu. Kakšen kontrast s prenekaterim sodobnim pesnikom! »Kot da tu megle je dom.«
Dr. Franc Rode, nadškof
Toda zame Prešernova izjemnost ni v njegovi poetični in zgodovinski senzibilnosti, temveč v tem, da je vse to znal povedati bolje od drugih. Navsezadnje je to poskušal že kdo pred njim, predvsem pa po njem. In zakaj ni bil nihče tako uspešen? Ker ni nihče tako briljantno obvladal slovenščine! Prešeren si je izmislil moderno slovenščino - obenem pa tudi svoj osebni stil, to pa je največji dosežek komuniciranja v tem jeziku. Marsikdo ne razume več njegovega arhaičnega jezika. Pomota! Prešeren je samo tako moderen, da mu še danes nismo kos.	Marko Crnkovič
... In vendar je virov dovolj, da lahko ugotovimo, da naš največji pesnik nikakor ni bil takšen, kot so o njem pripovedovali zapovedani učni načrti in sfrizirani spisi literarnih zgodovinarjev. Prešeren še zdaleč ni bil vzorna osebnost, prej nasprotno. Pa saj to sploh ni pomembno: ni pomembno, kaj Prešeren ni, pomembno je, kaj je. In tu ni dvoma: Prešeren je največji slovenski pesnik. To priznanje je največ, kar lahko naredimo v njegov spomin. Če pa bomo kdaj v njegovem imenu spraznili kakšno kupico, France zanesljivo ne bo imel nič proti. Na zdravje! Boštjan Lajovic
* Na internetu je nastala obsežna in bogata stran o Prešernu, ki jo je izdelala založba Pasadena.
22
KULTURA
8. februar 2001 VESIMK
Trije Prešernovi panonski sodobniki
Franci Just
Iz Voltairovega ironiziranja Leibnizo-vega najboljšega vseh možnih svetov se je pozneje porodil dvom o razsvetljenskem optimizmu, ki je obljubljal njegovo umno ureditev. Krvavi potek francoske revolucije je ta dvom še dodatno utrdil, iz njega pa je v Prešernovem času - v času evropske in slovenske romantike -zrasel »nov« evropski človek, ki je vzpostavil nasproti takšnemu svetu svoj avtonomni svet idealov in kljub pogosti pesimistični misli, da to ni mogoče, zahteval pravico, da v nenaklonjeni mu objektivi-teti uresniči svojo individualnost. Ta miselna in doživljajska pozicija je dodobra razgibala evropskega duha, prenesena na družbeni prostor pa je razburkala tudi različne (nacionalne) skupnosti. Njeno srečevanje s starim je bilo nujno konfliktno, vendar je postopoma privedlo do novih povezav. Tudi med Kranjci, Štajerci, Korošci, Prekmurci idr. je bil ta čas poln jezikovnih, kulturnih, političnih nasprotij, a je bil hkrati tudi čas iskanja enotne in modernejše nacionalne skupnosti; to iskanje se je sredi stoletja končalo z jezikovnim poenotenjem in nacionalno konsolidacijo.
Tudi panonski prostor ni bil izvzet iz tega silnega miselnega in čustvenega vrenja. Mnogi ustvarjalci so črpali iz njega navdih za svoje ustvarjanje, ki je že v njihovem času ali kako desetletje pozneje sprožilo pomembnejše premike v duhovnem in družbenem življenju lokalne ali tudi širše nacionalne skupnosti. Med njimi so bili tudi tisti, katerih ustvarjanje je povezano z besedo in jezikom. Franc Bezjak (nabožni pisec iz Šentruperta v Slovenskih goricah), Jožef Borovnjak (nabožni pisec iz Ivanovec). Oroslav C«/(jezikoslovec iz Rečice pri Sv. Trojici), Peter Dajnko (pisec in slovničar iz Črešnjevec pri Gornji Radgoni), Andrej Gutman (pisatelj in pesnik iz Žetinec pri avstrijski Radgoni), Janoš Kardoš (nabožni in šolski pisec ter prevajalec iz Noršinec pri M. Soboti), Jakob Košar (pesnik in narodni buditelj iz Slaptinec pri Sv. Juriju ob Ščavnici), Jožef Košič (prekmurski pisec iz Bogojine), Anton Krempl (nabožni in zgodovinski pisec iz Po-ličkega Vrha pri Gornji Radgoni), Kolo-man Kvas (slavist na graški univerzi iz Rožičkega Vrha pri Sv. Juriju ob Ščavnici), Ivan Macun (literarni zgodovinar iz. Trnovec), Franc Miklošič (primerjalni jezikoslovec iz Radomerščaka pri Ljutomeru), Jožef Muršec (pisec in narodni buditelj iz Biša v Slov, goricah), Vid Rižner (nabožni pisec, dajnkovec iz Sv. Marjete pri Ptuju), Ivan Šamperl (pesnik iz Jiršovec pri Destrniku), Leopold Šmigoc (slovničar iz Gruškovca v Halozah), Aleksander Terplan (nabožni pisec iz Ivanovec), Alojzij Trstenjak (krajevni zgodovinar iz Pušenec pri Ormožu), Davorin Trstenjak (publicist, etimolog, zgodovinar iz Krljevec pri Sv. Juriju ob Ščavnici), Stanko Vraz (pesnik iz Cerovca pri Ljutomeru) so le nekateri med njimi. Viharni čas, ki ni prinašal le srečevanj, ampak tudi mnoga razhajanja, je trem od njih namenil nenavadno pot, ki so jo pozneje označili kot Vrazovo »odpadništvo, Dajnkov »separatizem« in Miklošičevo »izseljenstvo«, čeprav nihče ne povzema njihovega delovanja in vloge v nacionalni zgodovini dovolj natančno in celovito.
Splet različnih okoliščin je odločil, da Stanko Vraz (Jakob Fras), rojen 30. junija 1810 v Cerovcu pri Ljutomeru, ne bo ob Prešernu drugi veliki slovenski romantični pesnik. Vrazovo prav tako kot čas viharno osebnost sta temeljno določili svobodoljubnost in ideja slovanske vzajemnosti. Prva se je kazala predvsem v nasprotovanju okostenelim in zastarelim družbenim razmeram, kakršne je vzdrževal absolutizem, in v narodnostnem radikalizmu, ki mu je bil cilj osvoboditev iz germanskega primeža. Za drugo se je navdušil že ob stikih s poljskimi idr. slovanskimi izobraženci med študijem na graškem liceju in ga je zbližala z ilirskim gibanjem.
Vraz je začel svojo literarno pot kot slovenski pesnik. Njegova zgodnja lirika I
co. Po pogovorih s Prešernom, Čopom in Kastelicem je računal na objavo svojih pesmi v Čbelici. V danih jezikovno-nacionalnih razmerah, ko je bilo slovenstvo šele na poti do konstituiranja novega knjižnega jezika (na podlagi treh njegovih tedanjih različic - kranjske, koroške in štajerske) ter do nacionalne konsolidacije, je Vraz vztrajal pri svojih jezikovnih predlogih, da bi sprejeli v slovenski knjižni jezik nekatere vzhod-noštajerske fonetične, morfološke in leksikalne značilnosti. V nasprotju s Čopom, ki je bil zamisli naklonjen, vendar je ni dovolj odločno podprl, ji je Prešeren nasprotoval in tako Vraz ni dočakal objave svojih pesmi v Krajnski čbelici in Ilirskem listu. Mladi pesnik, ki je iskal potešitev za svoje literarne ambicije in za afirmacijo svojega nemajhnega pesniškega talenta, ki mu ga priznavajo vsi raziskovalci njegovega dela, tega ni mogel najti v slovenstvu, ker je bilo le-to takrat preveč omejeno na kranjstvo, zato je s toliko večjim veseljem sprejel novico, da so mu v zagrebški Danici natisnili pesem Stana i Marko Ne vemo sicer, ali je z enakim veseljem sprejel dejstvo, da so njegov podpis 5. V, Slovenec iz Štajera zamenjali s podpisom S. V, Ilir iz Štajera, vsekakor pa so mu njegov gimnazijski sošolec Franc Miklošič in drugi »slovenopoliti« iz njegovega kroga očitali odpadništvo. Očitek je bil do neke mere pretiran, saj Vraz tudi po odhodu v Zagreb ni prekinil osebnih stikov s slovenskimi kolegi po peresu in je dal tudi še v Zagrebu natisniti dve slovenski pesmi in še naprej zbiral slovenske ljudske pesmi. Je pa res, da je zavestno postal ilirski pesnik, ki ga šteje hrvaška literarna zgodovina za enega največjih romantičnih pesnikov. V ilirščini je izdal tri pesniške zbirke: Djulabie (1840), Glasi iz dubrave žerovinske (1841) in Gusle i tambura (1845). Leta 1839 pa je v Zagrebu izdal knjigo 114 slovenskih ljudskih pesmi Narodne pesni ilirske, ki jih je zbral v osrednji Sloveniji, na Koroškem, Štajerskem in tudi v Prekmurju. Čeprav je naslov knjige hrvaški, gre za zbirko slovenskih
je dokaj raznovrstna: v njej se bojevita protinemška in rodoljubna pesem prepleta z idilično domačijsko liriko in razpoloženjsko ter ljubezensko pesmijo. V tej poeziji so se kazale klasicistične, predromantične in romantične slogovne značilnosti. S pesniškim zorenjem pa se je Vraz izoblikoval v izrazitega romantika. Po svoje je to pokazal tudi s prevajalskim opusom: prevodom grških in rimskih klasikov je dodajal vedno več prevodov sodobnih evropskih romantičnih pesnikov. Izpovedno ogrodje njegove poezije pa tvorijo ljubezenska in domovinska lirika (v obeh mu je bila najljubša pesniška oblika sonet), literarna satira in narodnostno-politična budnica. Kot slovenski pesnik si je želel priti v osrednji slovenski romantični krog in njegovo glasilo Krajnsko čbeli-
Ijudskih pesmi, ki ji je napisal predgovor v ilirščini in slovenščini, knjiga pa je prvi slovenski tisk v gajici.
Ilirizem ali ilirsko gibanje je južnoslovansko narodno-politično in literarno-kulturno gibanje v 1. polovici 19. stoletja, ki je izhajalo kot adaptacija ideje J. Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizem) iz zgodovinsko zmotne predstave, da so južni Slovani potomci Ilirov in torej avtohtoni prebivalci Balkanskega polotoka (ilirsko se je v tej misli, ki je živela že med slovenskimi razsvetljenci, npr. pri Pohlinu, enačilo z južnoslovanskim).
Ilirsko gibanje je nastalo na Hrvaškem kot reakcija na močno ma-džarizacijo in germanizacijo. Prvotni
načrt, ki ga je izdelal poznejši voditelj gibanja Ljudevit Gaj, je bil naravnan v jezikovno-kulturne povezave: južnoslovanski narodi naj bi izoblikovali širšo kulturno skupnost na podlagi skupne književnosti, ki bi temeljila na skupnem jeziku, ilirščini, pisanem v enotnem črkopisu. Ta jezikovno-kul-turni načrt ni vključeval političnih vprašanj in je dopuščal politično samostojnost. J. Draškovič pa je ilirstvo leta 1830 prenesel na politično raven in razmišljal o triinpolmilijonskem ilirskem kraljestvu (Hrvaška + Slavonija + Vojna krajina + Dalmacija + Slovenija + srbski, makedonski, bolgarski jezikovni prostor). Usoda ilirskega gibanja je bolj ali manj znana. Pri Srbih in Bolgarih je bila ideja nacionalne jezikovne in kulturne samobitnosti ter celovitosti dovolj razvita, da so ilirizem zavrnili. Pri Slovencih je bila ilirska misel sprejeta v obrobnih pokrajinah (Štajerska, Koroška) zaradi močnega germanizacijskega pritiska, pred katerim sta pokrajini - tako vsaj kaže - videli večjo varnost v povezovanju z mejaši kot v naslonitvi na osredje. Kljub viharjem jeznim mrzle domačije, v katerih so se sredobežne silnice križale s sredotežnimi, je prevladalo načelo enotnosti v različnosti (J. Pogačnik) in tako so Slovenci ilirizem, ki je predvideval opustitev njihovega jezika oz. dokaj skromno upoštevanje le-tega, zavrnili. Drugi val ilirizma (Macun-Razlag-Majarjev) sredi 19- stoletja in njegov tretji val (Ilešičev) na začetku 20. stoletja spričo novih nacionalno-kulturnih razmer nista imela večjega odmeva.
Najplodovitejši štajerski pisec 1. polovice 19. stol. Peter Dajnko iz Črešnjevec pri Gornji Radgoni, kjer se je rodil 23. aprila 1787, živi v slovenskem kulturnozgodovinskem spominu kot pisec številnih nabožnih knjig in v prav tolikšnem obsegu tudi poučnih knjig za šolsko in zunajšolsko rabo, kot slovničar in slovaropisec, tudi kot avtor in prireditelj posvetnih pesmi.
Običajno pa se ob njegovem imenu
spomnimo na t. i. črkarsko pravdo oz. na njegov delež v njej. V svojih jezikovnih stališčih je Dajnko izhajal iz domneve o treh (literarnih) knjižnih jezikih, kranjskem, koroškem in štajerskem. Območje slednjega naj bi bilo med Muro in Dravo vključno s Prekmurjem, torej v bistvu med Rabo in Dravo. Gledano z današnjega zornega kota je Dajnko detektiral panonsko narečno bazo. Kar pa zadeva uveljavljanje vzhodnoštajer-skega nadnarečnega (knjižnega) jezika, je prišlo nekaj spodbud tudi z vrha slavistike, saj mu je prav na pobudo Kopitarja in Dobrovskega napisal tudi slovnico - Lehrbuch der Windischen Spra-che (Gradec 1824). Prav v tej slovnici je prvič ponudil tudi svojo črkopisno rešitev, ki se po njem imenuje dajnčica, in se na ta način vključil v slovensko abe-
čedno vojno. V njegovem črkopisu je bil glede na bohoričico drugačen predvsem zapis sičnikov ter samoglasnika u in soglasniškega sklopa nj. N tem črkopisu je nato napisal številne nabožne in posvetne knjige, pridružili pa so se mu tudi nekateri drugi štajerski pisci, tako da je krožilo med vzhodnimi Štajerci v letih 1834-1835 pribl. 50.000 knjig v dajnčici.
Prav po tem letu pa so se začele stvari za Dajnka neugodno razpletati. Leta 1838 je objavil štajerski gubernij vladni odlok o prepovedi dajnčice v sekovski (graški) škofiji, hkrati pa je z izidom Murkove Slovenske slovnice, ki pomeni štajersko konsolidacijo z osrednjeslovensko varianto knjižnega jezika, propadel tudi njegov projekt štajerskega knjižnega jezika na podlagi radgonskega narečnega govora.
Dajnko je bil tudi avtor in prireditelj pesmi. V knjižici Posvetne pesmi med slovenskim narodom na Štajerskem (1827) je objavil priredbe Volkmerjevih pesmi in svoje lastne pesmi. Pisane so v razsvetljensko-poučnem duhu, govorijo o različnih družbenih stanovih in njihovih opravilih, z njimi pa je menda želel zajeziti ljubezensko pesem, ki se je širila med ljudmi.
ABECEDNA VOJNA ali ČRKAR-SKA PRAVDA je jezikoslovna in lite-rarno-kulturna polemika pri Slovencih v letih 1831-1833, vzniknila pa je iz že več desetletij navzoče eksplicitno izražene ideje o potrebnosti nadomestitve bohoričice z novim črkopisom. Jernej Kopitar je zahteval v svoji znani slovnici iz leta 1809 popoln črkopis, ki bi 20 črkam latinice dodal še 9 novih. Na »črkovnem trgu« sta se ob bohoričici pojavila še dva »črkovna izdelka«: leta 1824 je Peter Dajnko v svoji slovnici predložil svoj črkopis dajnčico, v katerem so dali potem on in drugi pisci na Štajerskem tiskati številne knjige; Fran Metelko pa je v svoji slovnici leto dni za Dajnkom predložil po njem imenovani črkopis metelčico. Leta 1833 je v polemiko posegel Čop in jo razširil na kritiko
Kopitarjevega pisnega načela »Piši kot govoriš« in na kritiko njegovih literarnih nazorov. S tem je abecedna vojna prerasla v kulturnoprogramsko polemiko med zagovorniki utilitarističnega (nabožno-vzgojnega in poučnega) literarnega koncepta ter privrženci estetsko zahtevnejše literature z relevantno estetsko, družbeno in nacionalno vlogo. Izid? Metelčica je bila prepovedana še pred dajnčico, vse tri konkurente pa je v nekaj letih nadomestila slovenskim glasovom prirejena gajica, ki jo nekateri imenujejo kar slovenica.
Razgibano duhovno in družbeno življenje v 1. polovici 19. stoletja je med Slovenci izoblikovalo dve preroditi gibanji, ljubljansko in graško. Prvo je doseglo svoj vrh v literarni Opraksi in s Prešernom slovensko poezijo dvignilo na evropsko raven. Drugo je svojo vitalnost, potem ko je Vraza odneslo k ilirizmu, pokazalo v jezikoslovju in s Francem Miklošičem dalo Slovencem in Evropi znamenitega primerjalnega jezikoslovca.
Miklošič izhaja iz vinogradniške družine iz Radomerščaka pri Ljutomeru, kjer se je rodil 20. novembra 1813. Po končanem formalnem izobraževanju (v Gradcu je končal študij filozofije in prava) je namenjal vedno več časa izpopolnitvi svojega znanja jezikov. Po prihodu na Dunaj se je seznanil z Jernejem Kopitarjem, ob katerem je svoje jezikovno znanje izpopolnil. Da ga je izpopolnil temeljito in v nekaterih pogledih že presegel učitelja, je dokazal s svojo oceno znamenite primerjalne slovnice Franza Boppa. Ta ocena mu je odprla vrata v jezikoslovni svet.
Svojo raziskovalno energijo je Miklošič usmerjal v izdajanje in jezikoslovno komentiranje starih besedil, v obravnavo vprašanj primerjalne slovanske gra-' malike, temeljito in obširno je raziskoval slovansko besedje ter se posvečal slovarskemu in etimološkemu delu. Njegovo znamenito delo je Primerjalna slovnica slovanskih jezikov, ki je nastajala v štirih delih od 1852 do 1883. V njenem prvem delu, Primerjalnem glasoslovju slovanskih jezikov (1852), je obdelal slovansko glasovje. Med pomembnejšimi dognanji je zagotovo ugotovitev, da je imela praslovanščina nosna samoglasnika f in A Dokaz za to je oprl tudi na besede, ki so jih Madžari ob prihodu v Panonsko nižino prevzeli od tukaj živečih panonskih Slovencev. Druga knjiga je Primerjalno besedotvorje slovanskih jezikov (1875), ki prinaša ogromno jezikovnega gradiva in podaja nauk o samostalniški in glagolski tvorbi. Primerjalno oblikoslovje slovanskih jezikov (1856) kot tretji del je zasnoval podobno kot glasoslovje, torej tako, da je izhajal iz stare cerkvene slovanščine, nanjo pa apliciral oblike v drugih slovanskih jezikih. V četrtem delu, Primerjalni skladnji slovanskih jezikov (1883), je izvirno njegovo razumevanje sintakse kot nauka o potnenu besednih vrst in oblik, pri čemer stavka sploh ni obravnaval. S področja leksike sta najpomembnejši deli Tujke v slovanskih jezikih (1867) in Etimološki slovar slovanskih jezikov (1886), ki je raziskovalcem še danes zanesljiv svetovalec. To je le nekaj poglavitnih del iz njegovega bogatega jezikoslovnega opu-. sa, v katerem najdemo tudi obravanave neslovanskih jezikov. Med drugim je raziskoval takrat še malo raziskan ciganski jezik in mu napisal slovnico (zbornik razprav Uber die Mundarten und Wanderungen der Zigeuner Europas).
S svojim znanstvenim delom, ki ga je pospešila ustanovitev slavistične katedre na dunajski univerzi, je Miklošič utrl pot novim jezikoslovnim pristopom in jih postavil na znanstvene temelje. Tudi »stranski učinki« njegovega znanstvenega dela niso zanemarljivi: velik družbeni ugled, članstvo v dunajski in drugih akademijah, mesto v gosposki zbornici, dedni plemiški naslov ... Ni kaj, uspešen »izseljenec«. Doma so se mrcvarili in pikali s črkarskimi peresi med rebra, on pa je postal utemeljitelj primerjalnega slovanskega jezikoslovja.
VBHIK 8. februar 2001 KULTURA
23
Oživljeni Prešeren ponovno razburil
slovensko
Dragi Branko,
nadaljevanka o Prešernu se je res že iztekla, kritiki izpisali, s časopisnih strani izginila tudi pisma bralcev, ki so tako strastno prelivali črnilo za in proti. A je že tako, ljudje vedno hočemo videti svojo podobo človeka in ko ga predstavljamo ali ocenjujemo, povemo več o sebi kot njem. Verjetno »pravega Prešerna« nikoli ne bomo mogli dobiti, vedno bo le odsev, precejen skozi najrazličnejše osebne filtre. Pa to sploh ni tragično, saj imamo tisto, kar v resnici potrebujemo, to so njegove pesmi. Prekmurci pa smo le lahko veseli, da si kot soscenarist sodeloval pri tako velikem projektu, zato se nam je zdelo, da bo najbolje povprašati kar tebe: kako sta se našla in ujela z Matjažem Kmeclom, kako bi kot poklicni filmski in televizijski kritik ocenil realizacijo vajinega dela, bi se dalo še kaj spremeniti, kaj je potrebno, če hočeš napisati dober scenarij, kako rešiti probleme našega govorjenega jezika, ki se tako loči od knjižnega, kakšen je tvoj odnos do Prešerna, ki je nenehno izpostavljen ali čaščenju ali zasmehovanju, in ravno zaradi vsega tega sprašujem tudi, ali sta se s soavtorjem zavedala, kakšno odgovorno nalogo sta sprejela. Mislim, da bi odgovori naše bralce res utegnili zanimati, ne glede na to, ali so bili pri nadaljevanki »za« ali »proti«.
Lep pozdrav	Bea
Draga Bea,
dobil sem tvoja vprašanja o Francetu Prešernu, televizijski nadaljevanki, o svojem deležu pri ustvarjanju nadaljevanke ter o vsem tistem, kar je potrebno, da nastane dober filmski zapis, ter ti nanje odgovarjam v eni daljši pisni sekvenci.
Že dolgo nisem več ne filmski ne televizijski kritik, zato ne morem »izstopiti iz svoje kože«, se ozreti na minulo delo in ga objektivno oceniti. Nadaljevanka je del mene in tu moram poudariti, da me k sodelovanju niso povabili ne slovenska televizija ne dramsko uredništvo ne režiser. Urednik dramskega programa ST g. Skrušny je (skupaj zg. Končarjem) ponudil pisanje scenarija o PP (France Prešeren) gospodu dr. Matjažu Kmeclu. Matjaž je bil tisti, ki seme je spomnil in me povabil k sodelovanju. Poznava se že iz študentskih let. Za Mladinsko knjigo sva sestavila izbor slovenskega humorja Enolončnica (1976). Preživela sva več tednov v Zavodu za rehabilitacijo (Matjaž je padel z drevesa in se ves polomil, sam sem imel avtomopilsko nesrečo v Mimchnu) in postala kasneje dobra prijatelja, tako da je z vso svojo akademsko ljubeznivostjo napisal več uvodnih besed v moje knjige. Z Matjažem sva sijajno sodelovala. Za vsako epizodo o Prešernu je preštudiral in zbral vse dodatno, najbolj zanimivo gradivo, včasih že vzpostavil odnose med Prešernom in sodobniki, nakazal celo dialog (mogočeprepir, mogoče dobrohotne odnose). Sam pa sem potem spremenil vse te literarne predloge v prizore, sekvence, napisal ustrezne dialoge, dodal lokacije in gibanje glavnih junakov (njihova opravila)... Skratka, bila sva kot Mdrija in Jožef: obudila sva dete, ga izročila režiserju v rejo, ta pa mu je vdihnil obraz, ki ga je Pavle Ravnohrib posodil Prešernu. Matjaž je pregledal scenarij, če je bilo potrebno, ga je popravil, včasih kaj dodal, ustrezno dopolnil, prečrtal, nato sva skupaj še enkrat prebrala scenarij in ga oddala dalje. Resje: scenarij je kar nekaj mesecev ležal na televiziji. Ko gaje slednjič dobil v roke režiser Franci Slak, je imel zanj same pohvalne besede. Midva z Matjažem sva hotela slišati še kakšne kritične pripombe, a teh v glavnem ni bilo Prvič se mi je zgodilo, daje bila prva verzija scenarija godna
foto: Man^
za realizacijo. Režiser je hotel imeti med snemanjem »proste roke« m samo dvakrat me je poklical njegov asistent in igralec Ludvik Bagari in zaprosil za nasvet in to je bilo vse. Osebno nisem bil ne pri slovesni »prvi klapi« ne pri uspešnem »likofu«, nadaljevanko sva oba z Matjažem gledala kot navadna tv-naročnika. In mislim, daje prav tako. Danes sodim, da bi bil lahko kakšen prizor posnet drugače, mikavnejše, izvirnejše. A to je bolj problem režiserja, njegovega režijskega koncepta in ne mojih želja in videnj.
Pred FP sem sodeloval pri snemanju tv-nadaljevanke Strici so mi povedali (v sedmih nadaljevanjih) režiserja Franceta Štiglica. V ekipo sem prišel kot filmski scenarist in prekmurski rojak. Danes vem, da zahteva pisanje scenarijev kompletnega ustvarjalca - človeka s poetično dušo, sodelavca, ki ima novinarski refleks in smisel za humor, obvlada pisanje dialogov in mora prizore, posamezne sekvence ne samo dramaturško obdelati, marveč tudi videti.
Prehodil sem pot pesnika, humorista, pisatelja, pisca popevk, filmskega kritika in radovednega popotovalca po svetu - od Tbilisija v Gruziji do Los Angelesa v Ameriki in Tijuane v Mehiki - ter postal ne samo velik ljubitelj filma, marveč z leti tudi njegov sooblikovalec. V Beogradu sem se spoznal z režiserjem Živojinom Pavlovičem (umrl 1999), in ko je dobil povabilo, da bi za slovensko kinematografijo zrežiral Potrčev roman Na kmetih, me je kot filmskega kritika povabil k sodelovanju. Rekel je, naj zdaj pokažem, ali znam razen ostrih filmskih kritik na račun slabih slovenskih scenarijev napisati tudi sam dober scenarij - izziv je bil enkraten, povabilo sem sprejel in tako je nastalo Rdeče klasje, okrog katerega in zaradi katerega je bilo prelito na litre črnila. Snemali smo v okolici Ptuja, v ekipi sem bil »deklica za vse«: asistent režiserja, pisec dialogov in posameznih scen, igralce sem učil štajerski dialekt (med njimi Radeta Šerbedžijo), se sploh mnogo pogovarjal z igralci, tako da sem se med druženjem z Žiko Pavlovičem naučil filmske obrti, »diplomiral« iz filmske umetnosti. Okužil sem se, obolel od filma in mu ostal vse do danes zvest. Napisal sem svoj prvi scenarij Poslednja postaja (režiser Jože Babič) in nato Let mrtve ptice. V njih, posebno pa pri Stricih ... sem naletel na problem slovenskega pogovornega jezika. Pri Štiglicu sem hotel vnesti prekmurski dialekt, toda pisatelj Miško Kranjec ni bil navdušen: včasih se mi je zazdelo, da se prekmurščine na svoj način sramuje, in tako smo nadaljevanko o prekmurskih stricih »barvali« z dialektom: boljši igralci so v njem plavali kot
javnost
ščuke (Polde Bibič), slabši so kvakali kot žabe... Šele pri filmu Hal-gato smo se odločili (scenarist F. Lainšček in režiser A. Mlakar), da gremo v čisti prekmurski dialekt in prepričan sem, da je film s tem precej pridobil: »prekmurščina« je postala fotogenični jezik.
Seveda se pri tem ne bi spuščal v polemiko, ali ljubljanska TV vsiljuje ljubljanščino in kaj je z drugimi pogovornimi jeziki. Logično je, da bo pogovor z ljudmi, ki so iz Ljubljane, obarvan bolj »ljubljansko« kot polemika za kakšno okroglo mizo, za katero bi se usedli ljudje z različnih koncev Slovenije. Ljubljanski dialekt ne prevladuje pa tudi lep ni tako kot druga slovenska narečja. Prijateljem, ki niso Slovenci, pa so navdušeni nad našo deželo in ljudmi, a najčešče ne razumejo hitre ljubljanske govorice, vedno ponudim v presojo stavek: Kaj pa bo oče rekel? Kakšna mlada ljubljanska srajca bo to izgovorila: Kva bo pa fotr reku? Ni ga Neslovenca, ki bo to razumel... Toda vsak pač govori tako, kakor ve in zna ...To velja tudi za tv-kritiko. Ko je enkrat tv-nadaljevanka (pa tudi film, knjiga, slika, glasbeno delo) predstavljena javnosti, postane javna zadeva in o njej lahko sodijo vsi, ki se za to počutijo sposobni. Žal se ob takšnih strokovnih kritikih najčešče »šlepajo« tudi drugi, ki jih je televizijski Prešeren čustveno prizadel, razburil in prisilil k zajedljivemu, žolčnemu in »kritičnemu« pisanju. Precej teh kritik sem prebral. Vsak odrasel Slovenec ima o Prešernu svoje znanje, »svoje stihe« in svojo, najčešče mitološko podobo. Nihče natanko ne ve, do kolikšne mere je šepal, sesljal, pil in »razvratil«, koliko je bil visok, težak, urejen... Za njim je ostal ščepec spominskih zapisov in neprecenljiv zvezek Poezij. Res so Jih nosili partizani v nahrbtnikih pa tudi belogardisti so pesnika radi prebirali... celo komunisti so ga po vojni objavili na znamkah, Slovenci ga nosimo v srcu... Scenarij ni nastal kot neka kulturna diverzantska akcija, podiranje mostov med resničnostjo in idealom, med verizmom življenja in briljantnim literarnim zanosom, med telesnostjo in duhom: za razsodnega Slovenca bo Prešeren še vedno ostal vodilna luč žlah tne slovenske besede in misli. Kajti bilo bi res neprimerno, če bi mu realizacija televizijskih ustvarjalcev spodmaknila piedestal in ga sesula v blato!
Scenarij, Slakov Prešeren in Ravnohrib v naslovni vlogi - je samo ena od interpretacij, kako je mogoče bilo, kako je mogoče živel avtor slovenske himne... Čas bo pokazal, da so se avtorji po svoje trudili, da je bil Pavle Ravnohrib najboljši možni izbor in da v nadaljevanki ni nobene namerne žalitve ali skrunitve ne časa ne ljudi, ki so živeli na začetku devetnajstega stoletja. Včasih je lahko prav naše neznanje tisto, ki je pri presoji vsega, kar je zapisano v spominsko knjigo naše zavesti, škodljivo in ne vodi nikamor. Moj odnos do Prešerna je bil in ostal spoštljiv. Vsak slovenski pesnik se mu želi po izrazu in izpovedi približati, ga v najbolj norih navdihih celo preseči, toda on še naprej ostaja tam, kjer je - na uvodnih straneh slovenske izpovedne ustave.
Mislim, daje to, kar je narejeno, dobro. Razumljivo: so ustvarjalci, ki bi scenarij napisali drugače, režirali po svoje in morda celo sami zaigrali. Mogoče bo kdo ob dvestoletnici smrti znova posegel po Prešernovem literarnem življenju in naredil nov film. A do takrat je še toliko časa in tisti, ki bodo hoteli narediti re-make (ponovitev) tv-nadaljevanke, bodo prav tako morali imeti poleg dobre zamisli v žepu vsaj še tri stvari: znanje, strast in odgovornost.
Ne samo zaradi njega, tudi zaradi Cankarja in slovenskih modernistov sem hotel vstopiti v njihovo ustvarjalno verigo in slediti luči vsegazavedanja, zavedajoč se, da imam več možnosti, če sem dober človek kot odličen pesnik, če bom skušal biti povsod, v prozi dneva in poeziji noči, boljši in drugačen.
Branko Šomen
Kako sprejemamo kulturni praznik?
Tomo Koleš	.
Najbolj znan je Krst pri Savici
8 februar je pred durmi, nas pa je zanimalo, ali ima ta praznik še sploh svoj pomen kot prej, ali pa nam je to samo še en dela prost dan. Obenem smo še malce »povohljali« o tem, kako dobro Prekmurci poznamo Prešernova dela in njegovo življenje. Zanimivo je, da so skoraj vsi anketiranci gledali televizijsko nadaljevanko, vendar imajo o njej popolnoma različna mnenja.
Erni Nuhovič, elektrik - elektronik iz Gan-čan: »Za kulturni praznik bom doma. Ne vem, kako ga bom preživel, ker še nisem razmišljal o tem, gotovo pa bom ostal doma. Nekaj delov nadaljevanke o Prešernu sem gledal na televiziji in mislim, da ni bilo slabo. Od Prešernovih del bi vedel našteti Krst pri Savici in Zdravljico, vem pa, da jih je še mnogo. Mislim, da na sam praznik ne dajemo
preveč poudarka kulturi, ker to še ni tisto, kot bi moralo biti.«
Franc Maroša, ključavničar iz Melinec: Sem član pevskega zbora kulturnega društva Melinci in bomo ravno v čast kulturnega praznika imeli proslavo skupaj z odranskimi pevci. V četrtek bom
praznoval doma, ker ne hodim dosti naokrog. Od vsakega posameznika je odvisno in od tega, kako je osveščen, če praznuje 8. februar z mislijo na kulturo, ali pa mu je to samo še en dela prost dan. Mislim pa, da se stanje iz leta v leto izboljšuje in da se ljudje vedno bolj zavedajo pomena tega kulturnega
praznika. Vsi Slovenci pa bi morali vedeti, kdo je bil France Prešeren. Sam od njegovih del poznam Vrbo, mi pa pojemo pesem Nezakonska mati, ki je tudi njegova. Nadaljevanke nisem gledal, sem pa slišal zanjo. Mislim, da je bila bolj težko razumljiva zaradi starinskih besed. Knjig ravno ne berem, raje časopise in kakšne otroške slikanice skupaj z otroci.«
Štefan Mujdrica, ekonomski tehnik iz Lipovec: »Nisem se še pozanimal, toda če bo kakšna kulturna prireditev, bomo z družino tam praznovali kulturni praznik. Najverjetneje, če bo pel kakšen pevski zbor. Nadaljevanko o Prešernu sem gledal v celoti in imam zelo dobro mnenje o njej, ker gre za
kvalitetno stvar. Težko bi povedal za druge, ampak
sam 8. februar praznujem z mislijo, da je to naš praznik kulture. Mogoče bi bilo potrebno več animacije po medijih, da bi se še drugi zavedli tega. O tem, ali dobro poznam Prešernova dela, bi morali drugi oceniti, vem pa našteti Krst pri Savici in Povodnega moža. Že dolgo je, odkar smo se to učili. Knjige redno berem, najbolj pa me zanimajo polju-dno-znanstvene stvari. Mislim, da branje knjig pri Slovencih upada, najverjetnejši vzrok pa je v pomanjkanju časa in prehitrem tempu življenja.«
Cecilija Litrop, čevljarka iz Gančan: »Za kulturni praznik bom doma, to je gotovo. Moja generacija je bolj praznovala ta praznik, še ko smo hodili v šolo. Vendar je ta zavest še do zdaj ostala v meni. Prešerna dokaj dobro poznam, v glavnem še iz obdobja, ko smo se o njem učili v šoli. Rada imam njegove pesmi. Vrba, Sonetni venec, več se jih trenutno ne bi spomnila. Nadaljevanko sem gledala in mi
slim, da ni bila slaba. Kdaj sem nazadnje prebrala kakšno knjigo? Dosti sem brala v šolskem času in takrat, ko je sin hodil v srednjo šolo, sem slučajno pokukala v kakšne knjige, ki jih je prinesel. Zdi se mi, da branje knjig pri Slovencih upada v primerjavi s prejšnjimi leti. Vzrok je v televiziji in ogromnem številu filmov, mladi pa se tudi raje zadržujejo v kakšnem disku. Zato po mojem vsi mladi pri nas
ne bi vedeli, kdo je bil France Prešeren.«
Milena Milinkovič, študentka iz Gančan: »Kulturni praznik bom preživela kot vsak drugi dan. Ne bo nič posebnega. To bo normalni študentski delavnik. Ne vem, meni 8. februar skoraj ničesar ne predstavlja. Dobro, malce že, tisto, kar slišiš in vidiš po radiu in televiziji, drugače pa... Nadaljevanko o Prešernu sem gledala in se mi je zdela povprečna. Nisem bila preveč navdušena, ker so bile v glavnem prikazane njegove negativne lastno
sti. Slovenci premalo cenimo pozitivne stvari, imamo pa pesnika, na katerega bi res lahko bili ponosni. Kakšni Francozi bi svojega pesnika kovali v zvezde neprestano, pri nas pa se ga spomnimo samo 8. februarja in 3. decembra, potem pa je vse končano. Osnovnošolci in mogoče še srednješolci bi vedeli, kdo je bil France Prešeren, ker je to v šolskem programu, kakšni starejši pa po mojem več ne. Sama bi vedela našteti Gloso, Krst pri Savici, Po železni cesti, Nesrečna ali Nezakonska mati, Sonetni venec... Knjige berem, sedaj imam ravno pri roki kriminalko od Agathe Christie. Mislim, da Slovenci beremo manj kot prejšnja leta, vzrok pa tiči v pomanjkanju časa in televiziji. Za knjigo je treba imeti interes in čas, pri televiziji pa samo pasivno preklapljaš kanale.«
24
KULTURA
8. februar 2001 9BHIK
Pomurski umetniki, dobitniki Prešernovih nagrad
Pripravil
Milan Vincetič
Prešernova nagrada
Miško Kranjec (1908-1983), pisatelj (1959,1964,1976)
Ljudje se po navadi radi zelo cenimo. Prepričani smo o sebi, kako smo dobri in celo plemeniti. Pa smo grdi, včasih celo zelo grdi, le da za smetmi v svoji duši nič kaj radi ne brskamo. Ne, v tem »pometanju« po sobah svoje duše smo hudo zanikrni. Poslednjih kotičkov v njej ne pobrišemo in po njih niti enkrat na leto ne pometemo. Samo »sprejemnico« imamo lepo v redu, tam cve-tejo rože v vazah, tam so lepe podobe, lepo pohištvo, preproge in tam ljudem tudi postrežemo, s čimerkoli že. A v druge sobe nikogar ne pustimo. Tja tudi sami ne gremo radi. A bog se nas usmili, koliko prahu in sploh vsakršne nesnage je tam. Ključe od teh sob nosimo vedno skrite s
Soboški muzej - zanimivo dopoldansko omizje o Ludviku Vrečiču
Okrogle mize o slikarju in slikarstvu, ki jo je vodil umetnostni zgodovinar Janez Balažič, so se udeležili še njegovi stanovski kolegi Vlado Sagadin, Franc Obal, Robert Inhof, zgodovinar Franc Kuzmič, slikarja Franc Mesarič in Mirko Rajnar ter vrsta Vrečiče-vih sorodnikov in znancev, ki se ga še spominjajo.
Razprava je potekala v več smereh - Vlado Sagadin je podal kronologijo strokovnega ukvarjanja z Vrečičem od leta 1955, ko je skrb za njegovo zapuščino prevzelo Prekmursko muzejsko društvo, Franc Obal je obljubil njegovo umestitev v stalno zbirko prekmurske umetnosti 20. stoletja, Robert Inhof je postavil vprašanje (trditev), ali smo kot civilizacijska skupnost že zmožni prepoznati svoje umetnike in jih ločiti od obrtnikov - za kar bi bila verjetno potrebna posebna okrogla miza. Polemič-
ni toni pa so se pojavili tudi v donesku slikarja Franca Mesariča, ki ga moti kritiški način primerjanja in umeščanja slik. Meni namreč, da podoba priča sama zase, zato je Vrečič dober slikar, ki je delal iz sebe in v slikah samega sebe tudi našel - bil je izviren, zato je odveč iskati vse mogoče vplive. Tudi slikar Mirko Rajnar ga ima za odličnega slikarja, nihanja v kakovosti pa da so normalna za vsakega umetnika.
Zanimiv je bil tudi drugi del pogovora, v katerem so nastopili sorodniki in prikazali slikarja kot človeka - zaprtega, plahega, zgolj za svoje slike vnetega, pa vendar pozornega in ljubečega sorodnika in sovaščana, ki je kljub temu skrbno skrival svoje zasebno življenje.
B. B. L., foto: N. J.
seboj. Le v trenutkih slabosti stopimo tja, da namečemo spet nov gnoj, novo nesnago. In tako imajo ljudje o nas kaj lepo mnenje. (Čarni nasmeh, 1956, 1978)
Nagrade
Prešernovega sklada
Evgen Car (1944), igralec (1980)
Šarika. nedo naj zapisali z zlatimi črkami v zgodovino slovenskega naroda, pa tildi s srebrnimi črkami nej, pa nej z običnim klajbajsom. Tildi staroga Ame-rikanca nedo zapisali, pa čiglij je delo več kak deset lejt v Ameriki. Pa nej vučitelico Barico, štera je na jezero dece z nama vrejd navčila šteti, računati pa kajbajs siijkati. Kelko deset jezero pa stou jezero naši Prekmurcev, za štere sploj ne veva, ka so gda živelim, je ostalo nezapisano. Zapisali pa so se sami za vse nas, ka že dugo valamo doma, že več kak stou let pa tildi v svejti, kak pošteni, marljivi pa vztrajni Prekmurci. Kcoj pa ešče strpni
eden do driijgoga. Ponosniva sva lejko, Šarika, na takse svoje predhodnike. Šarika, viipam, ka sva miiva s svojin bivanjon na zemli samo ficek, za makovo zrno malo, pripomogla, ka de to poštenje naprej valalo za našo Okroglino, na šteroj do ešče dale živeli delavni, dobrosrčni pa, viipava tildi, veseli lidje. (Poredušovja-noš, 1998)
Lojze Logar (1944), slikar (1987)
Lojze Logar se v svojem tridesetletnem ustvarjalnem delu vseskozi giblje v svetu predmetno-sti, človeškega lika, živalskega telesa in geometrijskih likov, znotraj katerega s kombinacijo racionalnega geometričnega, konstruktivnega in hladnega ter organskega mehkega in toplega z analitičnim načinom odstira večplastnost pomena in predstavljanja različnih nivojev novih vsebin, ki omogočajo raznovrstnost našega bivanja. /.../ Likovni izraz Lojzeta Logarja, v katerem se prepletajo in tvorno dopolnjujejo različne grafične, ri
sarske in slikarske tehnike, odlikuje sposobnost zajetja senzacije časa in aktualnosti trenutka, ki se zrcali v njegovih grafikah, slikah in risbah v samosvojih odzivih slogovnim premenam od po-parta, ekspresivne figuralike, konceptualizma, nove podobe in gestualnega slikarstva v re-flektiranem odnosu s kritično in ironično naravnanostjo ter odmaknjenostjo do pri nas udomačenih oblik, pri čemer je vedno odpiral nova področja dojemljivosti likovne umetnosti. (Franc Obal: Lojze Logar, grafike, slike, risbe 1968-1998, fragmenti; katalog Galerije M. Sobota, 1998)
‘Lojze Logar sicer ni član DLUPP, je pa bil član likovnega društva DHLM, zato sem ga uvrstil med omenjene dobitnike.
Zdenko Huzjan (1948), slikar (1988)
Huzjan ve, kaj je vpliv in kaj je posnemanje. Ker se teh vplivov in sorodnosti tudi jasno zaveda, mu je uspelo ustvariti lasten, prepoznaven in z ničemer primerljiv jezik. Obsežna bibliografija priča o tem, da ga ni spregledal nobeden od slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, ki se ukvarjajo s sodobno slovensko umetnostjo. Seznam nagrad in priznanj nam govori, da nobene od teh ni dobil po naključju. Seznam samostojnih razstav pa nam kaže njegovo močno zasidranost v slovenskem razstavišč-nem delovanju. Huzjan nam s svojim slikarstvom govori o eksistencialni stiski in človeški tesnobi, ni pa tesnoben način njegovega slikanja. V nasprotju z mnogimi slikarji, ki se čutijo dolžne govoriti o slikanju kot trpljenju, kot da bi to ne bilo razvidno iz prenekaterega izdelka, je Huzjanov način slikanja nežen in uživaški. Sliki posveti vso svojo pozornost. (Robert Inhof: Zdenko Huzjan; katalog Galerije M. Sobota, 2000)
Mestna občina Murska Sobota letos podeljuje:
NAGRADO
za življenjsko delo na področju kulture pisateljici Karolini Kolmanič.
PLAKETO
za pomembne dosežke na področju kulture muzejski svetovalki v Pokrajinskem muzeju Murska • Sobota Metki Fujs.
PRIZNANJE
za uspešno delo na področju kulture Big bendu Murska Sobota.
Evald Flisar (1945), pisatelj (1993)
Na nekatere evropske duše, posebej tiste, ki se v domačem okolju oklepajo razumnih razlag sveta, deluje Indija kot takojšnja ali postopna okužba možganov, ki se pod vplivom neznanega virusa začenjajo naglo mehčati in se precejati skozi nekakšno sito v tiste spodnje predele, kjer domujejo sanje. Iz njih - in iz vanje kapljajoče substance resničnosti - se počasi nameša barva, ki ves zunanji svet plast za plastjo prekrije z odtenki notranjega. Kmalu okuženec ne more več zanesljivo reči, ali se stvari, ki jih doživlja, res dogajajo, ali pa so le halucinacija vročičnega ega, ki se je tudi sam spočel kot halucinacija in si potem dodelil status resničnosti. Ko se iz kupeja znova umaknem na hodnik in zrem skozi okno na zdaj že v mrak potopljeno pritekanje in odtekanje tal, skušam v tej dvoumnosti, v tej fuziji mene s svetom in sveta z menoj poiskati drobne luči, po katerih bi se lahko orientiral. (Potovanje predaleč, 1998)
Feri Lainšček (1959), pisatelj (1995)
Njene lepe dlani, ki sem jih tako rad gledal in se zmeraj znova čudil njihovi popolnosti, sem zdaj čutil pod majico in lepota njihovega dotikanja je bila res popolna. Zdelo se mi je kot neu-povedljiva milost, da se me je želela samo dotikati. Čutenje, ki se je zlagoma zalezlo vame, se je zgostilo tam na tistem nikoli določljivem robu med jokom in radostjo. Bilo je torej to še eno presenetljivo čustvo v nizu, ki sem ga z njo doživljal prvič - jaz, ki se mi je zdelo, da vem vse o ženskah - in šele ko so njeni iščoči prstki kot mišji smrčki zatipali k pasu, sem se potem zopet zganil.
Obležala sva v rosi, ki je nisva več čutila. Zato pa nama je najverjetneje prišlo toliko bliže vse drugo, kar je v travi. Telesi sta postajali vohki, gibki, gladki, ostalo so namesto naju postorili škratki. (Petelinji zajtrk, 1999)
Vlado Žabot (1958), pisatelj (1996)
Zaman se je skušala zamotiti z ogledovanjem pohištva in svečnikov z novimi svečami in priskutno sladkobnih spominčkov -trije lončeni mucki so se dobrikali s čipkastega prtička na psihi, tudi amorček se je dobrikal... Potem ni vzdržala več. In je stopila k oknu. In se vrnila k postelji z mislijo, da je morda darilo njenega lastnega očeta, otipavala čipkasto, z rožnato svilo podloženo posteljno pregrinjalo. Po cimetu je dišalo. Tudi mehko svilene prevleke blazin so takole dišale. /.../ Še nikoli doslej, se ji je zdelo, se ni tako neznansko počasi in leno pobirala noč in se ni tako neznansko počasi in leno svitalo vanjo. Zopet je tavala in gledala mucke in amorčka in ugotovila, da je stikalo za lučko v naročju pravzaprav amorčkov lulček ... In sedla. In vstala. In tavala. In gledala ključ. Ter stiskala palca v pesti. (Nimfa, 1999)
Matjaž Farič (1965), plesalec in koreograf (1996)
Plesalec in koreograf sodobne plesne smeri Matjaž Farič nam je v nekaj več kot desetih letih svoje plesne kariere ustvaril med svojimi kolegi najštevilčnejši in vseskozi kvaliteten avtorski opus. Labodje jezero, Romeo in Julija ter Posvečenje pomladi so temeljna dela baletne klasike, ki jih je Farič po nekajletnem intenzivnem delu, ki je temeljilo na spoštljivi fascinaciji s plesno zgodovino, preinterpretiral in strukturiral skozi pogled svojega časa združena v predstavi Trilogija. Če pomeni Trilogija vrhunec koreografovega dotedanjega dela, je v Klonu postavil svoj presežek. V tem delu se sprašuje o vlogi in možnostih plesalca v virtualnem svetu vedno popolnejših tehnologij. Toda to vprašanje se ne ustavi v mejah zgolj konceptualno dovršene zanimivosti. Predstava, v kateri je vsak gib domišljen in utemeljen, deluje neverjetno toplo, individualno. (Iz utemeljitve ob podelitvi nagrade Prešernovega sklada, 1996)
Televizijski s
. februar do 15. februar 2001
Petek, 9. 2.
TV SLOVENIJA 1
8	.00 Med valovi
8.30 Duhovni utrip
9	.00 Volkovi, čarovnice in velikani
9.10	Enajsta šola, oddaja za radovedneže
9.50	Oddaja za otroke ■
10.20 Raziskovalci, ameriška serija
11.15 Podobe iz srednje Evrope
11.45 Dan velike ribe, poljska drama
13.00 Poročila
13.15 Prvi in drugi
13.35 Bolezni naš. časa: Zakon in spolnost
14	.05 Portreti Prešernovih nagrajencev
15	.05 Vsakdanjik in praznik
16	.00 Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Zares divje živali, ameriška serija
17.10 Pravljičar, ameriška nanizanka
17.45 Humanistika
18.20 Dosežki
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30	Dnevnik, šport, vreme
20.05 Garači, angleška nadaljevanka
21.00 Deteljica
21.10	TV Poper
22	.00 Odmevi, šport, vreme
23	.00 Polnočni klub
0.10 Hula-hop, ameriški film
TV SLOVENIJA 2
8.00 Simpsonovi, risana nanizanka
8.20 Videospotnice
10.00 Nash Bridges, ameriška nanizanka
10.40 Tuja razvedrilna oddaja
13.40 Lepljivi prsti, ameriški film
15.05 Bežno srečanje, angleški film
16.30 Caroline v velemestu, nanizanka
17	.00 Nash Bridges, ameriška nanizanka
18	.00 Zbogom, prijatelj, nemški film
19.50 Videospotnice
20.05 Planeti, angleška serija
21.00 Grof Monte Cristo, francoska nad.
21.50 Ponudba, ameriški film
23.25 Neprimerno delo za žensko, nad.
0.25 Big band RTV Slovenija
1.25 South Park, risana nanizanka
1.50 Simpsonovi, risana nanizanka
2.16 Videospotnice
POP TV
7	.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Večna ljubezen, nad. - 11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady, nad. - 13.15 William Tell, nan. - 14.10 Otroški zdravnik, nan. - 15.40 Oprah Show: Mat Damon in Billy Bob Thorton - 16.35 Milady, nad. - 17.25 Moja usoda si ti, nad. - 18.20 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Končna hitrost, ameriški film - 21.50 Teksaški mož postave, nan. - 22.40 F/X - umori s trikom, nan. -23.30 Milenium, nan. - 0.20 24 ur
KANAL A
9.00 Križarjenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. -10.25 Beverly Hills, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Pop’n’roll - 13.45 Bravo, maestro -14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Mladenič v modrem, nan. - 16.35 Zlata krila, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Will in Grace, nan. -18.30 Pa me ustrelil, nan. -19.00 Simpatije, nan. -20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci -21.00 Felicity, nan. - 22.00 Preludij poljubu, ameriški film - 23.50 Najbolj nori zločinci, dokumentarna oddaja - 0.20 Policisti, nan.
IDEA TV - KANAL A
8	.00 Dobro jutro, Pomurje - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno -15.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultu
ra, prosti čas) -15.25 Portret: dr. Mitja Slavinec -15.40 Anketa - 15.45 Pogovor o spominski razstavi Ludvika Vrečiča - 16.00 Ponovitev oddaj iz studia Brlili - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar -18.25 S Prešernove proslave v Murski Soboti - 18.35 Trgovina Kegl nagrajuje, v živo - 18.50 Napoved športnih dogodkov - 18.55 Iz soboške tržnice -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Iz Ideine videoteke na Kanalu 10 - 20.00 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Četrtkov klepet. 10.25 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 10.55 Naj viža, ponovitev. 12.10 Videostrani. 16.05 Naj viža, ponovitev. 17.20 Četrtkov klepet. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Miš maš, otroška .oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, cerkev sv. Nikolaja Murska Sobota, posnetek. 21.00 I feel good, zabavna oddaja v živo s Činčem. 22.00 ATV predstavlja, oddaja o slovenskih motoriziranih športih. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.50 SQ JAM, glasbena oddaja. 23.50 Glasbeni spoti. 00.00 Erotika. 01.20 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program -12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 Poljudnoznanstvena serija - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.00 Otroški program - 16.00 Svet podjetništva -16.30 Hrvaška danes - 17.00 Televizija o televiziji - 17.25 Hugo -17.50 Alpe-Donava-Jadran -18.15 Kolo sreče - 18.45 Skrivnostni miti, serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Klub seniorjev, glasbena oddaja - 21.10 Krog prijateljev, britanski film - 22.55 Odmevi dneva - 23.15 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.50 Poročila - 9.55 Hit depo - 11.55 Otroška serija - 12.20 Viza - 13.00 Pol ure kulture - 13.30 Bolnišnica upanja, nan. - 14.15 Željka Ogresta in gosti - 15.15 Dosjeji X, nan. - 16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.25 Panorama - 19.00 Zakonske vode, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.25 Pravica za vse, nad. - 21.15 Polni krog - 21.40 Latinica - 23.15 Pravi čas - 0.45 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
9.50 Veleslalom (ž.), prenos prve vožnje iz St. Antona - 10.55 Panorame turističnih središč Hrvaške - 13.20 Veleslalom (ž.), prenos druge vožnje - ... Panorame turističnih središč Hrvaške - 16,40 Veleslalom (ž.), posnetek - 17.40 Lažna zmaga, ameriški film - 19.05 Superman, risana serija - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Družinska stebla rocka (9/11) - 21.00 Planet Glasba - 21.30 Ekran 2000. - 22.40 Šport danes - 22.50 Na robu mogočega (15/44) - 23.35 Čas je za jazz - 0.35 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.35 Vse za ljubezen, nad. - 9.35 Za vsak dan nekaj - 12.00 Dnevnik - 13.00 Regionalni magazini - 13.58 Poročila - 14.00 Naša družinica, nan. - 14.55 Po velikih železnicah sveta - 15.58 Poročila - 16.05 Ribe prijemajo - 16.30 Madžarska ob koncu tisočletja - 17.25 Upokojenci - 17.50 Osnovni toni -18.00 Poročila - 18.20 Okjpo - 19.15 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Stan pešak in njegov sin huzar, komedija - 21.30 Oboževalci Dore Pro-kopp - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.50 Maša iz Szekszarda, film - 23.40 Na prehodu tisočletja
tv2
5.50 Dobro jutro - 8.30 Bogati in lepi - 8.55 Polni življenja - 9.30 Gimi-dili - 10.00 Lepotica morja - 10.40 Neposredna ponudba - 11.30 Jutranje misli - 11.40 Skrivnostna narava - 12.10
Stefani - 13.00 Grešni kozel - 14.35 Herkul -15.15 Na krilih vetra - 16.00 Lepotica Acapulca - 16.55 Ramona - 17.40 Maria Isabel - 18.30 Dejstva - 19.00 Kdo sem jaz, kviz - 19.35 Otroška usta - 20.00 Divji angel - 20.30 Darido-show - 22.45 Dober večer - 23.30 Manekenke
Avstrija 1
9.3Q Veleslalom (ž.), prenos prve vožnje iz St. Antona - 11.30 Konfeti - 11.45 Biatlon, posnetek s Pokljuke - 12.10 Risanke - 12.55 Veleslalom (ž.) - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Ernest - Zmeda v kampu, filmska komedija - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Močna družina - 18.05 Studio, prenos iz St. Antona - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Delta Mississip-pija, srhljivka - 23.15 Modro jeklo, srhljivka
Avstrija 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta- 10.15 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 -14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.20 Človeške podobe - 22.00 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi
Sobota, 10. 2
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8	.30 Zgodbe iz školjke
9.00 Male sive celice, kviz
10.05 Don Kihot iz La Man., risani film, 2. del
11.30 Lingo, tv-igrica
12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme
13.30 Mostovi
14.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
15.00 Rokoborba s krokodili, ameriški film
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Franček, risana nanizanka
17.10 Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka
17.50 Na vrtu
18.20 Umetnost življenja po svetu, serija
18.50 Risanka
19.05 Utrip
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Orion
21.35 Frasier, ameriška nanizanka
22.15 Poročila, šport, vreme
22.50 Sopranovi, ameriška nadaljevanka
23.45 Obarvano črno, ameriški film
TV SLOVENIJA 2
8.30 Videospotnice
10.45 SP v alps. smuč., slalom (m.), 1. vož.
10.45 SP v biatlonu
13.00 SP v alps. smučanju, slalom, 2. vožnja
14.30 SP v biatlonu, pregled
14.35 Košarka NBA Action
17.45 Liga prvakinj v rokometu
19.30 Videospotnice
20.05 Bežno srečanje, angleški film
21.50 Praksa, ameriška nanizanka
22.35 Sobotna noč
0.35 Videospotnice
POP TV
8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 10.00 Power Ranger, nan. - 10.30 Navihanka, nan. -11.00 Mladi učitelj, nan. -11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Ameriška gimnazija, nan. - 13.00 Prezgodaj rojeni, ameriški film -14.40 Sto najpomembnejših ljudi revije Time - 15.00 Orleans, ameriška nadaljevanka, 4., 5. in 6. del - 17.30 Pri sose
dovih, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 V postelji s sovražnikom, ameriški film - 21.50 Mafijski sin, ameriški film - 23.30 24 ur
KANAL A
8.50 Annie, ameriški film - 11.00 Kung Fu, nan. - 12.00 Nezgodni oddelek, nan. - 13.00 Mladoporočenci - 13.30 Stilski izziv - 14.00 Evroliga v košarki, ponovitev - 16.30 Živalim na pomoč, dok. oddaja - 17.00 Pop'n'roll - 18.00 Beverly Hills, nad. - 19.00 Prijatelji, nan. - 19.30 Dvakrat v življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. -21.00 Prisega, ameriški film - 22.40 Pobegli kaznjenec, ameriški film - 0.10 Policisti, nan.
IDEA TV - KANAL A
10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 S Prešernove proslave v Murski Soboti - 10.35 Trgovina Kegl nagrajuje, ponovitev - 10.50 Napoved športnih dogodkov - 10.55 Iz soboške tržnice -11.00 Pregled dogodkov tedna - 12.15 Veleslalom zvezd na Pohorju - 13.15 TV Pika
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 10.45 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 11.45 Videostrani. 14.50 SQ JAM, glasbena oddaja. 15.50 Moto šport, športna oddaja. 16.20 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 17.20 Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Bonanza, ameriška nadaljevanka. 19.30 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Maturantski ples, Gimnazija 4b in 4d, posnetek Studio Signal. 22.00 Recital Prešernovih pesmi v izvedbi Jerce Mrzel. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Svobodna ženska, ameriški film - 10.10 Otroški program - 12.00 Poročila -12.30 Samoborski pust - 13.00 Prizma - 13.55 Poročila - 14.05 Oprah Show - 14.55 Kuharski dvoboj - 15.30 Živali in ljudje, serija - 16.05 Zlata dekleta, nan. - 16.30 Risanka - 17.00 Turbo Limach Show - 18.40 Oddaja o kulturi - 19.30 Dnevnik - 20.15 007, tedenski politični magazin - 21.05 Trije moški in otrok, ameriški film -22.50 Poročila - 23.05 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.55 Poročila - 9.00 Potovanja: Anglija - 10.00 Sedem veličastnih, serija - 10.45 Operna matineja - 12.55 Hišni ljubljenčki - 13.40 Dokumentarna serija - 14.30 Informatika -15.00 Briljantina -15.50 Melrose Plače -16.35 Črno-belo v barvah -17.20 Košček sreče, ameriški film -19.30 Policija, nan. - 20.05 Družina Soprano, nad. - 21.00 Triler - 22.10 Seks in mesto, nan. - 22.35 Zabavni program - 23.25 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
9.55 Slalom (m.), prenos prve vožnje - 11.00 Top DJ Mag - 12.00 Policija - 13.25 Slalom (m.), prenos druge vožnje - 14.15 Policija -15.55 Športni prenosi in posnetki - 18.40 Družinska stebla rocka (9/11) -19.30 Glasbeni program - 20.10 Rock klub: Steely Dan - Two Against Nature - 21.10 Mati in sin (18/42) -21.40 Šport danes - 21,55 Cosbyjev šov (19/ 26) - 22.20 Rdeči škrat (43/43) - 22.50 Jesti Raoula, ameriški film___________
TV MADŽARSKA 1
6.30 Agrar - 6.45 Danes zjutraj - 7.35 Risanke -7.55 Pameten ježek - 8.30 Prihod - odhod - 8.56 Verska oddaja - 9.05 Zanzibar -10.25 Zlati dim, sporočila preteklosti - 11.00 Po larpatski dolini - 12.00 Poročila - 12.05 Hitrostno drsanje -13.35 Bravo TV - 14.30 Sposojena Zemlja -15.00 Delta -15.25 Naše stoletje - 15.55 1100 let sredi Evrope - 16.15 Trend - 16,55 Mreža -17.25 Vaterpolo - 18.30 Človek se pač moti -
Televizijski spored od 9. februar do 15. februar 2001
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Večna ljubezen, nad. - 11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady, nad. - 13.15 William Tell, nan. - 14.10 Otroški zdravnik, nan. - 15.45 Oprah Šhow: Zvezdice - 16.35 Milady, nad. - 17.25 Moja usoda si ti, nad. - 18.20 Večna ljubezen, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Blizu nevarnosti, ameriški film - 21.40 Newyorška policija, nan. - 22.30 JAG, nan. - 23.20 Taksi, nan. - 23.50 24 ur
KANAL A
9.00 Križarjenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. -10.25 Beverly Hills, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.45 Komedija zmešnjav -14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Mladenič v modrem, nan. - 16.35 Zlata krila, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Will in Grace, nan. - 18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00 Evroliga v košarki, osmina finala - 21.45 Družinsko pravo, nan. - 22.40 Tretji kamen od sonca, nan. - 23.10 Seinfeld, nan. - 23.40 Mesto greha, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega program - Aktualno -15.20 Iz našega studia: Astronomsko društvo Krnica - 15.45 Turistična ponudba Pomurja -16.00 Ponovitev oddaj iz studia Bruli - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno -18.20 Reportažna sreda: 40. sejem Alpe-Adria -18.40 S starimi obrtmi v današnje dni: Izdelovanje rož - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Iz Ideine videoteke na Kanalu 10 - 20.00 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, infor. oddaja. 9.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 10.25 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 10.55 Aktualno v občini Gornji Petrovci, občinska oddaja. 11.25 Videostrani. 16.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 17.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 18.45 Aktualno v občini Gornji Petrovci, občinska oddaja. 19.30 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 20,05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 AS intervju, informativno-predstavitvena oddaja. 20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 21.00 Viva turistica, turistična oddaja. 21.30 ATV predstavlja, oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih. 22.00 Rako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program -12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. -13.20 Raziskovalec, serija - 14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program -15.05 Za otroke -16.00 Dokumentarna oddaja - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Iz jezikovne zakladnice - 18.25 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.15 Rdeči cvet, nad. - 21.05 M-magazin - 22.10 Poslovni klub - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 Pomoč - 0.05 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
11.20 Newyorška policija, nan. - 12.05 Otroška serija - 12.30 Tv-forum - 14.10 Mosley, nad. -15.00 Dok. oddaja - 15.30 Trenutek spoznanja -16.00 Poročila - 16.10 Vedno te bom ljubil, nad. -17.00 Vsakdanjik - 18.25 Panorama - 19.00 Poročila -19.00 Rdeči palček, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.25 Globalna vas - 21.15 Polni krog - 21.30 Divja Amerika, serija - 22.30 Sedem veličastnih, serija - 23.15 Zahodnjaki, ameriški film -1.05 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
16,30 Start - 17.00 Moja draga Klementina, ameriški film - 18.35 Digitalna enciklopedija
vesolja: E. T. - Iskanje nezemeljskih oblik življenja (7/11) - 19.20 Glasbeni program -20.00 Amerika - življenje narave - 20.30 Nogomet: Milan - PSG, prenos tekme Lige prvakov -22.35 Šport danes - 22.45 Košarka: Split - Mac-cabi, posnetek - 0.15 Liga prvakov, posnetki
TV MADŽARSKA 1
13.00 Hrvaški magazin - 13.25 Ecranul nostru -14.00 Zgodovina filma - 14.20 Palica - vrtnica -15.40 Vredno zaščite - 15.50 Tisočletje - 16.00 Tečaj nemščine - 16.30 Kažipot - 17.00 Odprava v Ekvador -17.25 Mišelovka - 18.00 Poročila - 18.20 Ljubezni v Saint Trapezu - 19.15 Dnevnik, šport - 20.05 Ni pravnomočno - 20.30 Liga prvakov v nogometu - 22.45 Poročila, aktualno, tema - 23.30 Panorama -0.00 Liga prvakov - 0.50 Tisočletje
tv2
5.50 Dobro jutro - 8.35 Bogati in lepi - 9.00 Polni življenja - 9.30 Gimi-dili - 10.00 Pomagaj si sam - 10.25 Neposredna ponudba - 11.15 Jutranje misli - 11.25 Madžarska jutri -11.55 Ste-fanie - 12.45 Španske stopnice - 14.25 Herkul -15.10 Na krilih vetra - 16.00 Ramona - 16.25 Lepotica Acapulca - 16.55 Fiorella - 17.40 Maria Isabel - 18.30 Dejstva - 19.00 Kolo sreče -19.40 Otroška usta - 20.00 Divji angel - 20.30 Najlepše ljubezenske pesmi - 21.40 Zvezda, film - 23.16 Dober večer - 23.56 Csiszar.hu -0.55 Zakleti sovražniki - 1.45 Svet interneta
Avstrija 1
10.35 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bela Aira - 17.35 Močna družina - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška -19.00 Studio, prenos iz Lahtija - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Sturm - Panathinakios, prenos iz Gradca - 23.35 Nash Bridges
Avstrija 2
9.50 Zlata dekleta -10.15 Dallas -12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Dr. Stefan Frank -14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi --1’8.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.45 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Želja po življenju, TV-film - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče
/ V Četrtek, 15. 2.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8.00 Odmevi
8.30 Mostovi
9.00 Pod klobukom
9.50 Zgodbe iz školjke
10.30 Nosorog in prijatelji, nemška serija
11.30 Razgledi slovenskih vrhov
12	.00 Čari začimb
12.30 Gospodarski izzivi
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.40 . Intervju
14.30 Zoom
16.00 Slovenci po svetu
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Volkovi, čarovnice in velikani
16.55 Na liniji, oddaja za mlade
17.45 Raziskovalci, ameriška serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.00 Tednik
21.00 Prvi in drugi
21.20 Osmi dan
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Pisave
23.20 Bolezni našega časa: Revmatizem
23.50 Raziskovalci, ameriška serija
TV SLOVENIJA 2
8.00 Simpsonovi, risana nanizanka
8.20 Videospotnice
10	.00 Nash Bridges, ameriška nanizanka
10	.40 Grace na udaru, ameriška nanizanka
11.05 Frasier, ameriška nanizanka
12.10 Liga prvakov v nogometu
14.10 Svet poroča
14.40 Bežno srečanje, angleški film
16.30 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka
17	.00 Nash Bridges, ameriška nanizanka
18	.00 Kdo zadnji odide, ameriški film
19.30 Videospotnice
20.05 Tuja razvedrilna oddaja
21.00 Emily z Mesečeve domačije, nad.
21.45 Blaire Dolan, ameriški film
2	3.15 Moški z denarjem, švedski film
0.40 Simpsonovi, risana nanizanka
1.05 Videospotnice
POP TV
7	.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Večna ljubezen, nad. - 11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady, nad. - 13.15 William Tell, nan. - 14.10 Otroški zdravnik, nan. - 15.45 Oprah Show: Dekleta pišejo Oprah - 16.35 Milady, nad. - 17.25 Moja usoda si ti, nad. -18.20 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Utrip srca, ameriški film - 21.40 Urgenca, nan. - 22.30 Prijatelji, nan. - 23.00 JAG, nan. -23.50 Taksi, nan. - 0.20 24 ur
KANAL A
9.00 Križarjenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. -10.25 Beverly Hills, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Adrenalina - 13.45 Mladoporočenci - 14.45 Ricki Lake, pogovorna odd. -15.40 Mladenič v modrem, nan. - 16.35 Zlata krila, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Will in Grace, nan - 18.30 Pa me ustrelil, nan. -19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Kazaam, ameriški film - 21.40 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.10 Seinfeld, nan. - 22.40 Padli šampion, am. film
IDEA TV - KANAL A
8	.00 Dobro jutro, Pomurje - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno -15.20 Reportažna sreda: 40. sejem Alpe-Adria -15.40 S starimi obrtmi v današnje dni: Izdelovanje rož - 16.00 Ponovitev oddaj iz studia Bruli - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno -13.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 18.25 Intervju: Vanja Režonja -18.40 Anketa - 18.45 Dalmacija v pesmih in besedi Oliverja Dragojeviča -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Iz Ideine videoteke na Kanalu 10 - 20.00 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, infor. oddaja. 09.45 Turistična oddaja, pon. 10.00 Viva turistica, turistična oddaja, pon. 10.30 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, pon. 11.00 ATV predstavlja, oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih. 11.30 Videostrani. 16.00 ATV predstavlja, oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih. 16.30 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 17.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 17.30 Viva turistica, turistična odd., pon. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 18.45 AS intervju, infor.-predstavitvena odd. 19.10 Iz produkcije ZLTV, VTV Velenje. 19.40 Glasbeni spoti. 20.05 Gnes, infor. odd. 20.20 Četrtkov klepet, oddaja v živo. 21.00 Odprta tema: Medijski zakon, oddaja v živo iz ZLTV. 22.00 Iz produkcije ZLTV, VTV Velenje. 22.45 Gnes, infor. odd. 23.00 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 Raziskovalec, serija - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.05 Otroški program - 16.00 Split: Morje - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Izobraževalna oddaja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik -
20.20 Amelia Earhart, ameriški film - 21.55 Pol ure kulture - 22.25 Narava politike - 23.10 Odmevi dneva - 23.30 Goli otok, dok. oddaja
TV HRVAŠKA 2
10.00 Dokum. odd. - 10.30 Divja Amerika, serija - 11.30 Globalna vas - 12.15 Otroška oddaja -12.40 Poslovni klub - 13.15 Južni Brooklyn, nan. - 14.00 M-magazin - 15.00 Pomoč - 16.00 Poročila - 16.10 Vedno te bom ljubil, nad. -17.00 Vsakdanjik.- 18.30 Panorama - 19.00 Por. - 19.05 Na zdravje!, nan. - 19.30 Policija, nan. -20,25 Bolnišnica upanja, nan. - 21.10 Polni krog - 21.35 Željka Ogresta in gosti - 22.35 Dosjeji X, nan. - 23.25 Reka brez vrnitve, ameriški film -0.55 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
16.30 Ljudje z zahoda, ameriški film - 18.30 Evrogol - 19.30 Glasbeni program - 20,10 Športni program - 22.00 Šport danes - 22.10 Hit depo - 0.10 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
9.35 Za vsak dan nekaj -12.00 Regionalni magazini - 13.00 Slovenski utrinki - 13.25 Skupaj, narodnostna oddaja - 14.00 Dolgo poletje, film -15.30 Alpe - Donava - Jadran -16.10 Zlata buča -16.15 Unitaristične cerkve - 17.00 Dotik - 17.25 Pomagajmo si - 18.00 Poročila - 18.20 Ljubezni v Saint Trapezu - 19.15 Dnevnik, šport - 20.05 Azerac, nad. - 20.55 Galyvolgy show - 21.25 V zagonu -22.00 Dnevnik, aktualno - 22.50 Kulturna ponudba - 23.20 Boccaccio, nad. - 0.10 Tisočletje
tv2
9.45 Madžarska vina - 10.15 Neposredna ponudba - 11.05 Jutranje misli - 11.15 Kolo sreče -11.45 Stefanie - 12.35 Španske stopnice -14.25 Herkul - 15.10 Na krilih vetra - 16.00 Ramona - 16.25 Lepotica Acapulca -16.55 Firella - 17.40 Maria Isabel - 18.30 Dejstva - 19.00 Sedaj ali nikoli, kviz - 19.45 Otroška usta -20.00 Divji angel - 20.30 Srečni Luka - 21.25 Vetropir, film - 23.00 Dober večer - 23.50 Okno v Evropo - 0.20 Pomladno prebujanje, film
Avstrija 1
10.15 Veleslalom, posnetek iz Shigakogena -10.40 Tek na smučeh (ž.), prenos iz Lahtija -12.30 Tek na smučeh, prenos - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca -17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Močna družina -18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Studio - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 MA 2412 -21.15 Sinan Toprak je nepodkupljiv - 22.05 Nova - 23.00 De Luca - 23.30 Oddaja o kulturi
Avstrija 2
9.50 Zlata dekleta - 10.15 Dallas -12.05 Milijonsko kolo -12.30 Alpe - Donava - Jadran - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 -14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest -15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich -17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Sedem svetovnih čudes - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva
O NAS ZA NAS
Vsak dan ob 1 830 in 2O00:
GNES - inform. oddaja
Televizijski spored od 9. februar do 15. februar 2001
19.00 Lotto-show - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Bruhaha, kabaret - 21.05 Svet čudežev - 22.00 Od Boga sem v Pesti dobil luč - 0.50 Marian Petrescu Group, jazz
tv2
6.00 Korenine - 6.30 Leteča hiša - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 11.00 Gimi-dili -11.25 Tv Party - 12.25 Divji svet - 13.15 Jezdeci vetra - 14.10 Sever in jug - 15.10 Z ena na dva - 15.35 Prijatelji - 16.00 Connan - 16.50 Sinbad - 17.40 Herkul - 18.30 Dejstva - 19.00 Zračna policija, nan. - 20.00 Jasnovidec, film -21.55 Vojska z enim vojakom, film
Avstrija 1
7.10 Otroški program - 9.30 Slalom, prenos prve vožnje - 11.30 Volčja kri - 11.50 Risanke -12.05 Šaljivec Carey - 12.30 Življenje in jaz -12.55 Slalom, prenos druge vožnje - 15.20 Sabrina - 15.45 03 Austria Top 40 - 16.35 Bever-ly Hills - 17.20 Srček - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Ekstremno - 19.00 Studio - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 22.05 Vem, kaj ste naredili lansko poletje, srhljivka - 23.40 Arahnofobija, srhljivka
Avstrija 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Moja mati, moja tekmica, TV-film - 11.00 Marili, filmska komedija - 12.30 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mojega srca ne smeš vprašati, film - 14.45 Domotožje za St. Paulijem, film - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin -17.55 Bingo -18.25 Konflikti - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Zimski praznik narodnozabavne glasbe, prenos -22.20 Hochwiirden podeduje raj, TV-film - 23.55 Upornik brez razloga, film
Iv Nedelja, 11. 2.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Telebajski, otroška oddaja
8.25 Tabaluga, otroška nanizanka
8.50 Pika Nogavička, nanizanka
9.20 Mikin Makin črkopis
10	.00 Tekm. slovenskih godb Krško 2000
10.35 Pomagajmo si
11	.05 Svet divjih živali, japonska serija
11.30 Obzorja duha
12	.00 Ljudje in zemlja
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.20 Orion
14.45	Garači, angleška nadaljevanka
15.30	Parada plesa
16.00 Čari začimb: Zajec v obari
16.30 Poročila, šport, vreme
16.50 Vsakdanjik in praznik
17.45 Slovenski magazin
18.16 Razgledi slovenskih vrhov
18.45 Risanka
18.50 Žrebanje lota
19.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Zoom
21.40 Intervju
22.40 Poročila, šport, vreme
23.05 Brez reza
23.25	Ruski klasiki, balet Kirov
23.35	Orientalni plesi, francoska oddaja
TV SLOVENIJA 2
8.20 Videospotnice
9.25 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka
9.50 Emily z Mesečeve domačije, nad.
10.40 SP v biatlonu
13.30 SP v alpskem smučanju, pregled
13.35 SP v biatlonu, pregled
13.40 Šport
19.30 Videospotnice
20.05 Pustolovščine N. Hulota, fran. ser.
20.50 Trend, oddaja o modi
21.25 Končnica
22.25 Arija, angleški film
23.50 Videospotnice
POP TV
8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 70.00 Power Ranger, nan. - 10.30 Navihanka, nan. -11.00 Mladi učitelj, nan. - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Ameriška gimnazija, nan. -13.00 Pot skozi meglice, risani film -14.20 Sto najpomembnejših ljudi revije Time - 14.40 Prva izdaja, nan. - 15.30 Zadnji veliki bojevnik, ameriški film -17.20 Obalna straža, rian. - 18.10 VIP, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Nevarna razmerja, ameriški film -22.10 Športna scena - 22.55 Ljubezen in zmešnjava, avstralski film - 0.40 24 ur
KANAL A
8.25 Sladka milost, ameriški film - 11.00 Kung Fu, nan. - 12.00 Nezgodni oddelek, nan. - 13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 Pop’n’roll - 14.30 Otrokovo srce, ameriški film - 16.20 Mestni divjak, dokumentarna oddaja - 17.10 Divja zemlja, nadaljevanka, zadnji del - 18.00 Melrose Plače, nad. - 19.00 Prijatelji, nan. - 19.30 Roswell, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Ledene steze, ameriški film - 22.45 Stilski izziv - 23.20 Oddaljeni krik, angleški film
IDEA TV - KANAL A
10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Predstavitev športnega društva: Aerobika s Fit&Fun -10.15 Turnir v malem nogometu v Radencih -10.30 Iz našega studia: Predstavljamo Galex, d. d. - 10.55 Mladi za napredek pomurske regije -11.10 Besedno potovanje z agencijo Van Gogh -11.35 S starimi obrtmi v današnje dni: Izdelovanje metel - 11.50 Portret: dr. Mitja Slavinec - 12.05 Anketa - 12.10 Šansoni Svetlane Makarovič s koncerta v soboškem gradu - 12.10 Pogovor o spominski razstavi Ludvika Vrečiča - 12.25 Tedenski komentar - 12.30 Pregled dogodkov tedna
TV AS - kanal 54
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.30 Aktualno v občini Beltinci, občinska oddaja, ponovitev. 12.00 Vitalis, zdravstvena oddaja. 12.30 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 13.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 14.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 14.30 As intervju, informativno - predstavitvena oddaja. 15.00 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 15.15 Viva turistica, turistična oddaja. 15.45 Četrtkov klepet, ponovitev. 16.10 Naj viža, glasbena oddaja. 17.10 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 18.10 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Film za otroke - 9.30 Risanka - 10.00 Mednarodni otroški karneval -12.00 Poročila -12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota - 14.00 V nedeljo ob dveh -15.00 Poročila - 15.10 Kuharski dvoboj - 15.45 Raziskovalec, serija - 16.50 Jack in Jill, nad. -17.35 Moja tuja otroka, francoski film - 19.30 Dnevnik - 20.15 Drama - 21.00 Glasbena oddaja - 21.55 Poročila - 22.15 Ko bi palače spregovorile, serija - 23.05 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.50 Poročila - 8.55 007, tedenski politični magazin - 9.45 Verski program -10.45 Portret cerkve in mesta -11.00 Nedeljska maša - 12.05 Otroška serija -12.65 Oddaja o kulturi -13.25 Skrivnostni miti, serija - 14.05 Decoy, ameriški film - 15.25 Risanka - 15.50 Film -17.30 Etno -18.00 Opera Box - 18.30 Hit HTV - 19.15 Fotografija - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Potovanja: Indonezija - 21.10 Poročila - 21.20 Strogo zaupno; britanski film -23.05 Oddaja o filmu - 23.45 Lepa Sara, portoriški film -1.35 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
13.30 Vedno te bom ljubil - 17.00 Šport v nedeljo - 17.55 Rokomet: Brodomerkur Split - Metkovič, prenos - 20.25 Nogomet: Italijanska liga, prenos - 22.20 Šport danes - 22.40 Glasbeni program -23.20 Umetnine svetovnih muzejev - 23.30 Košarka: NBA pregled - 0.00 Košarka NBA: All-Star Game, prenos iz Washingtona (do 2.30)
TV MADŽARSKA 1
7.00 Božja beseda - 7.10 Risanke - 7.50 Nedeljski otok - 9.30 Glavni trg - 11.00 Strah je naša dediščina - 12.00 Poročila - 12.05 Madžarska prihodnost - 12.35 Minute sreče -13.00 Tv-klinika - 13.25 Skrajnosti - 13.40 Zgodba o sokolu - 14.05 Od cveta do listopada -15.30 Vesela novica, verska oddaja - 16.00 Ars Hungarica -16.30 Vaterpolo - 17.30 Kovček -18.00 V carstvu ruskega medveda -19.00 Tednik - 19.45 Dnevnik, vreme - 20.05 Le naprej -21.05 Showidol - 22.00 Iščemo dobrega človeka
tv2
6.00 Jutranje razmišljanje - 6.30 Priča - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 11.00 Gimi-dili - 12.00 Stroj za čvekanje - 12.20 Šport -12.50 Banditi iz Missourija, vestern - 14.20 Obalna straža - 15.10 MacGyver - 16.00 Sentinel -16.50 Ksena - 17.40 Leteča vipera - 18.30 Dnevnik - 20.00 Vzhodne veščine, film - 21.40 Co-lombo - 23.10 Svet zaporov - 23.45 Madžarska jutri - 0.15 Tri sestre, film
Avstrija 1
6.00 Otroški program - 10.55 Biatlon, prenos s Pokljuke - 13.00 Šport - 13.26 Bud, trepet tolovajev, akcijski film - 15.05 Trije amigosi, filmska komedija - 16.45 Dragnet - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.16 Senca in prikazen, pustolovski film - 22.00 Kolumbo -23.15 Hiša na ulici Carroll, srhljivka
Avstrija 2
9.00 Poročila - 9.05 Kilimandžaro - 9.20 Jeruzalem, opera - 10.35 Teden kulture - 11.00 Poročila - 11.05 Evropski studio - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Pogledi s strani - 14.15 Univerzum: Skrivnosti Indijskega oceana - 15.00 Heidi in Erni -15.25 Isola Bella - 17.05 Lepo življenje - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Med ljubeznijo in strastjo, TV-film - 21.55 Prizadet -23.15 Enostavno klasično
TV SLOVENIJA 1
8.00 Utrip
8.20 Zrcalo tedna
8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
9.10 Zares divje živali, ameriška serija
9.35 Pravljičar, ameriška nanizanka
10.00 Odprava Zelenega zmaja, nadaljevanka
10.35 Humanistika
11.10 Dosežki
11.30 Na vrtu
11.55 Umetnost življenja po svetu, serija
12.25 Parada plesa
13.00 Poročila, špoh, vreme
13.30 Ljudje in zemlja
14.20 Polnočni klub
15.30 Gibljive slike
16.00 Dober dan, Koroška 1
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Mikin Makin črkopis
16.50 Telebajski
17.15 Radovedni Taček: Bivališče
17.45 Volja najde pot
18.35 Žrebanje 3 x3 plus 6
18.45 Risanka
19	.00 Kronika
19.30 Dnevnik; šport, vreme
20	.05 Gozdarska hiša, nemška nanizanka
21	.00 Aktualne teme
22	.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Tartuffe, gledališka predstava
0.45 Volja najde pot
TV SLOVENIJA 2
8.00 Simpsonovi, risana nanizanka
8.20 Videospotnice
10.00 Nash Bridges, ameriška nanizanka
10.40 Grof Monte Cristo, francoska nad.
12.35 V etru nove Evrope, dokumentarni film
13.30 Trend, oddaja o modi
14	.00 Sobotna noč
16	.00 Policija na naši strani
16.30 Caroline v velemestu, nanizanka
17	.00 Nash Bridges, ameriška nanizanka
18	.00 Tele M, oddaja TV Maribor
18.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja
19.30 Videospotnice
20	.05 Vesoljska naselja, ameriška oddaja
21	.00 Studio City
22	.00 South Park, risana nanizanka
22.30 Metropolis
23	.00 Brane Rončel izza odra
0.25 Hudomušna prikazen, angleški film
1.	55 Simpsonovi, risana nanizanka
2	.15 Videospotnice
POP TV
7	.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Večna ljubezen, nad. - 11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady, nad. - 13.15 Športna scena - 14.10 Otroški zdravnik, nan. - 15.45 Oprah Show: Nelson Mandela - 16.35 Milady, nad. - 17.25 Moja usoda si ti, nad. - 18.20 Večna ljubezen, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Sedma nebesa, nan. - 21.00 Gospod Magoo, ameriški film - 22.30 JAG, nan. - 23.20 Taksi, nan. - 23.50 24 ur
KANAL A
9	.00 Križarjenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. -10.25 Beverly Hills, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.45 Zmenkarije - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.40 Mladenič v modrem, nan. - 16.35 Zlata krila, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Will in Grace, nan. - 18.30 Pa me ustrelil, nan. -19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Piš, ameriški film - 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.00 Dosjeji X, nan. - 0.00 Dan-nyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - TV Pika - 16.00 Ponovitev oddaj iz studia Bruli -18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 18.20 Kronika - 18.25 Športni ponedeljek - Pregled športnih dogodkov - 18.30 Predstavitev športnega društva - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Iz Ideine videoteke na Kanalu 10 - 20.00 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 11.30 Videostrani. 14.45 Vide-onovice za gluhe in naglušne. 16.00 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 17.00 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.16 Glasbeni spoti. 18.30 Bonanza, ameriška nadaljevanka. 19.30 Glasbeni spoti. 20.05 Gnes, informativna oddaja, 20.20 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.50 Bes, film. 22.20 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program -11.05 Otroški program -12.00 Poročila -12.35 Vedno te bom liubil. nad. - 13 15 Svet živali
Televizijski spored od 9. februar do 15. februar 2001
serija -13.45 Svet spomeniki Azije, serija - 14.15 Poročila - 14,20 Izobraževalni program - 15.05 Otroški program - 16.00 Skupaj v vojni, skupaj v miru -16.30 Hrvaška danes -17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Dokumentarna oddaja - 18.25 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.15 Zgodovina religij, serija - 21.15 Z ljubeznijo se ne igraj, drama - 22.15 Misli 21. stoletja - 23.15 Odmevi dneva - 23.35 Evro-magazin - 0.10 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10	.10 Oprah Show - 10.55 Pravica za vse, nad. - 11.40 Latinica - 13.20 Otroška serija - 13.50 Kuharski dvoboj - 14.30 Družina Soprano, nad. - 15.20 Oddaja o filmu - 16.00 Poročila - 16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Panorama - 19.00 Poročila - 19.00 Mati in sin, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz -20.25 Zahodno krilo, serija - 21.10 Polni krog -21.30 Slačilnica - 22.35 Primer Lucona, avstrijski film - 0.30 Zadnji voz, ameriški film
TV Hrvaška 3
17	.00 Košarka NBA: All-Star Game, posnetek -18.45 Melrose Plače (66/68) - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Petica - 21.20 Brooklyn jug (20/22) - 22.05 Šport danes - 22.15 Portreti sodobnih likovnih umetnikov: Aleksandar Srnec -23.15 Mesečina - 0.00 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
9.	35 Za vsak dan nekaj - 12.00 Regionalni magazini - 13.00 Romski magazin - 13.25 Domovina, slovaški magazin - 14.00 Naša družinica, nan. - 14.50 Slike iz potapljajočega se sveta -15.05 Darilo Costanci - 15.50 Tisočletje - 15.58 Poročila - 16.00 Madžarska hiša - 16.25 Binko-štna misija -16.45 Ostani z nami - 17.00 Spoznavajmo Evropo - 17.25 Smotra - 17.50 Osnovni toni - 18.00 Poročila - 18.20 Ljubezni v Saint Tropezu - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport -20.05 Milenijske pravljice - 20.30 1 12, kriminalistični magazin - 21.10 MMM-avto - 21.40 112 ekstra - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.50 Govorilna ura - 23.20 Liga prvakov v nogometu
tv2
5.50 Dobro jutro - 8.35 Bogati in lepi - 9.00 Polni življenja - 9.30 Gimi-dili - 9.55 Tv Party -10.45 Neposredna ponudba - 11.35 Jutranje misli - 11.45 Stefanie - 12.35 Španske stopnice, nad. - 14.35 Herkul - 15.10 Na krilih vetra -16.00 Ramona - 16.25 Lepotica Acapulca -16.55 Fiorella - 17.40 Maria Isabel - 18.30 Dejstva - 19.00 Sedaj ali nikoli, kviz - 19.45 Otroška usta - 20.00 Divji angel - 20.30 JAG, nan. -21.35 Air America - 22.15 Friderikusz: Moj film se nadaljuje - 23.10 Dober večer - 23.55 Nevarno poslanstvo - 0.50 Slika
Avstrija 1
7	.05 Risanke -10.10 Trije amigosi, filmska komedija - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Močna družina -18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Moj dragi, tiran, filmska komedija - 22.00 Pozabi Pariz, filmska komedija - 23.35 Nikita
idea tv •
POMURSKA REGIONALNA televizija
38UHF
Avstrija 2
10.15 Dallas - 12.00 Čas v sliki - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13,40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema -22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Chungking Express, film
7^ Torek, 13. 2.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Mostovi
9	.00 Risanka
9.20	Radovedni Taček: Bivališče
9.40	Oddaja za otroke
10.30	Volja najde pot
11.30	Pomagajmo si
12	.05 Gozdarska hiša, nemška nanizanka
13	.00 Poročila, šport, vreme
13	.15 Aktualne teme
14.05 Tartuffe, gledališka predstava
16.00 Prisluhnimo tišini
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Sprehodi v naravo
17.10 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, nad.
17.40 Zibelke svetovnih kultur, nem. serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Peta hiša na levi, humoristična nan.
20.35 Sprehod z dinozavri, angleška serija
21.10 Aktualno
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Zaupanje, angleška drama, 1. del
0.05 Zibelke svetovnih kultur, nem. serija
TV SLOVENIJA 2
8.00 Simpsonovi, risana nanizanka
8.25 Videospotnice
10.00 Nash Bridges, ameriška nanizanka
10.40 Vesoljska naselja, ameriška oddaja
11.30 Pustolovščine N. Hulota, serija
1	3.30 Rokoborba s krokodili, ameriški film
14.55 Studio City
15.55 Metropolis
16.30 Caroline v velemestu, nanizanka
17.00 Nash Bridges, ameriška nanizanka
18.00 Preskus ljubezni, ameriški film
19.30 Videospotnice
20.05 Glasbeni festivali
21.00 Lahkomiselneži, francoski film
22.35 ‘ Evropski dokumentarni film
23.05 Svet poroča
23.35 Simpsonovi, risana nanizanka
23.45 Videospotnice
POP TV
7	.00 Dobro jutro, Slovenija - 10,00 Večna ljubezen, nad. - 11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady, nad. - 13.15 William Tell, nan. - 14.10 Otroški zdravnik, nan. - 15.45 Oprah Show: Ali zastrupljate svoj odnos- 16.35 Milady, nad. -17.25 Moja usoda si ti, nad. - 18.20 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Prazna zibelka, ameriški film - 21.40 Naša sodnica, nan. - 22.30 JAG, nan. - 23.20 Taksi, nan. - 23.50 24 ur
KANAL A
9.00 Križarjenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. -10.25 Beverly Hills, nan. -11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Pop'n’roll - 13.45 Stilski izziv - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.40 Mladenič v modrem, nan. - 16.35 Zlata krila, nan. - 17,30 Fant zre v svet. nan. -18.00 Will in Grace. nan. - 18.30
Pa me ustrelil, nan. -19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Conan barbar, ameriški film - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.45 Seinfeld, nan. - 23.15 Udarci pravice, nan. - 0.10 Pop’n’roll
IDEA TV - KANAL A
8	.00 Dobro jutro, Pomurje - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 15.20 Kronika - 15.25 Športni ponedeljek -15.30 Predstavitev športnega društva - 16.00 Ponovitev oddaj iz studia Bruli - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 18.20 Iz našega studia: Astronomsko društvo Krnica -18.45 Turistična ponudba Pomurja - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Iz Ideine videoteke na Kanalu 10 - 20.00 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 9.45 Šport plus, športna oddaja. 10.15 Maturantski ples, Gimnazija 4. b in 4. d Murska Sobota, posnetek Studio Signal. 12.00 Videostrani. 16.30 Ministrski stol, iz produkcije ZLTV. 17.30 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 18,00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Bonan-za, ameriška nadaljevanka. 19.30 Glasbeni spoti. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Aktualno v občini Gornji Petrovci, občinska oddaja. 20.50 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.20 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 22.00 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program -11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.15 Svet živali, serija - 13.45 Sveti spomeniki Azije, serija -14.15 Poročila - 14.20 Izobraževalna oddaja -15.00 Otroški program - 16.00 Samoborski pust - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija -17.30 Hugo - 17.55 Govorimo o zdravju - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarna oddaja - 20.45 Tv-forum - 22.20 Trenutek spoznanja - 22.55 Odmevi dneva - 23.15 Simfo-nijski orkester HRT - 23.55 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.50 Misli 21. stoletja - 11.45 Evromagazin -12.20 Otroška serija - 12.45 Zgodovina religij, serija - 13.40 Kuharski dvoboj - 14.15 Zahodno krilo, serija -15.00 Slačilnica - 16.00 Poročila -16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Panorama - 19.00 Poročila - 19.00 Cosby Show -19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.25 Prijatelji, nan. - 20.55 Polni krog - 21.15 Newyor-ška policija, nan. - 22.00 Moja draga Klementina, ameriški film - 23.35 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
15.45 Petica - 16.55 Nogomet: Hajduk - Dinamo, prenos prijateljske tekme - 18.50 Risanka -19.00 Animavizija - 19.30 Glasbeni program -20.10 Štart, športni program - 20.40 Nogomet: Real (M.) - Lazio, prenos tekme Lige prvakov -22.35 Šport danes - 22.45 Monoplus - 23.25 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
9.35 Za vsak dan nekaj - 12.00 Regionalni magazini - 13.00 Srbski ekran -13.25 Unser Bildschirm -14.00 Zabava v operi - 14.20 Obvezno čtivo -14.50 Vaški notar, drama -15.50 Tisočletje -15.58 Poročila - 16.00 Po sledeh sonca - 16.30 Zelena pika -17.00 Internet -17.25 Katoliška kronika -17.50 Osnovni toni - 18.00 Poročila - 18.20 Ljubezni v Saint Tropezu -19.15 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Želeli ste - 21.05 Bilo je nekoč - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.50 Kulturni magazin - 23.20 Liga prvakov -0.10 Tisočletje
tv2
8.35 Bogati in lepi - 9.00 Polni življenja - 9.30 Gimi-dili - 10.00 Hura, potujemol - 10.25 Neposredna ponudba -11.15 Jutranie misli -11.20
Madžarska galerija - 11.25 Okno v Evropo 11.55 Stefanie - 12.40 Spinske stopnice, nad.
14.25 Herkul - 15.10 Na krilih vetra - 16.00 R mona - 16.25 Lepotica Acapulca - 16.55 Forel - 17.40 Maria Isabel - 18.30 Dejstva - 19.0 Sedaj ali nikoli, kviz - 19.45 Otroška usta 20.00 Divji angel - 20.30 Walker, teksaški ra ger - 21.25 Zmajeva zmaga, film - 23.45 Dobi večer - 23.30 Zaklad Seuso, film - 0.00 Juliet in Juliette, film - 1.35 Svet interneta
Avstrija 1
6.40 Otroški program - 10.05 Moj dragi, tiran, I mska komedija - 11.45 Konfeti - 14.55 Nebešl družina - 15,40 Obalna straža - 16.25 Urgenca 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Močna družina 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.1 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Fant, težak sto k kriminalka - 21.55 Povabilo na umor, srhljivka 23.30 Nogomet: Real - Lazio, posnetek
Avstrija 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol prid bljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta 10.15 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Evro A strija - 12.35 Tednik - 13.00 Čas v sliki - 13. Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Pc cijska inšpekcija 1 - 14.05 Dr. Stefan Frank 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.1 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avsti - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20. Univerzum - 21.05 Reportaža - 22.00 Čas v sli - 22.30 Na prizorišču - 23.05 Nočna straža
Sreda, 14. 2
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8.00 Odmevi
8.30 Dober dan, Koroška
9.00 Risanke
9.20	Ebba in Didrik, švedska nadaljevanke
9.50	Sprehodi v naravo
10.10	Ranč pri kraguljčkovi sedmici, nad.
10.35	Lingo, tv-igrica
11.05 Zibelke svetovnih kultur, nem. serija
11.55 Peta hiša na levi, humoristična nan.
12.25 Sprehod z dinozavri, angleška serija
13.00 poročila, šport, vreme
13.15	Obzorja duha
13.45	Don Kihot iz La Man., ris. film, 2. del
15.20 Aktualno
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Male sive celice, kviz
17.45 Nosorog in druščina, nemška serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20	.00 Frankie in Johnny, ameriški film
22	.05 Odmevi, šport, vreme
23	.05 Gospodarski izzivi
23.35 Orkester Slovenske filharmonije
TV SLOVENIJA 2
8.00 Simpsonovi, risana nanizanka
8.20 Videospotnice
10.00 Nash Bridges, ameriška nanizanka
10.40 Lahkomiselneži, francoski film
14.10 Evropski dokumentarni film
14.40 Jasno in glasno
15.35 Glasba in človeški um, angleška seri
16.30 Raymonda imajo vsi radi, nanizanke
17.00 Nash Bridges, ameriška nanizanka
18,00 Morska druščina, ameriški film
19.30 Videospotnice
20.05 Liga prvakov v nogometu
23.30 Ženska z vlaka, italijanska nad.
1.00 Kako obračati ženske, ameriški film
2.30 Simpsonovi, risana nanizanka
2.55 VidRnsnntnir.n
IMS 8. februar 2001
ražom
»■Hi« * HA w| Mk ■						| AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJA	USTVARJALEC (KNJIŽ.)	PREVOZ VOZIL IN POTNIKOV	I FRANCOSH I FILOZOF J (ERNEST)	1 I ADAMO I BARANJA	ČEŠKI I REFOR-I MATOR (JAN)	I OTROŠKA [ NALEZLJIV | BOLEZEN	| SLOVENSK I FILMSKI A I REŽISER 1 (JURE)	1 1 FRANCOSK | SLIKAR I NAIVEC j (JEAN)	T" ZADNJI j DEL VRATI		[ JUNAK | VERGILOVE i ENEIDE, i ENEJ	RIMSKI DRŽAVNIK,	i^B	■HBF A \ Ir \ > 1 i L *	x m 1 B r IUjk!	> -tim				
						KDOR SE PRETIRAN BOJI																		
					।	MESO S TREBUHA ŽIVALI																		
						NAJVEČJE TURŠKO JEZERO				T GLAGOLNIK f	0D j SPRELETET	J								r					
																								
																								
1				1		(EMILE)					1 RIMSKA I ŠTIRICA			| RT V VZH. | ŠPANIJI										
						SREDIŠČE MOLDAVIJE																		
														f DUŠ.SPOJINA, | CIANID										
						►					(LAT.)							ANTON INGOLIČ	t	t		GRAD NAD		GLAVNO MESTO GANE
											1 VRSTA ŽITA										REKA V SREDNJI	OTOK V SREDNJI	SENJEM V HRVAŠKEM	
				OČILNA	1 (■""■■I													KENAN EVREN						
VESTNIK	MESTO V MALI AZIJI, IZNIK	STOPNJA PRIDEVNIKA	MIZA OPER.PEVKA RADOVAN						| JAVI GORICI j AM.IGRALKA | (PATRICIA)								I” IZDELKI 1 IZ KRZNA					DALMACIJI	PRIMORJU	(ORIG.)
																	VLAGA, j MOKROTA							
NENASITEN ČLOVEK												JOŽE | TOPORIŠIČ			MEHKUŽEN ČLOVEK									
												1 EVROPEJEC [ V INDIJI			IVO ZORMAN									
OTOK PRI LOŠINJU								VESOLJČEK			REKA V SEV.ITAUJI			R				VEČNOST			ir	HENRY CAVENDISH		
								JAP.MESTO NA HONŠUJU										PASTIR IZ OPERE SNEGUROČKA						
											HRV.PEVEC (DARKO)													
SVINJSKI HRBET S						AFRIŠKI VELETOK	ISLAMSKI VERSKI VODJA						NASPROTJE VKLOPA								NOČNI LOKAL	BISTVO		
													PREPROST PLUG j											
																					CARJEV			
ETANOL ŽENSKI															ODNOS j MRTVO telo, TRUPLO |									
PRINCIP KITAJSKE FILOZOFIJE					SRBSKA TOVARNA TRAKTORJEV				NORDiMITOL. j	Y				TISOČ I VATOV j DAR i									———— _	
									LISASTA I ZVER |j														SMOLA NA OSNOVI	VZDEVEK RADKA
AMERIŠKA IGRALKA GARDNER					KAVBOJSKA VRV Z ZANKO					NIGERIJI 1 DEL KOLES. 1 DIRKE j								RASTLINA NA VLAŽNIH TLEH, LOČEK				IRIDIJ JEZERO NA SEVERU	PVC	POLIČA
												SLOVANSKA j BOGINJA 1 LEPOTE j						PISATELJEV " IZDELEK				FINSKE		
T /7 i j SP												AM.AVTO |						VRANJI SAMEC						
							BESEDNA FIGURA										UČENEC PRI OBRTNIKU							
																	GRŠKA ČRKA							
M ■ M ' H tl ju							ŠPANSKI KOLESAR (ABRAHAM)						TRSKA |						MENIČNO JAMSTVO RADIJ					STOJAN AUER
													OLEG VIDOV |											
							KANON				IZDELO- | VALEČ I ROLET									VRTNA RASTLINA,				
							MOŠKO IME			|	PROSTOR | ■ ZA	j ’RIREDITVE |						1	I	I	TARZANOVA 1 OPICA I			1	
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 25. 1. 2000: POLONA VETRIH, ELEKTROMOTOR, LENA, ALIA, NA, IAN, AGA, LIAM, ANTON TONČEK, KRK, NEON, ETANAL, SAMOMOR, KNINKA, APULIJA, PRESEVEK, ITEA, SPOJITEV, RAN, NEGNOJ, TNALO, ŠPAR, ARALICA, PAST, DAR, PALIJ, VADIJ, LOČ, TORON, DR, IČA, ATA, AK, KIRO, ANABI0ZA, EDINA TEMA, POHA-NEC, JE NEZNANJE, PA ILI, BA, VIKI, LETRIZEM, AVNOJ, CRANE, RENE, RA-DJA, AZNAR, SMET							zžrebanci Vestnikove nagradne križanki																	
															1-		Med rpšpvalrp hnmn ravrlnlii;.							
						o o o	1.	NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Bojan Vogrinčič, Vadarci 34, 9265 Bodonci	f 2.	NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT:	Ž Cilka Kuhar, Krog, Brodarska 38, 9000 M. Sobota i 3.	- 7. PRAKTIČNE NAGRADE:	f Davorin Dervarič, Prisojna c. 12, 9252 Radenci	“ Zdenka Mujič, Panonska 7 a, 9231 Beltinci	§ Franjo Šunk, Zgornji Porčič 85, 2230 Lenart	§ Tilen Lazar, Veščica 4, 9000 M. Sobota	F Branko Gabor, Trnje 83, 9232 črenšovci										1 							lili.	
															j za nagrade bodo prejeli po pošti.		1 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti j 5 000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada.							
																	Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 9. februara 2001.							
						CM ■											Ime in Naslov:	iriimek:								
						1 25. 1																								
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MI H (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ!
PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11 0t) Poročila - 11.20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 13.20 Predstavljamo vam - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15 30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje • 18.00 MV-dur-19.00 Poročila -19.15 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP
SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13 15 1 oseba ednine -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.15 Evropa v enem tednu -14.45 Šperplošča -15.30 Dogodki in odmevi - 17 00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18:00 Sobotni popoldan z glasbo -19.00 Poročila - 19.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP
NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce - 13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna -20.00 Fordjanek - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP
PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -
11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje - 18.00 Ali boom -19.00 Poročila - 19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila - 24.00 SNOP
TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10 00 Poročila ■ 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11 15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC ■ 12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine - 13.30 3xCountry -14 00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20 00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11.05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
Brat Dzouzi
Pred kratkin je mino dan pomorskega rodu slovenske vojske, pa je tak odišo mimo nas, kak či bi po Muri odplava. Beleka so skoro skuzepobile, gdasi je zmislo, kak malo mi od toga dneva mamo. Več mamo od brouda na Mitri. Tou je naša strateška naprava, štera de nan služila med ten, gda se petanjski moust fkilp silne pa dokič nouvoga napravijo pri Vučoj vesi. Od morske strategije sije pa tak spopejvo:
Po morju zdaj jaz veslam, ubog mornarček sam, pri sebi pa mislim si, mornarica, kje si ti?
Minil je mornariški dan, ki s perjem ni bil postlan, pa kaj naj v mornarici mi počnemo s solinami?
Na jugu pa ta zaliv Piranski prav nič ni kriv, če ribe potujejo zdaj čez mejo pa zopet nazaj. Mornariška flota pri nas se vojsko gre boljpočas’, svoj dan naj praznuje lepo z maketo podmomiško.
Če gremo vsi
v morje to naše naenkrat stat, živelj podvodni ves bo moral drugam se podat.
28
OGLASI
8. februar 2001 »k
motorna vozila
ODKUPUJEMO OSEBNA VOZILA, stara do 7 let. Tel.: 041 758 700 ali 564 95 86, ZEC COMMERCE, Apaška c. 2, G. Radgona. m6586
JUGO 45, letnik 1989, registriran do konca februarja, vozen, prodajo za 50.000 sit. Tel.: 528 16 78 ali 031 568 694. m6538
MOTOR NA AKOMULATOR, primeren za starost nad 3 leta, prodajo za 15 000 tolarjev. Tel.: 041 866 058, po 16. uri. m6570
ODKUPUJEMO vozila od letnika 1990 naprej. Tel.: 02 522 16 40, AV-TOH1T, Franc Tkalec, s. p., Markiša-vska 3a, M. Sobota. m6584
posesti
DVOSOBNO STANOVANJE ZAMENJAMO ZA VEČJE. Tel.: 02 523 19 55. m6536
DVOSOBNO STANOVANJE V
MURSKI SOBOTI dam v najem. Tel.: 041 574 422, popoldan. m6560
GOSTILNO V PRITLIČJU POSLOV-NO-TURISTIČNE ZGRADBE prodam. Tel.: 02 538 14 83. m6578
DVOSOBNO STANOVANJE v privatni hiši v M. Soboti dam v najem. Tel.: 031 848 684. m6583
živali
NESNICE. mlade hisex, rjave in gra-haste pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, gostilna Benčec, Bakpvci, tel.: 543 91 70, Franc Mo-vrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajser, Grad, tel.: 553 11 48, in gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53. m6502
NESNICE, mlade, pred nesnostjo, grahaste in rjave, cepljene, 850 SIT/ kos. Dostava na dom. Tel.: 582 14 01. m6559
DVE 7 MESECEV BREJI TELICI, kontrole A, prodamo. Tel.: 549 10 34. m6568
TELICO, brejo 9 mesecev, kontrole A, prodam. Tel.: 552 11 43. m6574
NESNICE, MLADE JARČICE, RJAVE, CEPLJENE, HISEX, stare 13 tednov, 500 SIT/KOS, prodam. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71. m6575
kmetijski pridelki
VINO prodam. Možna dostava. Tel.: 575 18 77 ali 041 773 370. m6293
VEČJE KOLIČINE SENA V BALAH in samonakladalko prodam. Tel.: 569 14 77. m6539
KORUZO, dve toni, prodam. Tel.: 546 11 82. m6552
KROMPIR ZA SAJENJE, lanski uvoz, več sort, in jedilnega ugodno prodam. Tel:. 02 542 14 82. m6565
kmetijska mehanizacija
TRAKTOR IMT 577, letnik 1985, prodam. Tel.: 546 11 82. m6551 TRAKTORSKO KOSO, Gaspardo, dvojni rez, prodam. Tel.: 584 97 80. m6556
NAKLADALNIK HLEVSKEGA
GNOJA AN 1RIKO kupim. Tel.: 553 10 63. m6562
TRAKTORSKI LUŠČILEC ZA KORUZO kupim. Tel.: 574 17 63. m6569 TRAKTOR UNIVERZAL FORTE 643, star dve leti, in obiralnik koruze, dvovrstni, star 4 leta, prodam. Tel.: 02 720 74 04. m6573
Spomin... edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
(Jimenez)
N SPOMIN
6. 2. minevata dve leti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi
Dominik Vrbnjak
iz Bratonec
Prisrčna hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, se ga spomnite z lepo mislijo, prižgano svečko in cvetjem.
Vsi njegovi
Ne jokajte nad menoj, veselite se z menoj!
ZAHVALA
Po dolgi bolezni pas je v 68. letu zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, brat in boter
Jože Recek
iz Nuskove 63
Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga med njegovo boleznijo obiskovali na domu in ga tolažili.
Posebej hvala dr. Neratu, patronažnima sestrama, ki sta mu lajšali bolečine, PGD Nuskova, društvu upokojencev, gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Posebna hvala pogrebništvu Banfi in vsem, ki so nam pisno in ustno izrekli sožalje, darovali vence, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene.
Vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi tvoji najdražji
DRAGI DEDEK!
Pogrešali te bomo - tvoja vnuka in vnukinje
DAMIR BANFI VEŠČICA 17,
TEL.: (02) 53 4B <><><>, FAX: (02) 52 11 1711, «1000 MURSKA SOBOTA
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM. BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI.
DVE NASTAVLJIVI PLATIŠČI Z GUMAMI 12,4/36 za traktor IMT 558, 560, 565, 577 in večje količine slame v balah prodam. Tel.: 540 91 54. m6567
KOMBANJ KLAS DOMINATOR 85, po izbiri, in traktor 47-18 prodam. Tel.: 02 580 11 14.m6585
razno
LADIJSKI POD IN OPAŽ, SMREKOV, I. ali II. kak. razred, z dostavo, prodamo. Tel.: 041 622 700. m6401 VELIKA IZBIRA PUSTNIH OBLAČIL (TELEBAJSI, POKEMONI, LASULJE, DODATKI IDR.), UGODNE CENE!!! Trgovina Rugelj - Babie, Černelavci, tel.: 532 19 20, in TRGOVINA ELEGANT SHOP, M. Sobota, Slomškova 29, tel.. 528 12 90. m6521 MAŠKARADNE KOSTUME ZA OT ROKE in nekaj modelov za odrasle prodam. Pošljem po želji. Cena od 1500 SIT dalje. Telefon 01 423 17 61 in mobitel 050 626 226, vsak dan od 9. do 18. ure. m6523
Preklicujem veljavnost HK št. 57779-1 od HKS Panonke M. Sobota na ime Vera Rajsar, Šalamenci 41. p. Puconci. m6548
ŠTEDILNIK, 2 plin in 2 elektrika, garderobno omaro, kavč, fotelj in ta-bure z mizico, dobro ohranjeno, ugodno prodajo. Tel.: 041 912 762. m6564
PRI TEM ŠE ZASLUŽITI? Tel.: 01 500 41 62, BIO NOVA SKK, TRGOVSKO PODJETJE, D. O. O, Stegne 25, Ljubljana. m6587
ZAPOSLIMO NATAKARICO v Kava baru Lauš. Tel.: 542 16 80, KAVA BAR LAUŠ, Ivan Lauš, s. p., Ižakovci 58, p. Beltinci. m6547
Priporočamo in zagotovimo vam razna dela pri vas doma. Tel.: 090 74 49, INFOKOMERC, Danica Malešev, s. p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje. m6553
IŠČEMO SPOSOBNEGA, KOMUNIKATIVNEGA KOMERCIALISTA -ZASTOPNIKA z veseljem do prodaje kozmetičnih proizvodov na terenu. Prijave pošljite na naslov: GIDER, d. o. o, TIŠINA, PE MARIBOR, Ulica Talcev 24, 2000 MARIBOR, ali pokličite po tel.: 02 22993 7O.m6557
PODJETJE KONSI, D. O. O., KOBILJE 36,9227 KOBIIJE, zaposli večje število delavcev za priučitev šivanja av-toprevlek. Vsi zainteresirani naj se oglasijo osebno na pogovor na sedežu podjetja ali po telefonu 02 579 90 20. m6558
storitve
delo
SE ŽELITE UKVARJATI S PRODAJO V PRIJETNEM KOLEKTIVU IN
VABIMO UČITELJICE, VZGOJITELJICE in druge za kreativno prodajo likovnih materialov. PIVNIK, d. o. o., Maribor, tel.: 02 250 28 03,041703 941.m6529
POKLIČITE NAJBOLJŠO VEDEŽE-VALKO ZORO. Tel.: 528 14 43 ali 031828675. m6508
UGODNO: Zaščita starih salonitnih streh - s premazom akrilne smole, da azbestna vlakna zakrknejo in dajo trdoto salonitni plošči. Barvanje v sivem ali opečnato rdečem odtenku. Čiščenje in pritrditev vijakov strehe. Garancija 10 let za material in delo. Tel.: 041 727 243. VZDRŽEVANJE OBJEKTOV, Edvard Pilko, s. p„ Pohorska ul. 2,3000 Celje. m6544 Ženske, stare 22, 46,47 in 51 let in moški, stari 36, 37, 40, 43 in 51 let iščejo primernega partnerja. Do Valentinovega popust za ženske. Ženitna posredovalnica »ZDRAVILNI DOTIK«, Gederovska 14, Černelavci. Tel.: 02 521 18 28.m6577
V življenju razdala si poljem moči, ljubezen otrokom, Bogu molitev in potlej vsa trudna , v hudi bolezni obstala, zdaj si tiho, za vedno zaspala.
ZNHNKLN
V 67. letu nas je po kratki, a hudi bolezni za vedno zapustila naša draga mama, babica in tašča
Klara Koroša
iz Rankovec 93
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in botrini ter kolektivom ŽVZ-ja Murska Sobota, Vrtnarstvu M. Sobota in Beltinki iz Beltinec za darovane vence, sveče, svete maše in izrečena sožalja.
Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Janezu Zveru in pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
Skromno, tiho si živela, za nas si delala, trpela, pri Bogu zdaj počivaj, za vse še enkrat hvala ti.
ZAHVALA
V 66. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, sestra, mama, tašča in babica
Veronika Žerdin
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše najdražje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam pisno in ustno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, sveče, za svete maše in cerkev. Hvala vsem, ki ste ji na njeni zadnji poti izkazali poslednjo čast in spoštovanje. Hvala bolniškemu osebju, g. Francu Kodilu za pogrebno svečanost, g. Žerdinu za slovesne besede, cerkvenemu pevskemu zboru iz Velike Polane in pogrebništvu Ferenčak.
Žalujoči: mož Andrej, sestra Marta z družino iz Kanade in sin Andrej z družino
Ko vajine zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj TIŠINE. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da vaju več med nami ni.
V SPOMIN
8. februarja mineva pet žalostnih let od takrat, ko nas je mnogo prezgodaj zapustila naša ljubljena hčerka, sestra, svakinja in teta
Marija Buček
iz Sotine
22. aprila bo minilo trideset let od takrat, ko nas je zapustil dragi
Jože Buček
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njunem grobu, se ju spomnite v molitvi ter jima prižigate sveče in prinašate cvetje.
Še vedno ju pogrešajo: oče, mama, sestra z možem in Meggie
POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC
MILORAD JURIČ
9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA
Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148
NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01
ŽNRNMlA
V 82. letu nas je po kratki bolezni zapustil dragi mož, oče in dedek
Viljem Čurman
iz Martjanec 43
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za ižrečenospžaljej za darovane vence, cvetje in šVČ^e “ ter za vse prispevke v dobrodelne namene.
Hvala delavcem T. K. O. Murska Sobota in Sodnika za prekrške Murska Sobota, Občini Moravske Toplice, zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu ter osebni zdravnici dr. Rihtaršičevi.
Iskrena zahvala seniorju g. Erniši za pogrebni obred, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Martjanci in govorniku, MePZ Štefan Kovač za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi in godbeniku za odigrano Tišino.
'Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Vs/ njegovi
Skromno, tiho si živel, za nas si delal, trpel.
Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat - hvala ti.
ZAHVALA
29. januarja se je v 91. letu končala življenjska pot dragega očeta, starega oče‘ta, pradedija in brata
Antona Žekša
iz Pečarovec 94
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče, za sv. maše in v druge dobrodelne namene, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se članom občinskega sveta in občini Puconci, vsem društvom, sindikatu podjetja Komunala in sodelavcem obeh sinov ter snahe Nade.
Posebna hvala dr. Muhru in dr. Škaliču, gospodu duhovniku za lep pogrebni obred in obiske na domu, pevcem za odpete žalostinke in gospe Hajdinjakovi za tople besede slovesa, pogrebništvu Banfi in za odigrano Tišino.
Vsem in vsakemu posebej - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi najdražji
DEDI ■ POGREŠALI TE BOMO
- vnuki in pravnuki
8. februar 2001
Jaz pa, jaz pa hodim sam, lepše dneve premišljujem in, ker tebe več ne čujem, več smejati se ne znam.
(D. Kette)
V SPOMIN
11. februarja mineva leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila draga
Anica Kuhar
iz Puconec
Vsem, ki se je spominjate in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu - prisrčna hvala!
Vsi njeni
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih vedno boš ostal.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 8. februar pred desetimi leti, ko nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin in brat
Fredi Škodnik
iz Gradišča 14b
Hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavite ob njegovem preranem grobu ter prižgete svečko spomina.
Njegovi najdražji
Nihče ne ve kaj si je želel takrat, morda vsaj še eno pomlad.
V SPOMIN
9. februarja mineva leto dni, odkar te ni več med nami, dragi
Jože Štefanec
iz Renkovec
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate svečko spomina.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in dedija
Alojza Sukiča
upokojenega inšpektorja dela iz Murske Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali v dobrodelne namene, cvetje, sveče ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala govornikoma za poslovilne besede. Posebej hvala zdravstvenemu osebju internega in dializnega oddelka bolnišnice v Rakičanu.
Vsem še enkrat - prisrčna hvala.
Žalujoči: Terezija, Miran, Simona in Matej M. Sobota, 31-januarja 2001
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas.
Zato pa pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
*
V 76. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica
Marija Kučan
roj. Gergar iz Križevec 20
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, v dobre namene ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, dr. med.
Marjanu Kiršnerju ter pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi
Zaman te želi srce, tebe že eno leto ni.
V hladnem grobu mirno spiš, v mojem srcu še živiš.
V SPOMIN
V nedeljo, 4. februarja 2001, je minilo leto bridke žalosti od takrat, ko me je zavedno zapustila draga žena
Marija Mes
roj. Tudjan
iz Bakovec
V žalosti mož Janez in vsi, ki so jo imeli radi
Časje
jt Hjtočaien tiste, Id čatrajv, jele hitel	tiste, /d Se leje,
/tiedeifyliste, hi Ja/ttJeJa, ji!ie/c'iateh %a tiste, ti Se veselijo, toda tiste, hi ljulijo, je /tesboneen.
(■'/(en mn (J^le)
ZAHVALA
V 51 letu je zastal tvoj korak, dragi
Milan Bratkovič
iz Kroga, Vodnikova 6
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje ter njegovo poslednjo pot polepšali s cvetjem, svečami in d.arovi za sv. maše in humanitarne namene, se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala družinama Vogrinčič in Stropnik za vso pomoč.
Naša velika zahvala velja poslovnim partnerjem iz Avstrije in Nemčije, Pomurki MI, d. d., M. Sobota, delavcem Livarne MB 95 in članom za častno stražo. Prisrčna hvala g. župniku za ganljiv pogrebni obred, pevcem za čutno odpete žalostinke, govorniku g.
Emilu Brsi in gospe Aniti za ganljivo slovo ob odprtem grobu.
Posebna hvala godbi na pihala iz Bakovec, g. Balažiču za odigrano Tišino in pogrebništvu Komunala.
Vsem se enkrat - iskrena hvala!
Z žalostjo v srcu življenjska sopotnica Joža z družino
Skromno, tiho si živela, za nas si delala, trpela.
Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat - hvala ti.
ŽMViKLA
V 91- letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in sestra
Marija Smolko
roj. Čolig iz Odranec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini in sosedom ter prijateljem od blizu in daleč. Hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za poslovilne besede in pogrebništvu Ferenčak.
V Odrancih, 29. 1.2001
Žalujoči vsi njeni
Kje si, ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas.
ZAHVALA
Po kratki bolezni nas je v 66. letu zapustil naš ljubi mož, oče, dedek, tast in brat
Avgust Toplak
5. 8.1935-27.1. 2001 Spodnji Ivanjci 33
Kar naenkrat se je ustavil tvoj korak, onemel tvoj glas in tebe ni več pri nas. Z ničemer ne moremo napolniti praznine, ki je nastala za teboj. Ostali so spomini in ranjeno srce. Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znance‘m, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam pisno in ustno izrekli sožalje ter darovali sveče in cvetje. Posebna hvala g. župniku, dr. Perkiču, kolektivu VG Kapela, PP Gornja Radgona, Gasilskemu društvu Spodnji Ivanjci, Kulturno-športnemu društvu Spodnji Ivanjci, društvu upokojencev Sp. Ivanjci - Negova in pogrebništvu Vrbnjak. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi, ki smoga imeli radi
ZAHVALA
Ne jokajte ob m ojem grobu Privoščite mi večni mir Izčrpal svoje sem moči Zaprl trudne sem oči
V 65. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš najdražji mož, oče, dedek, tast in brat
Štefan Cigan
iz Kapce lOla
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, nekdanjim sodelavkam in sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše ter dobrodelne namene, nam pa izrekli pisna in ustna sožalja.
Hvala gospodoma župnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Komunala Lendava.
Lepa hvala zdravstvenemu osebju Kliničnega centra Ljubljana, Inštituta za rehabilitacijo Republike Slovenije, Zdravstvenega doma Lendava in Splošne bolnice Rakičan.
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
30
OGLASI
8. februar 2001 VOUK
OKNA IN VRATA
Trimlini 64/I Lendava
- varčna okna in vrata
-garažna vrata Normstahl - rolete, žaluzije, komarniki
- vitraži
HOVI d.o.o.
ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV.
Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, lei S faks: 1021 548 14 26, GSM: 041 m 426, 041 733 948
EKOLOŠKO KURILNO OLJE Murska Sobota
Na kratko
Na kratko
tel./faks: (02) 574 19 53, GSM: 041 405 003
C stmea
S PVC OKNA IN VRATA
Gradbene izolacije HACK
Mesarstvo Kodila
PE Markišavci Markišavci 44 tel 52 11 604
OBNOVITE KARTUŠE INk JET TISKALNIKOV INFO: 02 4617 024
1 do 80% prihranek
MINERVA d.o.o.,Cesta k Pravi 9, Maribor
gs* 02 54 59 280
W 031 635 548
KONKURENČNE CENE,
ČEKI
MORGANTl OIL, d. o. o.
Ul. Staneta Severja 5a, MB
Hack Janos, s. p.
HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE
OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKI ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA
REZANJE IN VRTANJE BETON
Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM: 041 636
KouilA
Mesarstvo Kodila PE Delikatesa Štefana Kovača 6
VESTNIK NA NETU:
ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO!
Dobavitelji svinjskega, junčjega, telečjega mesa za ta teden: Rožman, Filovci 78 Sečko, Predanovci 40 Omar, Rankovci 37 Gorza, Andrejci 8 Veren, Gorica 20 Flegar, Beznovci 31 KO VEŠ KAJ JEŠ

www.p-inf.sl
Poiljefie zs informiranje. č i)„ UL a. Novaks 13. Murska SWla
KURILNO OLJE, PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšlč. s. p., Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200
ekološko kurilno olje
NOVO NOVO NOVO NOVO 24-URNO DEŽURSTVO ZA NUJNA POPRAVILA IN DELA - instalacijska dela (elektrika, vodovod, centralna) - krovsko kleparska dela - polaganje talnih oblog - mizarska dela - pleskarska in zidarska dela
PREKMURKA, M. Sobota, b. o., Slomškova 25
Tel. ( 02 ) 522 1707, MBT: 050 651,348
plačilo na več obrokov
ekspresna dostava
Horizont
vedno dovolj toplo
Horizont d. o. o.. Vodovodna 30c, Maribor Q) (02) 556 91 30
VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE
TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE
9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9
Tel.: (069) 30 40 44
GSM: 041 504 999
E-mail: rhdoo@siol.net
IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO
TTJEJFME
Tomšičeva 2a, 9220 Lendava
Prenovljen termalni bazen
Odprt vsak dan od 9.00 d° 20.00, ob petkih in sobotah nočno kopanje od 20.00 do 23.00. Nove savne: finska in turška.
Informacije: 02 574 10 04
Kapela
Učenci kapelske šole so z dejanji podprli predlog učiteljskega zbora in zbirali po sto tolarjev na učenca, delavci šole pa so prispevali vsak po petsto tolarjev, nekateri tudi več. Tako so zbrali na šoli 36.000 tolarjev in jih namenili prebivalcem Loga pod Mangartom, ki jih je prizadel zemeljski plaz. K podpori so dodali še dvaindvajset knjig Ko se kvašeno testo na potep odpravi. Gre za brošuro, ki so jo napisali oziroma prevedli učenci kapelske šole. (B. Ma.)
Dobrovnik
Predstavniki firme Spen in DxA group iz Maribora so do-brovniškim vinogradnikom predstavili internetno web stran Slovino.com., na kateri je mogoče predstavljati ponudbo slovenskih vin. Žal pa tako reklamiranje ne bo zastonj in tudi ne poceni, saj znaša letna naročnina za internetno stran 65.000 tolarjev. Za posameznike, ki so bolj ljubiteljski pridelovalci, bi bilo ceneje, če bi imelo svojo stran vinogradniško društvo, ki bi tam potem lahko predstavljalo vina svojih članov. (F. Bo.)
Kapela
Na OŠ Kapela so se odločili, da bodo vse zaposlene seznanili z nevarnostjo drog in njihovimi vrstami. Medse so povabili Roberta Roudija z Urada kriminalistične službe Policijske uprave Murska Sobota, ki jim je predstavil, s čim vse se ukvarjajo kriminalisti, pokazal pa je tudi tehnična sredstva. Seznanil jih je tudi z vrstami mamil, kot so: kokain, heroin, konoplja, hašiš, marihuana in metadon, ki ga sicer uporabljajo pri zdravljenju zasvojencev. Predstavitev je bila zanimiva in poučna. Več znanja ni nikoli odveč. (B. Ma.)
Benedikt
Člani kulturnega društva Benedikt so naštudirali komedijo Jovana Sterije Popoviča Jara Meščanka. Premiera na domačem odru je že bila, zdaj pa so na vrsti ponovitve in gostovanja v krajih Slovenskih goric in Prekmurja. Polovico izkupička od prodanih vstopnic so namenili kot svojo pomoč družini Zogling iz Trste-nika pri Benediktu, ki jo je prizadel požar.
Benediškim šolarjem so omogočili brezplačen ogled generalke. Komedijo je režirala Božena Volf. (F. Br.)
Gornja Radgona
Na območju gornjeradgon-ske, radenske in svetojurijske občine je okrog tisoč hektarjev vinogradov in še nastajajo nove vinogradniške površine. Letos bodo obnovili osemindvajset hektarjev, od tega šestnajst hektarjev zasebniki, osem hektarjev delniška družba Radgonske gorice, dva hektarja pa Vinogradništvo in vinarstvo Kapela, d. d. Obnovitelji pa utegnejo imeti težave pri nabavi trsnih cepljenk, kajti teh je zaradi lanske suše na tržišču bistveno manj kot v prejšnjih letih. (F. KI.)
Sebeborci
Člani upravnega in nadzornega odbora PGD Sebeborci so na pobudo predsednika gasilcev Slavka Škerlaka obiskali člane, ki so praznovali sedemdesetletnico, se jim zahvalili za delo v gasilstvu ter jih skromno obdarili. Jubilanti so: Janez Fartelj, Geza Grah, Ernest Vagner, Štefan Kerčmar, Koloman Baler, Ludvik Železen in Jože Andrejek. Vsi veterani so jih prisrčno sprejeli, jih pogostili, nato se je druženje, na- , daljevalo dolgo v noč. (G. G.)
NOVA CORSA - SEDI, CISTA 5!

NJENO ODLIČNOST LAHKO PREIZKUSITE MED 9. IN 16. VSEH TRGOVCIH Z VOZILI OPEL!
FEBRUARJEM (TUDI V SOBOTO IN V NEDELJO DOPOIDNE) PRI
TU JE: POVSEM NOV ODRASLI MALI AVTO!
NOVA CORSA NAVDUŠUJE S ŠTEVILNIMI TEHNIČNIMI POSLASTICAMI IN Z NAJBOLJ PROSTORNO NOTRANJOSTJO V SVOJEM RAZREDU. SEDAJ JE NAPRODAJ TUDI KOT PETVRATNA RAZLIČICA, TAKO DA LAHKO VSA DRUŽINA SE BOLJ UŽIVA V NJENIH EDINSTVENIH PREDNOSTIH.
VARNOST IN UDOBJE V NOVI CORSI ZAGOTAVLJAJO:
ODLIČNA LEGA NA CESTI. ZARADI PODVOZJA DSA • AKTIVNI VZGLAVNIKI • ELEKTRONSKI PEDAL ZA PLIN • OD HITROSTI ODVISNI PROGRESIVNI SERVO VOLAN • ECOTEC MOTORJI S POVEČANO MOČJO.
POLEG TEGA POSTAVLJA NOVA CORSA V SVOJEM RAZREDU NOVA MERILA TUDI Z NIZKIMI VZDRŽEVALNIMI STROŠKI IN Z 12-LETNO GARANCIJO PROTI PRERJAVENJU.
ZA NAJZAHTEVNEJŠE VOZNIKE PA JE NA VOLJO ŠE PRAV POSEBNA NOVOST, MENJALNIK EASYTRONIC, KI S HIPNIM PREKLOPOM MED VOŽNJO OMOGOČA TAKO ROČNO KOT TUDI AVTOMATSKO PRESTAVLJANJE. POTOVANJE SE SPREMENI V UDOBNO TEHNIČNO DOŽIVETJE.
NOVA OPEL CORSA ODRASLI MALI AVTO.
OPEL O
AVTOHIŠA KOLMANIČ & Co., Maribor, tel. 02 450 29 50 • SALON TPC CITY, Maribor, tel. 02 230 13 10 • Avtohiša KOLMANIČ & Go., podružnica KRAUTBERGER, Radlje ob Dravi, tel. 02 888 04 40 • Avtohiša KOLMANIČ 8 Co.. podružnica AVTO MAROVT. Poljčane, tel. 02 802 50 78 • Avtohiša Markovič, Maribor, tel. 02 420 12 89 • Avtohiša Hvalec, Kidričevo, tel. 02 796 33 41 • Avtohiša Hvalec, Ptuj, tel. 02 778 34 61 • Avtohiša KOLMANIČ 8 DOKL, Murska Sobota, tel. 02 530 46 50 ■ Avtohiša Horser. Lendava, tel. 02 577 63 52	....
AVTOTEHNA VIS, I jubljana. tel. 01 581 85 31 do 34 • AVTOTEHNA VIS. podružnica Jesenice, tel. 04 586 12 40 • AVTOTEHNA VIS IN KOSEC, Domžale, tel. 01 721 60 92 • AVTOTEHNA VIS IN MAHKOVIC, Sava pri Litiji, tel. 01 897 48 88 • AVTOTEHNA VIS IN OMAHEN. Grosuplje, tel. 01 786 09 14 • AVTOTEHNA VIS IN PINTAR. Kranj, tel. 04 202 46 21 • AVTOTEHNA VIS IN PIŠEK, Škofja Loka, tel. 04 502 40 11 • AVTOTEHNA VIS IN SEVER, Vrhnika, tel. 01 750 63 30 • AVTOTEHNA VIS IN URBAS, Rakek, tel. 01 705 17 25 • AVTOHIŠA ZALAR, Velike Lašče, tel. 01 788 19 99 • Opel servis A. TROBEC, Ljubljana, tel. 01 423 25 35
AVTOCENTER CELEIA, Celje, tel. 03 425 46 00 • AVTOHIŠA JAKOPEC, Velenje, tel. 03 586 43 80 • AVTOHIŠA JAKOPEC & PANDEL, Slovenj Gradec, tel. 02 883 81 00 • AVTOCENTER CELEIA, podružnica Rogatec, Rogatec, tel. 03 810 71 00
ISTRA AVTO, Koper, tel. 05 668 23 00 • ISTRA AVTO IN ARTUS. TPC Lucija, tel. 05 677 19 82 • AVTOCENTER TAVČAR, Sežana, tel. 05 734 16 20
KRUNO, Brežice, tel. 07 499 23 00 • KRUNO. poslovalnica Novo Mesto, tel. 07 393 03 62
SAWAL, Nova Gorica, tel. 05 330 63 33
fiSBH 8. februar 2001	NAPOVEDNIK
31
Napoved kulturnih prireditev
Delimo vstopnice za kino
OTVORITEV
MURSKA SOBOTA
- V sredo, 7. februarja, ob 10. uri bo v prostorih Društva gluhih in naglušnih Pomurja otvoritev knjižnice - čitalnice. Predstavljeni bodo prispevki in plakati ob slovenskem kulturnem prazniku, slovesni nagovor pa bo imela predstavnica soboške knjižnice.
- Od srede, 7. februarja, bo v avli študijskega oddelka knjižnice na ogled razstava Pomurje v 20. stoletju (izbor najpomembnejšega knjižnega in drugega gradiva PIŠK). Za vnaprej napovedane skupine (tel.: 522 15 53, int. 14) bo razstava komentirana.
CANKOVA
V sredo, 7. februarja, se bo v dvorani odprla razstava likovnih del likovne kolonije Po sledeh naše preteklosti in literarnih del pisateljice K. Kolmanič.
LENDAVA
V sredo, 7. februarja, bo v Galeriji - Muzeju otvoritev razstave akademskega slikarja Zlatka Gnezde. Umetnika bosta predstavila predsednica DSLU Judita Krivec Dragan in direktor galerije Franc Gerič. LAAFELD/POTRNA
V petek, 9. februarja, ob 18. uri bo predstavitev knjige Jdrga Martina VVillnauerja in otvoritev razstave Štajerska v besedah in tablah.
DOGODEK
MURSKA SOBOTA
- Knjižnica bo v tednu med 5. in 10. februarjem sprejemala nazaj predolgo izposojeno gradivo brez zamudnine.
- V četrtek, 8. februarja, ob 19. uri bo v cerkvi sv. Nikolaja osrednja slovesnost s podelitvijo nagrad in koncertom Komornega godalnega orkestra slovenske filharmonije.
GORNJA RADGONA
V sredo, 7. februarja, ob 19. uri bo v avli osnovne šole osrednja prireditev v okviru kulturnega praznika z nastopom pihalnega kvinteta Slowind iz Ljubljane. Slavnostni govornik bo znani slovenski kulturni delavec Jože Humer.
SV. JURIJ OB ŠČAVNICI
V sredo, 7. februarja, ob 19. uri bo v avli osnovne šole osrednja proslava ob kulturnem prazniku. Obenem bodo podeljene Gallusove značke pevcem Mešanega pevskega zbora in Ljudskim pevkam domačega KUD-a.
CANKOVA
V sredo, 7. februarja, ob 18. uri bo v dvorani proslava ob kulturnem prazniku.
ROGAŠOVCI
V sredo, 7. februarja, ob 18. uri bo v kulturnem domu osrednja občinska prireditev s proslavo. Gost prireditve bo Branko Šomen, soavtor scenarija TV-serije Prešeren.
BELTINCI
V četrtek, 8. februarja, ob 18. uri bo v prostorih OŠ osrednja občinska proslava, kjer se bodo predstavile vse sekcije KUD-a Beltinci in harmonikarski orkester glasbene šole pod vodstvom Mateja Zavca.
VERŽEJ
V sredo, 7. februarja, ob 19. uri bosta v avli OŠ slovesnost in otvoritev razstave del likovnikov amaterjev s področja štirih občin.
CVEN
V soboto, 10. februarja, ob 19. uri bo v zadružnem domu kulturni večer.
CELJE
V petek, 9. februarja, ob 20. uri se bo v Mladinskem centru začel večer prekmurske mladinske kulture. Najprej bo otvoritev razstave Mitje Ficka in Roberta Černelča, nato pa bo sledil multime-dijski performance Danijela Kava-ša. Ob 22. uri bosta zaigrali skupini Glinasti golobi in Juff. Odhod avtobusa v Celje bo ob 16.30 izpred soboškega MIKK-a, cena pa je 1000 tolarjev.
LITERATURA
CANKOVA
V soboto, 10. februarja, ob 19. uri bo v dvorani predstavitev knjige Karoline Kolmanič Ni sonca brez senc.
GLEDALIŠČE
MURSKA SOBOTA
- V sredo, 7. februarja, ob 19. uri bo v grajski dvorani gledališka predstava Vlak čez jezero avtorja Zdenka Kodriča v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja.
- V torek, 13. februarja, ob 17. uri bo v grajski dvorani lutkovna predstava Rdeča kapica v izvedbi gledališča Glej iz Ljubljane. Režija: Silvan Omerzu.
- V sredo, 14. februarja, ob 18. in 20. uri bo v grajski dvorani gledališka predstava Kako sem se naučila voziti Paule Vogel v režiji Mateje Koležnik in izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja.
SV. JURIJ OB ŠČAVNICI
V nedeljo, 11. februarja, ob 13. 30 bo v kulturnem domu premiera Linhartove komedije Matiček se ženi.	I
s pogoji za zasedbo
POMOŽNI DELAVEC
PLESALKA; določen čas 6 mes.; do 17. 02. 01; ŠTUMBERGER ANGELCA S. P,BELI GRAD, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI
PLESALKA; določen čas 6 mes.; do 17. 02. 01; ŠTUMBERGER ANGELCA S. P.,BELI GRAD, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI
PLESALKA; določen čas 6 mes.; do 17. 02. 01; ŠTUMBERGER ANGELCA S. P,BELI GRAD, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI
NATAKARSKI POMOČNIK
DEKLE ZA STREŽBO (NATAKARICA-ŽENSKI SPOL); nedoločen čas; Samsko stanovanje; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 28. 02. 01; MA-CUN SLAVKO, S. P. BAR MACUN, STROČJA VAS 20, LJUTOMER
. ŠIVILJA
ŠIVANJE AVTOPREVLEK; določen čas 12 mes.; do 13. 02. 01; KONSI, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D. 0. 0. KOBILJE 36, DOBROVNIK - DOBRONAK; št. del. mest: 10
TISKAR ZA TISK S PLOSKVE
GRAFIČNI TISKAR; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: zaposli se lahko tudi priučeni tiskar.po skusna doba; do 20. 02. 01; SOLIDARNOST D. D. PODJETJE ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSL. INV., ARHITEKTA NOVAKA 4. M. SOBOTA
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK MOTORNIH VOZIL; nedoločen čas; 5 I delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C,E; do 09. 02. 01; AJ-LEC DANIJEL S. P. AVTOPREVOZNI-ŠTVO, RIHTAROVCI 4, RADENCI
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA ZA MEDNARODNI PROMET -SLOVENIJA IN MADŽARSKA; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C,E; ostali pogoji: izpit za ard, zaželjeno
MULTIMEDIA
V soboto, 10. februarja, ob 19.uri, bo v MIKK-u lite-rarno-gledališko-glasbeni perforamce Danijela Kava-ša.
PREDAVANJE
VANEČA - V sredo, 7. februarja, ob 13. uri bo v Biroju Rija seminar na temo Zaposlitvene priložnosti za ženske.
FILM - V sredo, 7. februarja, ob 18. uri bodo v MIKK-u vrteli film Gladiator, v sredo, 14. februarja, pa film Rojena morilca (Natural Born Killers).
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
- V Galeriji je na ogled razstava Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije.
- V gradu si do 11. februarja lahko ogledate stalno razstavo Pokrajinskega muzeja in razstavo o akademskem slikarju Ludviku Vrečiču. V predprostoru Stalne muzejske razstave je do 9. marca predstavljeno muzejsko gradivo, pridobljeno v letu 2000. Muzej je odprt tudi v nedeljo!
- V novi galeriji Zavarovalnice Triglav so razstavljena dela Ivana Prančiča.
- V blagovni hiši Shoping je na ogled pregledna razstava ob 50. obletnici planinskega društva Matica. Obenem razstavlja svoje fotografije na temo Gore Lado Klar.
- V kavarni Jelša je na ogled razstava članice fotokluba Murska Sobota Nine Grein.
- V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za ‘obisk se najavite po telefonu na številko 521 14 33.
LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše sta na ogled stalni zbirki Taborsko gibanje na Slovenskem in Splošna muzejska zbirka Ljutomer. V prodajni galeriji je prodajna razstava slik, grafik in skulptur mnogih slovenskih umetnikov.
BELTINCI - V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Elizabete Cipot.
KOROVCI - V galeriji Ernesta Bransbergerja so na ogled dela s IV. slikarske kolonije Fuks graba.
BANOVCI - V Termah je na ogled razstava Slovenska pokrajina in njeni ljudje, ki jo je pripravilo Društvo slovensko-poljskega prijateljstva.
KANČEVCI - V domu duhovnosti Benedikt si lahko ogledate razstavo Otilije Kreft Ta prekmurska delovna ročica.
PUCONCI - V prostorih občine si lahko ogledate slikarsko retrospektivo profesorja Vlada Sagadina. MONOŠTER/SZENTGOTTHARD - V Slovenskem kultur-no-informativnem centru je na ogled razstava akademskega slikarja Metoda Frlica.
GYOR - V Mestnem muzeju je do 4. marca na ogled razstava del Štefana Galiča.
Murska Sobota
Četrtek, 8. februarja: ob 18.00 in 20.30 ameriška
drama Brodolom
Petek, 9 februarja: ob 18.00 in 20.30 Brodolom
Sobota, 10. februarja: ob
18.00 in 20.30 Brodolom
Nedelja, 11. februarja: ob
18.00 in 20.30 Brodolom
Sreda, 14. februarja: ob 20.00 ameriška znanstvenofantastična akcija
Šesti dan
Kino Ljutomer
Sobota, 10. februarja: ob 19.30 ameriška komedija
Vesoljski kavboji
Nedelja, 11. februarja: ob 17.30 ameriška risanka.
Kokoške na begu, ob 19.30
Vesoljski kavboji
kino • k i n
B O R Z
Z N A N Jj
je informa-
cijsko središče, v katerem brez-
plačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste
znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim!
In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo?
•	Iščemo znanje pletenja košar.
•	Ponujamo znanja iz predme-” tov srednje šole (ANG., NEM.,
MAT., KEM....)
•	Ponujamo znanje izdelovanja domačega piva.
Informacije:
BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00.
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU
Območje	Izobrazba
l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ
Murska Sobota 1	16	3	1 1	22
Tom Hanks je bil nominiran za oskarja za vlogo brodolomca, to pa je med številnimi, ki so pravilno odgovorili, vedel tudi naš nagrajenec Anton Benko, Gajševci 6a, 9242 Križevci pri Ljutomeru. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi:
Koliko Oskarjev je doslej prejel Tom Hanks?
Odgovor:...........................................
Odgovore pošljite do 13. februarja
KUPOn Št. 6 na naš naslov: Vestnik. Ulica arhitck-’ ta Novaka 13. 9000 Murska Sobota.
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV
znanje madžarskeg a jezika, po telefonu se dogovoriti za razgovor; do 20. 02. 01; F. V. -ŠNAJC. D. 0. 0., TEŠA-N0VCI 94, MURSKA SOBOTA
KUHAR NATAKAR
NATAKARICA-KUHARICA; določen čas 12 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj: Skupno stanovanje; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik -govorno in pisno; do 07. 02. 01; FEHR, TRGOVINA IN STORITVE D. 0. 0., CESTA NA STADION 1A, GORNJA RADGONA
KUHAR
KUHAR; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije: B; do 03. 03. 01; ME-LIN CVETKO S. P., OKREPČEVALNICA GALILEO, KOLODVORSKA 28, LJUTOMER
NATAKAR
NATAKARICA; določen čas 6 mes.; Samsko stanovanje; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 07. 02. 01; KRANJEC SIMON-RIHARD S. P., OKREPČEVALNICA PIZZERIA, HOTIZA 164, LENDAVA -LENDVA
NATAKARICA; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije: B; do 12. 02. 01; KREFT SLAVKO S. P. OKREPČEVALNICA OB BRAJDI, STROČJA VAS 42, LJUTOMER
NATAKAR; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije: B; do 03. 03. 01; MELIN CVETKO S. P., OKREPČEVALNICA GALILEO, KOLODVORSKA 28, LJUTOMER
DEKLE ZA STREŽBO PIJAČ; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: katerakoli drega izobrazba z veseljem do strežbe,ženski sp.,po dogovoru se lahko dela tudi samo dopoldan.starost do 30 I; do 28. 02. 01; ČERPNJAK FRANC S. P., DNEVNI BAR, GORNJI PERTOVCI 34/0 ,
1. PIU CHE PUOI - Eros Ramazzotti & Cher
2. BY YOUR SIDE - Sade
3. JADRANSKA SOL - Stampedo
4. IL MIO SBAGLIO PIU GRANDE - Laura Pausini
5. MAMBO DE LA LUNA - Kirsty MacColl
6. PLEASE FORGIVE ME - David Gray
7. SAN - Emir & Frozen Camels.
PREDLOGI:
WARNING - Green Day LUNA BRAVA - Natalia Oreiro I LAY MY LOVE ON YOU - Westlife
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1.	DAJ MI 1 DIM - Slavko Ivančič
2.	LJUBEZEN -. Marta Zore
3.	EN KORAK - Avia Big Band
4.	ONA JE KOT SLADKA KAVA - Victory
5.	ANJA - Sunny Orchestra
6.	SONCE - Planet Groove
7.	TINA - Rok’n’band
PREDLOGI:
NI MI ŽAL - Nuša Derenda
DOBRA VILA - Tabu
PRIDI K MENI - Zoran Predin
LESTVICA NARODNOZADAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA
1.	KOT SMREKE SO PADALE - Brendi
2.	MAMINO SLOVO - Rogla
3.	MEJMA SE RADA - Prerod
4.	SLOVENSKA PESEM - Petovio
5.	KO MOŽ ZASPI - Sredenšek sextet
6.	VSAK KLAS JE ZLAT - Ans. Tonija Verderberja
7.	TI SI MOJ PLAMEN - Slapovi
PREDLOGI:
LEPO ŽENKO IMAM - Slovenski muzikantje MUZIKANTJE POTEPUH - Igor in Zlati zvoki VRAGA BI LJUBILA - Ans. Braneta Klavžarja
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE: - DOMAČA PLOŠČA«
1.	ROŽE JE NA VRTU PLELA - Šarm
2.	NIKOLI POZNO NI - Tadej Šalamun
3.	VSE KAR DAJE UPANJE - Pajdaša
4.	VSI ME POZNAJO - Nova Legija
5.	VEDI DA NATE MISLIM ŠE - Metulj
6.	NE JOČI LJUBEZEN - Jože Kontrec
7.	RANJENA DUŠA - Drago Jošar
PBEDLOGI:
NOČ POLNA AVANTUR - Marina Huber MILA VAS DOMAČA - Dva zeta CIGARETA - Nikola
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 15. 2. 2001, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, za glasbene lestvice.
Kupon št. 6 - glasujem za skladbo
I NSTSNMV:..................................................
| 7 VELIČASTNIH:........................................   |
I GLASBA
NAŠEGA SRCA:..............................................
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
GLASBE »ŠPERPLOŠČA«.......................................
| Ime in priimek ter naslov:.............................
I------.-----------------------------------------------------1
PETROVCI
EKONOMSKI TEHNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: 3 mesece poskusnega dela,lasten prevoz, katerakoli druga ustrezna smer V. stopnje izobrazbe; do 03. 03. 01; ADRIATIC ZAVAROVALNA DRUŽBA D. D. KOPER PE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA 13, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2
LABORATORIJSKI TEHNIK
LABORATORIJSKI TEHNIK V KLINIČNEM LABORATORIJU; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki- slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: opravljen strokovni izpit,2 mesečno posk usno delo,državljan Republike Slovenije; do 13. 02. 01; ZDRAVSTVENI DOM, LJUTOMER , LJUTOMER
INŽENIR STROJNIŠTVA
STROJNI INŽENIR; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik -govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: ZNANJE KON-STUIRANJA,OSNOVE OKOLJA WIN-D0WS IN AUTOCAD, STAROST DO 35 LET; do 20. 02. 01; INGLAR D. 0. 0. PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PRODAJO, PANONSKA 23, G. RADGONA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
PRODAJNI INŽENIR II. ZA PRODAJO PVC OKEN IN VRAT; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: zaposli se lahko tudi pripravnik,zaposli se lahko tudi univ. dipl. ing. lesne ali ekonomske smeri,6 mes. poskusnega dela; do 16. 02. 01; AR CONT IP D. 0. 0., LJUTOMERSKA CESTA, GORNJA RADGONA
Osnovna šola II Murska Sobota, Cankarjeva 91, M. Sobota Osnovna šola III Murska Sobota, Trstenjakova 73, M. Sobota obveščata starše, da bo
VPIS ŠOLSKIH HOVINCEV
v 1. razred 9-letne osnovne šole
v sredo, 14. 2. 2001, od 8. do 12. ure, v četrtek, 15. 2. 2001, od 8. do 16. ure in v petek, 16.2. 2001, od 8. do 14. ure na obeh šolah,
na podružnični šoli v Krogu pa bo vpis v torek, 13. 2. 2001, od 12. do 16. ure.
Vpisujemo otroke, rojene leta 1995.
Starši vpisujejo otroke v skladu z določenim šolskim okolišem, ki je izobešen v vsaki osnovni šoli in v vseh enotah vrtca.
Ob vpisu je treba predložiti izpisek oziroma fotokopijo izpiska iz rojstne matične knjige, ki ga bomo zadržali.
32
februar 20m
Italija
10.9873
bančna
JANEZ
priimek:
Ulica:
Pošta.
Podpis:
Jeno Sapač - Brzi zahteva, da vlada obravnava po uredbi o določanju cen naftnih derivatov tudi cene mineralnih gnojil.
V Murski Soboti je začelo zaradi pretrde vode zmanjkovati specialnega mehčalca za pranje športnih dresov.
Jože Kocet je začel dimiti some. Somi namreč niso af-' riški, če niso črni. Kdo mu bo dobavljal trdo bukovino za dimljenje, še ni znano.
Hodoški župan Orban analizira sestavo zaposlenih na novem železniškem centru na Hodošu.
Zahodna sebeborska obvoz-niča je končno urejena za transport beguncev. Ali bo na semaforiziranem križišču konvoj zavil proti Krncem, Bokračem ali Prosenjako-vcem, še ni znano. Na križišču namreč še ni smerokaza.
Križevski župan Felix Mavrič je odšel v ilegalo in tu so ga podprli tudi svetniki. V prihodnje javnosti ne bo več obveščal o svojem početju.
Primaš Jerebicov Tuni, železniški upokojenec, se pripravlja v Kapitanovem jošju s svojo Šprajh bando na slavnostno vožnjo proti Budimpešti.
Upravitelj podedovane občinske zemlje pri Skladu kmetijskih zemljišč Aleksander Abraham je na zimskih počitnicah v Koprunu.
Ludvik Novak - Znova vstali še naprej trdo nastopa v odnosu do sosednje občine Grab: ah bo po radikalnem nočnem skoku Rada Bohinca uspel z revolucijo, še ni znano.
Viktor Šbul naj bi šel krepit položaj Ljubljanske banke v Budimpešto. Kaj naj bi to spremenilo v pomursko-lju-bljanski banki, še ni mogoče predvidevati.
/V ponedeljek je bil na visokem obisku v sosednji Hrvaški ob hotiškem brodu poslanec in predsednik odbora za mednarodne odnose v parlamentu Jelko Kacin. Obisk je organiziral Ciril Pucko - Levo krilo. Zaenkrat še ni znano, ali ga je za- , nimalo reševanje mejnih pro- I blemov Hotižanov, ali mu je I zmanjkalo trase za etapo kole- / sarske dirke Giro in jo bo pote- I gnil malo na ono stran. I
/ Igor Hrovatič, v. d. direktorja / Agencije za kmetijske trge, ' je prišel v četrtek v Prekmu-
rje s polnim kufrom. Ob svojem obisku je Prekmurje dosledno obdelal. Začel je v Adrljancih končal pa v Andrejcih. Tako je le pokazal, da mu ni vseeno, kaj se dogaja s I prekmurskimi kmeti. I
L^vstrija _ Nemčija Francija ~ZDA
Ljutomerski kadrovski inkubator še ni podal analiz o kandidatih za dobre direktorske položaje občinsko-držav-nih zavodov.
Datum naročila:
.... romursl z dne 6. 2. 2001, srednji te velja od 6. 2. 2001 od 0.00 I	’
»niia je na turistični kmetiji Gutman - Zver. Vseh gostov pa je bilo 115 «
c-------•
En°ta
’39.6659 ~1T0753~
I Nakup ^1^4607^ 108.7741 ~JZ4326~ 22^6775^ 138.0028
rranc je po horoskopu dvojček, Klavdija pa rak. Ne vem sicer, ali šlogarice priporočajo ali odsvetujejo zvezo dveh, ki sta rojena v teh dveh nebesnih znamenjih, zgled mladoporočencev Puhan pa kaže, da sta se našli zelo sorodni duši. Oba se rada hecata, na primer. Tam, kjer pa je dobra volja, pa dobrot (takšnih in drugačnih) ne manjka. Klavdija, na primer, ne le da ima veliko razumevanja za možev konjiček - nogomet, ampak gre tudi vselej z njim na tekmo in navija. Očitno so lepotico opazili vaščani, in ko je ni na tekmi, že sprašujejo:
»Le kje pa je Čarna?«
Da, Čarna, tako jo kličejo nekateri in Klavdiji je tudi ta vzdevek všeč. Mimogrede: tudi hčerkica pevca Vlada Kreslina je - Čarna.
»Če bova kdaj imela tudi deklico, ji bova dala ime Čarna,« je zagotovila čar(ob)na Klavdija.
Š. S. I I
/ Razkrški župan Stanko Iva-/ snušič - Razkolnikov je v želji po izobraževanju občanov na pravnem področju nekaterim za začetno snov naložil pisanje na temo ugovora na Izvršbo - občinska elita z županom računa, da bo tema za občane pretežka in s tem občinska moč brezmejno po- j večana.	/
kkemm KOIU
11. februarja bo sonce vzšlo ob 7. uri in 12 minut, zašlo pa ob 17. uri in 21 minut. Dan bo tako dolg že prek 10 ur. 8. februarja ob 8. uri in 12 minutah bo na nebu nastopi! ščlp.
Informacije o stanju na vašem računu prek mobilnega telefon. Če ste lastnik mobilnega telefona, lahko koristite našo novo storitev - prejemanje kratkih sporočil SMS o stanju na računu!
Sporočila lahko prejemate za svoj in za vse tekoče račune, pri katerih ste pooblaščeni. Informacijo lahko sprejmete dnevno, tedensko ali mesečno, določite pa lahko tudi čas, kdaj želite prejeti informacijo.
Zahtevek za uporabo storitve lahko izpolnite v svoji enoti Pomurske banke, kjer so vam voljo vse dodatne informacije.
---------------________________________________________________1__________:__ -
I Soboslikar Branko Henzel iz Noršinec pri Murski Soboti, zaposlen sicer v Avstriji, je pred šestimi leti prinesel iz tujine I manjši kaktus, ki pa je z leti zrastel v velikega in na veliko veselje njegovega gojitelja je končno tudi zacvetel. Pojavilo se je sedem cvetov, iz katerih so se postopoma razvili bodičasti sadeži, katerih vsebina je užitna. Kot je razvidno s posnetka, sta bila v času fotografiranja le še dva, po čemer sklepamo, da sladokuscev ne manjka. Pa še nekaj! Ta vrsta kaktusa menda cveti in rodi vsakih štiriindvajset let. To pa Branka ne bo odvrnilo od njegove skrbi za ta kaktus: še naprej bo pozimi ob petkih, ko se vrne iz tujine, najprej šel pogledat v garažo, kako je s kaktusom; poleti pa se bo ustavljal ob njem in ga zalival zunaj na dvorišču. - V. J. Z. S.
rane Puhan iz Bogoji-	■
■ Bi ne bo še dolgo hvale- ■ LB žen prijatelju Daniju,	■
ki mu po domače pravijo Švi- , car (zaposlen je v Švici), ker & V* ■ ga je v predlanskem oktobru B opozoril, da je v bogojins- Kg H kem baru City nova kelnar-ca. Šla sta na pijačo in Franc J ni mogel več od sanka, saj mu je bila črnolaska preveč	f
všeč. Od nedavna mu je za-konska žena. Franc se je Da- Bk r niju skušal oddolžiti s pova- ' bilom na gostijo, vendar ta zaradi obveznosti na delov- jjBrK. nem mestu ni mogel priti.
»Že zdaj pa ga vabiva na krsti-r&e,« je rekla Klavdija, Frančeva žena in mati sinka Blaža, ki se jima je rodil 6. ja nuarja 2001; v soboto, na blaževo, pa je že praznoval god.
»Blažeka bomo dali krstiti zadnjo nedeljo v marcu in tedaj bodo tudi krstitke,« je dodal srečen mož in očka Franc.
Klavdija je živela v Veržeju in je imela priimek Kranjc. Po poroki je prevzela možev priimek. Po poklicu je šivilja in je zaposlena v kobiljanskem Konsiju. Franc dela kot vzdrževalec okolja v Moravskih Toplicah. Živita na Frančevi domačiji, kjer živita tudi njegova mati Micika in brat Andrej.
»Oba poročna obreda - civilni in cerkveni - sta bila v Bogojini. Zakrament svetega zakona nama je podelil domači župnik g. Stanko Zver,« je v nadaljevanju kramljanja ponosno povedal mW-
______________________________.<.vpurocenec. »Civi-—	je bila na matičnem uradu, cerkvena pa v
naši cerkvi Gospodovega vnebohoda.« Gre seveda za znamenito delo arhitekta Plečnika.
»Pa gostija?« sem vprašal.
Poleg gostoljubnega in lili prisrčnega sprejema na zJ srečanju v Andrejcih je B našo ekipo navdušila tudi B kulinarična ponudba. To W pa nikakor ni naključje, g saj to dokazuje bronasto || priznanje, ki sta ga leta 1999 prejela naša gosti-| telja, Marta in Štefan Gu-I milar, lastnika gostilne Pri I kapelici, kjer je tudi vaš-I ko-gasilski dom, prav ta-I ko dobitnik priznanja za ' lepo urejenost. Priznanje jima je za njuno prekmursko šunko podelilo Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot. -Besedilo in foto: T. K.
—JULONA —JNLIJEM __ NINO DAMIJAN
■^JANINA JALENTIN
Prodaja
__2£5845
32.6924
2283972~
Marija Horvat iz Beltinec je dopolnila stoletje življenja. Skupaj s svojimi tremi od štirih rojenih otrok in njihovimi družinami pa osebjem Doma starejših v Rakičanu, kjer sedaj stanuje, in znanci je upihnila svečke življenja. Z zadovoljstvom se je lahko ozrla po vseh, ki so izrasli iz njenega debla, po svojih potomcih, ki jim je z dobrimi deli tlakovala pot v življenje. Dala jim je tudi upanje, da bodo lahko še sami dočakati častitljivo starost. Življenje Horvatove mame se počasi dopolnjuje. Telo zori, duh pa se pripravlja na srečno zaokrožitev življenja. Spokojno ob zavesti, da so življenjske naloge izpolnjene. Marija uradno praznuje osemindvajsetega januarja, toda svečnica je dan, ki si ga je izbrala za počastitev svojega rojstva, vedno skupaj z najbližjimi. Tako je bilo tudi ob stoletnici. Ob petju pevk iz doma, s katerimi je do pred kratkim še sama rada pela, pevk iz Beltinec ter igranju in petju vnuka, znanega glasbenika Vlada Poredoša, je še sama pritegnila. Ganile so jo pesmi o Mariji pa o dobri mamici in vse iz venčka zapetih, ki so globoko zapisane v njen spomin. - M.H., fotb, N.J.
re banke, d. d., Murska Sobota, čaj Banke Slovenije ure dalje.
Banka Sloveni) 15.4850 108.9449 32.4835 226.4857 138.4970 11.0045
8. februar, četrtek,
9. februar, petek,
10. februar, sobota,
11. februar, nedelja,
12. februar, ponedeljek,
13. februar, torek,______.
14. februar, sreda,
nagrajuje
za šunko