FODLISTEK. Cudno naklnčje. Iz življenja slovenskih izseljencev. Zapisal slovenski duhovnik v Ameriki. (Konec.) Pri postelji sem pokleknil in malo poraolil zanj. Ko pokleknem, prime me nekdo od zadaj za obleko in me pokliče: „0, oče! Ali ste slovenski gospod?" MDa! Kaj ste Slovenec?" ,,Da. 0., kako sem srefien!" ,,,V tovarni me je pobilo. Prenesli so uie sem in tu sem že skoraj teden. V Ameriki sem komaj dober mesec. Nikogar ne poznam. O, kako mi je bilo Jiudo, ko nisem mogel dobiti slovenskega duhovnika, da bi se spovedal!" ,,Ali ste se nevarao pobili?" ,,Zdravniki zmajujejo z glavo! Ne razumem jih, vendar sodim po njih obrazih in znamenjih, da sem precej nevarno pobit. lmam strtih vefi reber in tudi lmde notranje poŠkodbe. Oh, koliko trpim! Zakag sem bil tako nespameten, da sem prišel v Ameriko!" in solze so se rau vlile po licu. Siromak se mi je smilil. Bil je to krepek slovensk.i mladenič, morda ne več kot kakih 20 ali 27 let star. „0, kako sem vesel, da ste tukaj. Doma sem bil v Marijini družbi. Pa zadnja leta sem zašel med sla»be tovariše, ki so me pripravili do tega, da sem opu- stil vse. Pustil sem dom, pustil doma stariše, ki so mi branili, naj ne grem. Pa hotel sem biti prost. O, kako me Bog kaznuje!" Zdravnika vidim pri nekembolniku. Takoj grem k njemu. ,,Kako je pa z onim bolnikom poleg umirajočega?" ,,Precej nevarno. Morda bo njegova moCna narava premagala. Vendar se bojim vnetja.. Notranje poškodbe so jako nevarne. Kake bližnje nevarnosfti pa mislim, da ni." Grern nazaj k postelji ves vesel, ker bil sem prepričan, da sem bil jaz nocoj pravzaprav, poklican le k temu-le bolniku. Takoj začneva sv. spoved. Nato sem mu dal še sv. obhajilo. Za sv. poslednje olje sem dvomil, ali naj ga dam aii ne. Vendar, ker je rekel zdravnik, da je nevarnost, sem mu podelil Š"e sv. poslednje olje in papežev hlagoslov. Vse zakramente je sprejel siromak z veliko pobožnostjo. Bil sem ginjen! Videlo se mii je, kako zelo mu je žal, da se je dal premotiti od slabih tovarišev, da je pustil domovino, pa tudi kako udano trpi pokoro. Ko sem vse izgotovil in sem končal tudi molitve, katere sem opravil ž njim v zahvalo za sprejete milosti treh sv. zakramentov, sedem na stol poleg postelje in pogovarjala sva se. ,,Gospod, ne veste, kako se sedaj-le srečnega počutim! Samo, da sem mogel opraviti sv. spoved. Kaj bi bilo, ko bi bil umrl brez sv. zakramentov! Saj se mi je zdelo, da me Marija ne bo pustila umreti brez duhovnika. Res sem jo zapustil in se udal gregr nemu življenju. Vendar lako goreže sem jo prosil že ta celi teden, naj se me usmili in mi izprosi milost, da se bom mogel spovedati. In — moja mati doma! — solza se mu utrene v očesu! In moja mati doma, o vem, da tudi neprenehoma moli za-me. Oče, morda bom umrl, Tu imate naslov moje ljubematere. Prosim Vas, pišite ji Vi! Sporočite ji, da naj ne žaluje za menoj. Povejte ji, kako sem bil srečen, da sem opravil vse svete zakramente za umirajoCe in po kako čudnem naključju . . ." Prihod ogrskega duhovnika nama je prekinil pogovor. Segel sem mu se enkrat v roke in mu obljubil, da ga v ponedeljek zopet obiščem. Ogrskj duhovnik, pride in pristopi k postelji. Nagovori bolnika v ogrščini. Pa bolnik se ne zmeni. Duhovnik ga prime za roko in poklifte po imenu. Nobenega odgovora. Sopenje je bilo že veliko slabeje. Roke so bile že mrzle. Pride Se zdravnik in ga hoče zdramiti. Pa zastonj. Bil je že v nezavesti. Oči so mu bile že steklene. Podeli mu pogojno sv. odvezo, podeli sv. poslednje olje in papežev blagoslov. Pa predno je skončal zadnje molitve, je že izdihnil. Žalosten je odhitel duhovnik domov, potrt, da ni mogel pomagati svojemu rojaku, kakor je želel. Bolelo je jako tudi mene srce, Pa ubogi mladenio poleg, kateri je tako po nakljufiju prigel do milosti sv. zakramentov, mi je vendar polnil srce z veseljem, da sem hvalil Boga, zlasti pa preblaženo Devico Marijo, da sem mogel biti orodje božje razumljive milosti. Sel sem sicer k počitku nazaj, pa zaspati nisem mogel. Doživljaji te nofii so me preveft razburili. Mislil sem na žalostno smrt Ogra, mislil na ljubega slovenskega ianta. Proti jutru še-le sem zatisnil oč'i za inalo časa. Ob 6. uri je bila že prva sv. maša. Tako je bilo kmalu treba vstati. Celo mašo sem bil nekako razburjen. Vklenil sem ga v ,,meniento" prav posebno. Po maši je bila prva pot k telefonu. ,,Halo! Mestna bolmšnica?" ,,Jes." ,,Tu Father I. Prosim, ali bi mi hoteli storiti to uslugo in pogledati, kako je bolniku štev 27 v oddelku za možke?" ,,Takoj oče. Prosim, držite žico!" Zdravnik je Šel pogledat. Kmalu ie bil nazai. ,,Halo, Father!« ,,Halo." ,,Ravnoka,r je umrl. Pridružilo se je vnetje." Vse je zašumelo v meni. ,,Hvala, doktor!" to je bilo vse, kar sem mogel odgovoriti. Kako čudna so pota božjega usmiljenja! Pomote zdravnikove, da je poklical mene mesto ogrskega duhovnika, se je Bog poslužil, da je naklonil zadnjo \n najveftjo miinst Jemu ubogcmu mlademu rojaku. ^Gospod, kako dober si!" sem zdihnil.