Naročnina mesečno	^^mm^^	a	^^^ c-ek- račun: Ljub-
25 ^Mr^^^	^^^m	^	^^^^^^^ ^^^ r ^^ liana
stvo 40 — ne- ^ ^^M W ^^M ^^ ^^M	^	^^M	^^^ M ^^M ^ 10-349
^^^	M M ■■	I	M » m • m
inozemstvo 140 Din _ ^^^HHA	^^M ^^K M^m	^^	M ^HV fl^B
Uredništvo je v	^^^^^^^^	^^Mta—uPrava: Kopitar-
Kopitai jevi ul.6/Ill ^^^^^^^^	jeva6, telefon 2992
SS-notf29%d2n9e94n inZ nedeljsko prilogo	»Ilustrirani Slovenec«	kSte * I^T&ZfiZ
Kako je na Ukrajini
24. juli;r 1930.
Spoštovani gospod urednik!
Ko sem nekako pred kakim poldrugim mesecem zagledal v Vašem uglednem listu, (ki ga mi beremo z največjim zanimanjem, ker se je ves čas zavzemal za svetinje ruskega in ukrajinskega naroda, ko so drugi mirno in ravnodušno gledali versko in moralno razdejanje boljševizma) med telegrami poročilo angleške »Morning Posk, ki je str-mečemu angleškemu občinstvu sporočila, da so sovjeti popolnoma ustavili preganjanje krščanske vere in cerkve, sem bil skoro hud, zakaj ste tudi Vi temu nasedli. Potolažila me je pa Vaša opazka, da je »Morning Post« skoro gotovo bila mistificirana in da je vest prinesla tem raje, ker šteje med svoje naročnike same pobožne angleške anglikanske in puritanske trgovce, ki bi radi s sovjetsko Rusijo delali dobre kupčije, pri tem pa imeli kolikor toliko mirno vest... Kako malo sovjeti v resnici mislijo izpremeniti svoj antikrščanski kurz, o tem Vam lahko pošljem nekaj čisto avtentičnih podatkov, ki sem jih te dni dobil od harkovskega škofa Sera-f i n a, ki je obenem namestnik kijevskega metropolita, pa je baš te dni moral zapustiti sovjetsko Rusijo.
Vladika jo nemškega pokolenja in ostal nemški državljan tudi potem, ko je na Ruskem položil meniško zaobljubo, prejel posvetitev in 1. 1924 postal škof v Harjkovu. Zato mu GPU ni mogel do živega, da nc bi izzval diplomaličnega spora z Nemčijo in so ga končno le izgnali. Škof je 31. maja zapustil sovjetsko ozemlje in se zdaj nahaja v Berlinu.
Vladika je od kraja povdaril, da ni v stanju podati izčrpne splošne slike, ker imajo posamezne dieceze le redke in nepravilne stike med seboj. Večkrat ne ve niti škof, koliko župnij še deluje na njegovem področju. Šele kmetje, ki so se v Harjkovu s prošnjo, naj jim škof pošlje duhovnika ter cerkvene potrebščine, so mu s tem povedali, da je bila njih cerkev nasilno zaprta, dočim je škof mislil, da župnija še vedno obstoji. Ukrajinske oblasti, ki so nekako ponosne na izvojevano cerkveno avtonomijo ■(ki pred vojno ni obstojala) niso tako grozovito preganjale duhovščine kakor se je godilo v ruski republiki. Zato jo celo na Ukrajino pobegnilo dosti župnikov in menihov iz bližnjih ruskih diocez. Vendar je bilo zaprto pomladi tega leta samo v harjkovski iječi do 70 duhovnikov. Veliko število je romalo tudi na sever in na primer metropolit Peter Krutic-iki trpi že peto leto na pozabljenem otoku sredi Ledenega oceana. Boljševiki so ponovno zaplenili vse cerkvene dragocenosti, vštevši kelihe, diskose (pa-tene) in kovinske, srebrne pa zlate platnice cerkvenih knjig. Zdaj si morajo duhovniki pomagati z navadnimi kuhinjskimi potrebščinami. Škof Serafin sam je stalno maševal s steklenim krožnikom namesto patenc in vinskim kozarcem namesto keliha. Ponekod so izdelali kmečki slrugarji cerkveno posodo iz lesa.
Pomladi leta 1929 so zaprle oblasti 12 izmed so obstoječih pravoslavnih cerkev harjkovske dio-eeze. Povsod so odpeljali tudi zvonove. Staroobred-niki so izgubili svojo edino cerkev, in so jim prepustili pravoslavni pritlične prostore v neki harjkovski cerkvi. Sploh povzroča stalna nevarnost in ogorčena protiverska borba bratsko sodelovanje posameznih krščanskih veroizpovedi: nekdanja neprijaznost je pozabljena. To dejstvo je velikega pomena, ker se sovjetske oblasti zelo trudijo na poti do popolnega uničenja Cerkve zanetiti notranje sovraštvo in na vsak način poskušajo podkopati ugled duhovnikov ter cerkvenih organizacij med verniki. Zdaj ni na Ukrajini nobenega cerkvenega lista ver. Pomladi leta 1928 so bili vsi prepovedani. A poprej, leta 1928, iim je dovolila cenzura prinašati samo polemične napadalne članke, dočim so bili apolo-getični nedopustni. Cenzurna oblast je celo sama zalagala uredništva bogoslovskih listov s tem gradivom. Ce bi ga odklonili, so dobivali kratek odgovor: >V tem primeru ne potrebujemo več vašega glasnika!« Omeniti je treha to preteklost, ker samo na ta način bomo razumeli sedanjo nepopisno cerkveno razcepljenost. Na Ukrajini in v Veliki Rusiji obstoji sedem pomembnejših in veliko manjših pravoslavnih cerkvenih struj, ki so vse enako preganjane. Svoječasno je priporočal patriarh Tihon škofom, naj po svojem razumu vodijo čredo, če bi bil onemogočen obstoj višje cerkvene oblasti. Zato vidimo sedaj veliko samostojnih (avtokefalnih) diocez... »Živa cerkev« trpi zdaj z ostalimi kristjani vred, ker so minili časi, v katerih so jo mislili boljševiki Izigrati zoper pravoslavje. Ne kaže tudi več nekda-nj uslužnosti napram sovjetom. Med verniki vlada neizprosnost. Kadar je moral metropolit Sergij izjaviti, da ni na Ruskem nobenega verskega preganjanja, je povzročilo to veliko razburjenje. Duhovniki sicer ne smejo odkrito dvigniti glasu, ker b. romali sicer v Solovke. A ljudstvo je ponovno izražalo svoje ogorčenje in je celo dejansko napadlo Sergija.
Glede političnega razpoloženja ljudstva pravi metropolit Serafin, da je na pastirskih potovanjih govoril s tisoči kmetov in ima vtis, da samo na vasi vsaj za silo še brli politična misel. V mestih je glavno vprašanje strah pred lakoto in lov na živila. Naši ukrajinski kmetje v nasprotju z veliko-rusklml nikoli niso poznali občinske zemljiške lastnine, gospodarili so vsak na svojem svetu, in zato Je izzvala Stalinova kolektivizacija posebno ogorčenje. Predno pridejo komunisti zaplenit premoženje kolektivom pripisanih kmetov, zakolje jo slednji vso živino, in zato so zdaj mesta brez govedine. Mestno prebivalstvo tvorijo samo delavci in uradniki, svobodnih poklicev ali trgovcev ni več. Zato se vsi bojijo, da ne bi izgubili službe in so liho. Tu nI nobenega zanimanja za politične spremembe. Zalo pa dobro vedo kmetje, da bi pomenila zmaga levega
Nova nemška politična kombinacija : Francija-Nemčija-Italija
Pariz, 29. julija, as. Zunanje in notranjepolitični problemi Francijo stopajo v zadnjem času še bolj v ospredje, nego je to dano po dejanskem evropskem položaju, zaradi tega, ker opozicija parlamentarne počitnice pridno uporablja za agitacijo proti vladi. Nekako glavna točka napadov je znani članek Julesa Sauenveina, prijatelja g. Brianda, ki je v »Malimi« zagovarjal misel nemško-francoskega sodelovanja, opozarjajoč Nemčijo, da je Francija edina država, ki more Nemčiji finančno pomagati, olajšati njene reparacijske dajatve, ji dovoliti boljšo vojaško pozicijo in popraviti njene vzhodne meje.
Opozicija jemlje sicer na znanje, da je g. Briand bil to stvar po svojem žurnalistu iansiral zato, da bi ustvaril v Nemčiji razpoloženje za ugoden odgovor nu njegovo pan-evropsko spomenico. Zdaj, ko je ta odgovor prispel in pač tudi g. Briand tako na podlagi nemškega kakor tudi mnogih drugih odgovorov ne more dvomiti o tem, da bo preteklo še veliko vode v morje, preden bo njegova Pan-evropa uresničena, jc g. Briand gotovo tudi sum uvidel brezpotrebnost svojih koncesij Nemčiji, ako so bile sploh resuo mišljene.
Toda — tako piše soglasno levičarski tisk — Nemčija jc Sauenveinove sugestije zagrabila in Hindenburg je že javno namignil, da jc z izpraznitvijo Porenja odpadel tudi razlog po versaillski pogodbi sklenjene demilitarizacije tega ozemlja. Iz tega se razvidi, da ima nemška vlada čisto jasen političen zamisel, dočim se g. Briand, kakor mu to očita opozicija, zavija dosledno v najtajnostnejši molk.
Čeprav jc treba jemati v poštev, da je opozicija proti Tardieu je vi vladi iz krogov starih svobodoinislecev in socialistov, ki se boje, da ne bi za vedno izgubili iz rok krmila francoske politike, ki so ga do Tardieujevega nastopa imeli vedno v rokah, posebno ostra hi neobjektivna, se mora priznati, da spretna zunanja politika Nemčije tvori brez vsakega dvoma prccejšnjo opasnost za podožaj, ustvarjen po versaillski pogodbi. To se. spozna posebno iz zadržanja Nemčije v francosko-italijanskem
sporu, ki jc zadnji čas sicer tuko zaradi bro-dovne pavzc kakor seveda zaradi zadnje velike elementarne katastrofe v .južni Italiji, kakor tudi zaradi nekaterih težkih socialnih problemov in agrarne krize v Franciji skoroda utihnil, utegne pa še pred jesenjo zopet priti na dnevni red evropske politike — to tem bolj, ker Mussolini nc bo mogel mirno gledati silno uaraščajočega antifašističnega pokreta in bo že iz notranjih razlogov prisiljen, forsirati likvidacijo spora s Francijo, naj bo že v kateremkoli smislu. Nemčija sc v tem sporu ni, kakor so mnogi pričakovali, postavila na stran Italije, ampak je ubrala čisto drugo pot.
Kakor namreč Vaš dopisnik izve, skuša Nemčija po svoji zunanjepolitični propagandi po svetu sugerirati mnenje, da jc ona določbe versaillskc pogodbe striktno izpolnila in jih izpolnuje dalje, da, ona trdi celo, da je zato, dn bi rešila porenjsko prebivalstvo čimpreje okupacije, sprejela naše večje žrtve, nego jih določa mirovna pogodba! Nemčija danes plačuje vojni tribut v veliko večji višini, nego jc odškodnina za po vojni od njene strani napravljeno škodo, katero edino popraviti ji nalaga versaiillska pogodba in nič več. Nasprotno pa — tako trdi nemška zunanjepolitična propaganda — zavezniki svojih obveznosti iz versaillskc pogodbe niso izpolnili. Med te obveznosti spada po paragrafih takozvanegu Covc-nanta (to je slovesnega Pakta Društva narodov, sklenjenega na zahtevo U. S. A.) predvsem splošna razorožitev, varstvo manjšin in pa one korekture meja, ki bi sc tekom časa izkazale v interesu miru kot potrebne.
Državam, ki zahtevajo aplikacijo Covenan-ta, se je sedaj pridružila tudi Italija. Zato sklepa nemška politika, da ni Nemčija stopila na stran Italije, ampak Italija na stran Nemčije. Zato ni absolutno nič potrebno in bi bilo naravnost skrajno škodljivo, če bi Nemčija, kakor to hočejo ultranacionaHsti, sklepala takšne tajne pakte in klavzule z Italijo, ker je Italija brez vsega po svojem lastnem položaja in v svojem lastnem največjem interesu
primorana voditi vzporedno politiko z Nemčijo.
ne da bi bilo tej treba sprejemati njene kakorkoli že mišljene ponudbe po političnem sodelovanju ali pa celo po kakšni tajni alianci. Če bi Nemčija tako neumnost naredila, bi samo Francijo pognala v naročje Italije. Potem bi bila Nemčija zamorec, ki josvojodolžnost storil, ki pa za svojo zgrešeno jx>litiko ue bi imel od Italije pričakovati nobene hvaležnosti, pač pa bi si naprtil sovraštvo Francije, ki bi morala plačati stroške svojega sporazuma z Italijo t. velikimi kolonijalnimi odstopitvami in revizijo svoje politike v srednji Evropi in na Balkanu.
Zato — tako pravijo vplivni nemški politiki — je za Nemčijo edino priporočljivo, «1« nikakor ne neti nnsprotstva med Francijo in Italijo, skušajoč ga izrabljati, ampak, da nadaljuje Stressemnnnovo politiko izpopolnjevanja verznjske pogodbe, kar bo samo po sebi prineslo s seboj, da bodo temu primerno tudi zmagovite države morale usmeriti svojo politiko v smislu izpopolnjevanja te (»godbe ne samo po njenih besedah, ampak tudi po duhu, kakor je to formulirano v Covcnantu, in sicer v mnogih točkah v čisto konkretnem smislu.
So pu politiki, ki pripadajo protestantovski stranki sredine, ki se je pravkar osnovala in ki obsega vse zmerne svobodomiselne meščanske in intelektualne elemente Nemčije, ki gredo šc delj, in stavljnjo nemški zunanji politiki kot končni cilj alinnco med Nemčijo, Francijo in Italijo. Te tri države — tako pravijo ti politiki — so ustvarile evropsko civilizacijo, one tvorijo sredino Evrope in so nositcljice njene zgodovine. Briand bi boljše storil, čc bi svoj •-.vodenic panevropski načrt pustil pasti v vodo in bi ustvaril podlago Evropske unije na podlagi sporazumu med Francijo, Nemčijo in Italijo. Ta trozveza bi bila v resnici garancijo trdnega miru v Evropi.
Kakšne nevarnosti ta zapeljivi zamisel krije v sebi, posebno /a one narode, ki so po izidu svetovne vojne bili osvobojeni, si lahko vsak sam predstavlja ...
Antifašističen umor v Milanu
Anti fašizem je močan (n fašisti ne smejo odložiti orožja
m	.^	I nn t T	P V« I	/t___!_	I 1,««MA nli nn 11 In iv fo*i>rma
Milan, 29. jul. ff. Umor fašista Orazio Porcu je zelo nevaren simptom obstoječega protifašističnega razpoloženja v Italiji.
Umor so izzvali milanski fašisti sami, oziroma njihova maščevalnost. Pred nekako enim tednom se je namreč fašist Tognoni od milanske fašistične skupine sBattisti« v nekem milanskem predmestju sporekel z več delavskimi mladeniči, ki so se v po-leku spora izrazili nepovoljno in žaljivo za fašistični režim. Nato so člani »Battistija sklenili, da sc po skvadrističnem vzorcu maščujejo. Preteklo soboto se jih je namreč pet od njih, med njimi Porcu, vsedlo na avlo in se odpeljalo v tisto predmestje. Potem so se podali v hišo, kjer so vedeli, da se nahajajo antifašistični delavci, nakar je nastal pe-! klenski hrup, ki so se ga udeležile tudi ženske, ki ; so ljuto napadale in psovale fašistične skvadriste ! ler žalile tudi osebo duceja, pa lako pritisnile na fašiste, da so se le-ti morali urno umakniti. Okoli avtomobila je potem nastalo prerivanje, v katerem je bil Porcu zaboden. Iz lega ie čisto jasno, da so fašisti sami zakrivili nasilni čin, ker bi bili morali malenkostni spor ignorirali, se pa niso mogli vzdržati reakcije nanj, kar se seveda da lahko razlagati it okoliščine, da antifašistično razpoloženje v Italiji zaradi čedalje slabšega gospodarskega položaja, zlasti delavstva, rapidno narašča in so taki dogodki, zlasti v industrijskih centrih, kakor je Milan, takorekoč že na dnevnem redu.
Fašisti so seveda čisto iz sebe in je bilo Ireba prav energičnih opominov in odredb vodstva stranke, da se niso dali zapeljati k silovitim represali-jam proti antifašističnim elementom, ki so v Milanu posebno močni. To je seveda režim na vsak način hotel preprečiti in ludi preprečil, ker bi kaj takega v sedanjem kritičnem zunanje in notranjepolitičnem momentu napravilo v Italiji in po vsej Evropi najslabši vtis o notranjih razmerah v Italiji. Zato je fašistična stranka v Milanu pod predsedstvom Mussolinijevega brata samega, Arnalda Mussolinija, takoj po umoru sklicala sejo, na kateri se je sklenila najstrožja disciplina v pogledu reakcije na zločin. Sklenili so pa tudi, da bodo energično brez odloga odgovorili na vsako eventualno provo-
kacijo ali žalitev fažizma
Atentatorje je policija že prijela in se jim ne godi nič dobro. Med aretirane! so bratje Emilio, Ce-sare in Silvio Ghelfi. Slednji je priznal, da je Por-cuja zabodel z nožem, toda samo v silobranu. ker so skvadristi napadli njegova brata. Noža ni imel s seboj v zlem namenu, ker delavci sploh niso vedeli, da jih bodo fašisti prišli napast. Nož jc zagrabil v svojem stanovanju in spada ta nož k njegovemu poklicu, ker Je strojar v tovarni za usnje. Fašisti seveda trdijo nasprotno in pravijo, da je bil Porcu trikrat zaboden. Zaprtih pa je še veliko več drugih oseb, vsi sami delavci. V zadnjem momentu javljajo, da Ghelfi ni strojar, ampak tipograf, kar je značilno v toliko, da so tipografi kol najinteli-gentnejša delavska stroka najmanj po 90% anti-fašisti.
Zabodeni Porcu je bil zelo aktiven fašist, doma iz Cagliarija v Sardiniji. Pripadal je od samega začetka takozvanim akcijskim četam fašizma. — Umevno, da ga antifašisti niso ljubili.
Danes se je vršil ob mobilizaciji vsega oblastnega in fašistovskega ler vojaškega aparata pogreb zabodenega skvadrista, medtem ko se je prebivalstvo obnašalo popolnoma indifirentno. Tudi du-ce je poslal sožalno brzojavko.
Ducejev bral pa je objavil v »Popolo d' ltalia vehementen članek, v katerem pravi, da sedanje težke ure; ne bodo razdrle železnega obroča milanskega fašizma. Potem pravi, da bi vsako maščevanje bilo škodljivo režimu. Potem priznava, da se baš v Milanu skriva največ antifašističnih elementov, katere bo Ireba iztrebiti s pomočjo policije in specialnega Iribunala. Zelo značilno pa pravi, da lo ni zadosti, ampak da bi morali fašisli biti bolj vneti in navdušeni. »Mi dobro vemo,' pravi Arnaldo Mussolini, r>da antifašistična misel ni izumrla in zato ne smemo odložiti orožja.'.-
Tudi generalni tajnik stranke Augusto Turati v telegramu, poslanem stranki, pravi, da divji zločin dokazuje, kako je potrebno stati na straži in imeti duha oboroženega. Stari naj svoje vrste še bolj stisnejo, mladi pa naj se navadijo, da se jc Ireba boriti.«
komunizma, pristašev Trockega, pravo smrt. Veseli so, da je Stalin odstranil lo nevarnost, in sn še več ogrevajo za desničarsko opozicijo: Rikova in drugih, ki ugovarjajo Stalinovi agrarrti reformi. Ljudstvo si ne želi nazaj carja, ker misli, da bi pomenil povratek monarhije tudi povratek graščakov. Ukrajina je bila dežela veleposestnikov, lastnikov sladkornih tovarn. Zdaj so sicer državna lastnina, a nekaj grudo so dobili tudi kmetje. Prav malo pristašev ima ludi demokratična republika. Kmetje se bojijo ponovne »kerenščinec, prešibke vlade, ki ne bi mogla zajezili anarhije po padcu komunizma. Socializem vseh barv je obsovražen prav tako kakor ko-
munizem. Največ sočutja sreča misel o Irdni roki, katerikoli (to je postranska stvari), a nekomunistični diktaturi. Znamenje časa!
V enem oziru so pa Ukrajinci lahko hvaležni sovjetski Rusiji: popolnoma jc priznala narodno avtonomijo Ukrajine, tako da se morajo celo Ve-likorusi v Ukrajini v javnem življenju posluževati ie ukrajinskega jezika. V lem oziru je za vedno popravljena sto- in stoletna krivica, ki jo jc prizadeval carski velikoruski centralizem ukrajinskemu narodu, hoteč ga izbrisati s površja. To je ogromnega pomena za bodočnost vseh Ukrajincev na svetu.	—o-
Dr. Gregor Rozman — novi ljubljanski škof
Belgrad, 29. julija, z. Danes je apostolska nunciatura odposlala nadškofu prevzv. dr. A. B. Jegliču papeževo bulo, s katero se imenuje za naslovnega nadškofa in se uvažuje njegova demisija kot ljubljanski ordinarij. Prav lako jc poslala bulo novemu dosedanjemu pomožnemu škoiu dr. Gregorju Rozmanu o imenovanju za ljubljanskega or-dinarija.
Nacionalizacija vseh
važnih podjetij1
Belgrad, 29. julija, z. V trgovinskem ministrstvu je končano delo glede nacionalizacije sladkornih tovarn. Zakonski predlog sc bo predložil tinančnemu odboru ministrov. Prav tako ostala ministrstva obravnavajo vprašanje nacionalizacije vseh podjetij, ki imajo pomen za državne interese
Nemški „Kulturbund" pri banu Sernecu
Belgrad, 29. julija, ni. Zastopniki »Kultur-bunda« dr. SI. k m rt, dr. Moser in dr. Grassl so včeraj obiskali bana dravsko banovine. Najprej so se mu zahvalili za ponovne prijateljske izjave o lojalnem nastopanju nemške manjšine v Jugoslaviji. PZri tej priliki so zastopniki nemškega ^Kulturbunda« omenili tudi vprašanje potrditve pravil nemškega Kulturbunda« ter obenem predložili želje nemške manjšine v Jugoslaviji, kar se tiče šolskih vprašanj. Ban dravske banovine inž, Sernec je izjavil, da bodo pravila Kulturhun-da« potrjene takoj, čim se spremenijo nekatere toč.ke. šolsko vprašanje je v glavnem že urejeno z zakonom, sicer pa je izjavil, da sc Jugoslavija vedno drži listih odredb mednarodnih pogodb, ki jih je naša država podpisala. \ splošnem pa. kakor znano, |»ostopn naša država v tem pogledu najliberalnejšc. Posebno glede nemške narodne manjšine se stori vse, da sc njen položaj olajša.
Obsodba Predavca potrjena
Zagreb, 29. julija, p. Danes popoldne ob pol .5 jc preiskovalni sodnik Marjaševič dal pripeljali pred sebe Josipa Predavca in mu sporočil rešitev stola sedmorice kot kasacijskega sodišča, da je njegova ničnostna pritožba zavrnjena in je obsodba sodnega stola v celoti potrjena za 2 in pol leta težke ječe in 5000 Din globe ter tri leta izgube državljanskih pravic. Ob 6 zvečer j c bil z zagrebškim vlakom odpeljan v Lepoglavo, kjer bo J prestajal kazen.
Francosko delavstvo zavrača socialno zavarovanje s štrajkom
Tardieu definira socialne naloge moderne države
in njegovi učenci pridtgujejo evangelij, hi se je
slovanskih delavcev
Marksizem če skmhžrai
Vznemirjenje jugo-
Llevln, 29. jul. 9. Stavk« proti vpeljavi delavskih prispevkov za socijalna zavarovanja, ki je začela v Lille in dosegla v par dneh Število 15.000 stavkujočih, se je zadnje dni še razširila. Testilna industrija v Tourcoingu in Koubaixu bo posnemala Lille in tamošnja poročila govore o novih 10.000 stavkujočih. Tovarne v Armentieres so deloma že zaprte. Gibanje se je začelo razširjati ludi v premogovni revir v okolici Lonea, kjer je zaposleno tudi več tisoč jugoslovanskih delavcev. Med jugoslovanskimi delavci se opaža velika nevolju, ker jih novi zakon o socijalncm zavarovanju podvrže plačevanju prispevkov, medtem ko se jim zavarovanje no prizna, dokler jugoslovanska država ne ho sklenila s Francijo rcriprocitetne pogodbo. Pričakovati je, da se bo stavka razširila tudi na premogovni revir.
St. Ktiennc, 29. jul. rs. Gibanje, ki ga je začelo delavstvo v Lille proti zakonu o socijalnem zavarovanju, je našlo tukaj simpatičen odmev. Delavstvo se nc protivi zakonu samemu, ampak samo tahteva. da se mora plača dvigniti za vsoto, katero morajo po zakonu plačati v zavarovalne blagajne. Jugoslovanski rudarji, ki so raztrešeni tukaj v rudniku Ln Machine, v rudniku Montceau les Mineš ter v tovarnah Le Creuzot in še nižje v okolici St. Etienna do rudnikov v Brassac les Mineš so zelo vznemirjeni, ker se jim je povedalo, da nr bodo uživali ugodnosti zakona o socijalnem zavarovanju, dokler francoska iu jugoslovanska država nista sklenili delavske pogodbe, v kateri
Gospodarska vojska med USA in Sovjetsko unijo
Nevryork, 29. julija, as. Že včeraj so newyor-ške carinske oblasti odklonile izkrcanje ruskega blaga z dveh ruskih parnikov. Danes pa je na potu še 32 parnikov z ruskim blagom, ki se bodo morali vrniti s svojim tovorom. Ta novi gospodarski bojkot komunistov utegne dovesti do prekinjenja trgovinskih odnošajev med Ameriko in Rusijo.
Centrum. svari marksiste
Vlada v Nemčiji je mogoče bre/. socialistov
Berlin. 29. jul. as. Centrum je danes poslal socialnim demokratom resno svarilo, ki je zuto velikega političnega pomena, ker grozi cen-truin 7. razkolom dolgoletne vladne koalicijo v '"Prusiji in računa z možnostjo, dn se po volitvah v nemški državni zbor v državi sami in v Prusiji lahko sestavijo vlade brez socialnih leniokratov. Predsednik eentruma, prelat Kaas je danes v ostrem govoru opozarjal nn čudno zvezo, ki se je ustvarila med socialnimi lemokrati v državnem zboru s llugcubcrgoin, 1 littlerjeni in komunisti pri odklonitvi zasilnih odredb vlade. Izjavil je, da bo v bodoče nemogoča vsaka koalicijska politika v Prusiji, če bi se taki dogodki ponavljali. Končno jc Kaas naglašal edinstvo eentruma v državi in j Prusiji. Predsednik centrumove frakcije v pruskem deželnem zboru, posluncc Hess jc takoj potrdil, da jc sodelovanje s socialnimi demokrati za centrum v pruskem deželnem iboru neznosno, čc se bo brezobzirni boj socialnih demokratov proti ccntrumu in državnemu kanclerju Briiningu nadaljeval na sedanji način in čc socialni demokrati no bodo temeljito spremenili svojih političnih delovnih metod.
Vettka zmaga
konservativcev v Kanadi
Newyorl<, 29. jul. as. Včerajšnje nove volitve v Kanadi so prinesle ogromno zmago konservativcev in strmoglavile liberalno vlado Macken-zic Kinga. V 187 volivnih okrožjih (vseh skupaj je 245) so dobili konservativci 115 mandatov, liberalci 62, združeni faimerji 7, delavska stranka 2, neodvisni pa 1 mandat. Konservativcem manjka samo še 8 mandatov do absolutne večine, katere bodo gotovo dobili v ostalih volivnih okrožjih. Pri volitvah so propadli 4 člani Kingo-vega kabineta, in sicer finančni minister, pravosodni minister in dva ministra brez portfelja. Presenetljivi poraz liberalcev je povzročila gospodarska kriza in ameriški carinski zakon. Dasi je bil King znan kot prijatelj Amerike, je še pred podpisom ameriškega carinskega zakona pobijal ta zakon s proticarinami in s tem uvoz blaga iz Amerike obremenil za več kol 800 milj. dolarjev. Novo kanadsko vlado bosta najbrže sestavila vodja konservativne stranke odvetnik Bennet in Calgarey.
Komunistična ofenziva v Kita ju
Hankov, 29. julija. AA. Posadka v mestu Fangsa se je uprla. 27. julija je bilo mesto izpraznjeno, na kar so vdrle čete rdeče armade in pričele ropati ter požigati trgovine. 40 tujcev se je rešilo na krov angleške topničarke »Afis«. Neki italijanski misijonar je bil prijet od rdečih čet. Ravno tako ni znana usoda angleške misijonarke. Komunisti so se polastili mesta Jokiahov ob reki Han. Komunistične čete iz Kjangslja, ki prodirajo proti Vonanu, ogrožajo glavno mesto Cangšo. Kitajske čete se umikajo proti zapadu. Evropske naseljence so odpravile iz ogroženih krajev angle-Ike, ameriške in japonske torpedovke. Komunisti ogrožajo tudi Nančang, glavno mesto Kjangsija,
Dunajsko vremenska nupoved: V splošnem .<e spremenljivo, deloma jusno vreme, morda nevihte.
bi se podanikom driar, ld delajo na teritoriju lru-
ge, priznalo vse zavarovanje, kakor ga zakon predvideva.
Namy, 29. jul. ps. Vaš dopisnik jo prisostvoval znamenitemu zborovanju zveze vzhodnih industrijalcev v NancjrJu, kjer je nasiopii kot govornik francoski ministrski predsednik Tardieu. Tardieu nadaljuje svoje konference. V Lyonu in v Mont-brissonu je sunil krepko v parlamentarizem in začrtal pravce demokratične države in nalogo parla-menta-predstavnika države. V Nancyju pa je govoril industriji in je v nekaterih preciznih linijah definiral socijalne naloge moderne države. Spo-četkoma je ugotovil, da je marksizem podlegel razvoju časa, ki je šel mimo njega. Marksistična država je imela priti v momentu, ko bo delavski stan popolnoma potisnjen v največjo bedo, ko bodo srednji stanovi, to je buržuazija, izginili kot srednik med delom in kapitalom, in kadar bo civilizacija zopet utonila v barbarstvu. Niti eden teh predpogojev se ni uresničil, razun morebiti v Rusiji, kjer pa je marksizem bil nezmožen ustvariti obljubljeno deželo delavskega stanu. »Danes še samo nekateri učenci Karla Marksa pridigujejo ta posušeni evangelij, katerega niti ne razumejo ne. Marksizem torej ni rešil socijnlnega vprašanja, ki leži kot gora na kulturnem razvoju narodov. Privatna ini-cijativa tudi ni »adostua, ker jc socijalni čut v ma-terijalizmu sedanje dobe otopel (a gorje bližnjega, akoravno bi seveda privatna incijativa bila najbolj poklicana, da reši socijalne nadloge. Zato io mo-
<i
ralft poseči vmes država, da se postavi med delodajalca in delavca, da s težo zakona regulira soci-jalno pravičnost, ščiti slabejšega in tako pospešuje narodni blagor. Država pa ne sme misliti, da jo ona poklicana, da avtoritativno poseže v ta vprašanja, ker avtoriteta države ima svoje mejo, tam, kjer se začenja svoboda vsakega državljana. Država ima trojno nalogo na socijalnem polju: da kontrolira socijalno življenje, d» regulira odnose med socijalnimi plastmi iu da daje dobre inicijativc in skrbi za vzgojo socijalnega čuta. Seveda, če ima država pravico kontrole, nima pravice, da vpelje inkvizicijo, da se povsod vmešava v socijalni orga-wiwai. tudi tam, kjer nima nobene kcmpetence. Regulirati razmerje med socijalnimi stanovi, da; a ne mešati in vznemirjati normalnega razvoja z zakoni, ki red le motijo. Dajati iutcijative, d&; a ne zasesti in si osvojiti vse socijalno vprašanje, ter s tem uničiti to, kar je storila lepega in kar more storiti lepega in koristnega le privatna ini-eijntlva. Država ni noben patron. In v tem smislu se mora tolmačiti tudi novi francoski zakon o socijalnem zavarovanju, ki je imel samo nadaljevati in pokrepiti, kar je privatna dobrodelnost in organizacija že dolgo izvrševala.«
Dvorana je predsedniku vlade napravila velikanske ovacije. Predstavniki industrijalcev in delavskih strokovnih organizacij so se Tardiou-ju zahvalili za lako krasne direktive, ki vodijo njegovo poliiiko v ležkih časih.
Tardieu
za demokratske svoboščine
Pariz, 29. jul. as. Pod predsedstvom predsednika republike Doumerque-a je bila danes na trgu pred mestno hišo v Parizu velika spominska proslava stoletnice julijske revolucije 1830.
Ministrski predsednik Tardieu je proslavljal julijsko revolucijo kot čisto ljudski pokret, ki je uveljavil kot solast vseh civiliziranih narodov pojem zakonitosti, narodne suverenitete ter svobodnega izražanja mnenia in tiska. To ni bila vstaia, ni bil divji prevrat, temveč boj za svobodo, poln idealizma in samozatajevanja. Julijska revolucija nima samo te zaslug«;, da je končno veljavno strmoglavila Bourbonce iu uveljavila trikoloro kot narod-' 110 zastavo, temveč je bila tudi odločilen korak za svobodo naroda. Karel X. ie branil svojo dinastijo in predpravice majhne kaste. Republika in republikanske vlade branijo svobodo in suverenost k voli-
Državna kontrola bank
Belgrad, 29. julija, z. Po naredbi trgovinskega ministra se bo v avgustu izvršil pregled vseh bank v državi radi kontrole njihovega dela, radi mnogoštevilnih pritožb proti njim, da se ne držijo odredb zakona o delniških družbah in da njihovo delo ne odgovarja zakonskim predpisom. Banke, ki so se pregrešile zoper predpise zakona o d. d., bodo zgubile pravico dela, v kolikor niso bile že poprej kaznovane, bodo kaznovane z globo. V novem zakonu o d. d., ki ga ministrstvo izdeluje, sc bo ta kontrola Je povečala. Poleg zakona se bo izdal poseben pravilnik o izvrševanju kontrole. Sedanji pregled bodo izvrševali inšpektorji trgovinskega ministra, ki bodo po končanem pregledu poročali o rezultatu kontrole ministrstva za trgovino.
Za pospešitev tujskega prometa
Belgrad, 29. julija, t. Kakor smo že poročali, bo 18. avgusta v Belgradu konferenca tarifnega odbora, ki bo razpravljal o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z razvojem našega potniškega in blagovnega prometa. Ker se bodo na tem sestanku obravnavala vprašanja o ukrepih za pospeševanje turizma pri nas, je prometno ministrstvo pozvalo vse gospodarske organizacije, da pripravijo svoje predloge, kako bi se dal čim večji impulz našemu turizmu in pospeševanju tujskega prometa.
Kaznovan policijski organ
Belgrad, 29. jul. AA. Povodom tendenciozuega pisanju nekega dela tujega tiska v zvezi z aretacijo gdč. Izolde R e i t e r, nemške novinarke v Velikem Bečkereku, smo pooblaščeni javiti, da je bila o tem slučaju izvedena preiskava, pri kateri se je ugotovila nepravilnost v ravnanju organa občinske policije ter je bil odgovorni organ kaznovan z odstranitvijo iz službe.
Asfaltne ceste
Belgrad, 20. jul. z. Polei' razpisa licitacije za izdelavo asfaltne cesle Belgrad-Zagrcb, je gradbeno ministrstvo razpisalo licitacijo za zgradbo asfaltne ceste Belgrad-Novi Sad-Subotica, Bclgrad-Pančevo-Vršac. Z deli se bo pričelo lakoj po završetku licitacije.
Zrakoplov R iGG
London, 29. iulija. as. Zrakoplov »R 100« je davi ob 3.45 startal v Cardinglonu za prekcocc-anski polet v Kanado. Pričakuje za. da ho v petek zjutraj dospel v Montreat.
tvam upravičenega naroda proti vsem prevratnim nameram.
Kakor da bi hotel dokazati te zadnje besede, je ministrski predsednik Tardieu po tej proslavi imel veliko konferenco z vojaškimi in policijskimi oblastmi iz Pariza, da se določijo potrebne varnostne odredbe za 1. avgust. Sicer je komunistična stranka zopet odpovedala velike politične manifestacije, ki jih je nameravala izvesti začetkom avgusta, vendar je vlada odredila posebne varnostne mere za zagotovitev reda in miru. Dne 1. avgusta bo policija ojačena z republikansko gardo in z več polki posadke v Parizu, Versaillesu in Fontainbleau, ki so že pripravljeni. Vsakomur, ki bi hotel pripravljati javne demonstracije, pretijo težke kazni, taki ino-zemci pa bodo brez nadaljnega izgnani.
Agrarna konferenca
CI •	• ®
v Stna$t
Bukarešta, 29. jul. p. Jugoslovanske ministre Frangeša, Kumanudija, Šibenika in Demetroviča bodo na postaji sprejeli predsednik vlade Maniu, namestnik zunanjega ministra Vojvod Vajda, kmetijski minister Mihalake, trg. minister Madgearu, finančni minister Popovici, jugoslovanski poslanik Colak Antic in osobje jugoslovanskega poslaništva, skupno z zastopniki romunskega gospodarstva in vojske. Kralj Karel bo jugoslovanske ministre sprejel v posebno avdienco in bodo pri njem ostali tudi na obedu.
Po končani konferenci v Sinaji bo v drugi polovici avgusta službena konferenca zastopnikov Češkoslovaške, jugoslarije in Romunije, na kateri se bo nadaljevala konferenca, ki se vrši v Sinaji iu sicer radi razpravljanja o placementu kmetijskih proizvodov. Pri tej priliki se bo tudi obravnaval znani predlog Poljske in pogajanja, ki so se vodila z madjarskimi zastopniki.
G. Abot na grobu neznanega vojaka
Belgrad, 29. iulija. m. Predsednik Fidaca mednarodnega združenja bivših bojevnikov g. Abot, ki biva v naši prestolici, se je danes odpeljal s predsednikom rezervnih častnikov g. Milošem Radosav-ljevičem na grob neznanega junaka, kjer je položil venec z napisom »Najhrabrejšemu med hrabrimi neznanimi jugoslovanskimi junaki predsednik Fidaca«. Nato je bila seja, na kateri so obravnavali o vprašanju skupnega nastopa na kongresu v Wa-shingtonu. Opoldne je bil banket na čast odličnemu gostu, na katerem so bile izgovorjene zdravice
0	iskrenem prijateljstvu med vsem: bojevniki zavezniških držav.
Ponesrečena
iašistovska ehspedieija
Pariz, 29. jul. as. Ob fraucosko-italijanski meji v Alpali jc včeraj četa oboroženih fašistov nu poizvedovalnem pohodu prekoračilo francosko mejo precej daleč na francosko ozemlje. Ko pu so opazili francosko vojaško patruljo, .vo luko hitro zbežali, dn jc neki fašist padci in si /.lomil nogo. Spravili so gu v francosko vojaško bolnico. Pri njem so našli italijansko vojaško puško, nabito s šestimi streli, in taško zu patrone s 00 putronumi. Dc-zeriucijo civilistov iz Italije sc vedno bolj množc. Včeraj so z motornim čolnom prišli v Sptono nn Korziki štirje mladi Italijani, ki so sc hoteli izogniti vojaški službi V Catnlogno n« Korziki pu je uribežalo 5 Italijanov in
1	žcUftku.
Po potresu v južni Italiji
Rim, 29. julija, as. Današnji ministrski svet jc kot prvi obrok zu čimprejšnjo obnovo porušenih krajev dovolil pomoč 100 milji lir. Obeieni se je določilo, du se v porušenih krojili lir bodo pobirali duvki ter si: razveljavi zujiadlost menic. Ministrski svet je povabil ministru za juvjiu delu iu državnega podtajni-ka v notranjem ministrstvu, du ostaneta prihodnji mesce neprestano v potresnem ozemlju iu kontrolirata pomožne nkcije.
Listi objavljajo nekateri: tipične pojuve po katastrofi. V Bcnevcntu je neki 60 letni mož. ki jc od slrahu zblaznel, ustrelil svojega prijatelju, svojo ženo iu samega sebe. V Neaplju so sc pojavili potovalni pridigarji, ki napovedujejo nove katastrofe, če narod nc bo delal pokoro. Ti pridigarji pu so bili aretirani, ker povzročajo nov nemir med še vedno nervoznim prebivalstvom. Nekateri ministri so danes protestirali proti duhovnikom, ki trdijo, d-a je bilu katastrofa božja kazen za vedno večjo nenruvnost.
Evharistični kongres
Zagreb, 29. jul. p. Priprave za evharistični kongres se bližajo koncu. V Zagreb pride rekordno število udeležencev. Prvi udeleženci pridejo iz Amerike 7. avg. Največ jih pride 14. avg., dalje pridejo na kongres tudi delegati iz Češkoslovaške in Francije, med njimi katoliški parlamentarec Abb<5 Berger. Iz Lyona pride skupina 10 intelektualcev. Kaloličane iz Holandske bo zastopal en kanonik in en vseučiliški profesor. Tudi iz Poljske so se pripeljali udeleženci. Program evharistič-nega kongresa bo te dni golov in bo izšel v posebni brošuri.
Banski gospodarski sveti
Belgrad, 29. julija, z. Po vladni naredbi se morajo do 15. avgusta pri banskih upravah ustanoviti gospodarski sveti. Organizacija teh svetov je prepuščena banom.
Elektrifikacija Slovenije napreduje
Ljubljana, 29. julija.
. Ideja pokojnega dr. Lampeta, naj se elektri-ficirajo vsi naši kraji, se bliža svojemu uresničenju. Uresničevati jo je že pričel bivši kranjski deželni odbor, nato oblastna samouprava in sedaj prav krepko banovina. Izdelan je že ogromen idejni načrt, po katerem bodo zvezane med seboj vse elektrarne v Sloveniji, mnoge transformatorske postaje pa bi razpečavale tok v zadnjo slovensko vas. Tok bodo dovajale dosedanje elektrarne in pa tudi nove, ki jih namerava banovina še graditi, tako na primer elektrarna v Mostah pri Završnici, o čemer smo že poročali. Še v teku enega leta bo zgrajen daljnovod od Velenja, preko črnue do Kranja. Ta daljnovod bo vezal obe centrali, velenjsko in pa Završnico. Imel bo tri transformatorske postaje in sicer v Sv. Pctrn pri Celju, na Črnučah in v Kranju.
2e letos pa bodo Kranjske deželne elektrarne napravile velik korak naprej v splošni elektrifikaciji. V teku so namreč dela za elektrifikacijo dela^ severne okolice Kranja. Zaenkrat se bo priključilo na električno centralo Završnico 17 vasi občin Predoslje in Šenčur. Te vasi so: Primskovo, Rupa, Gorenje, Kokrica, Ilovka, Mlaka. Bobovek, Srakovlje, Tatinec, Britof, Predoslje, Orehovlje, Suha, Mile, Visoko, Viševek in Hotcmaže. V teh vaseh je okoli 650 hiš, ki bodo mogle biti vse deležne ugodnosti električnega toka. Takoj v začetku bo priključenih na Završnico 2200 žarnic in okoli 60 elektromotorjev. Ti kraji so pretežno kmetski. Zaradi industrializacije Kranja in okolice primanjkuje v kranjski okolici delovnih moči v kmetijstvu. Z elektrifikacijo teh vasi bo tudi v tem oziru znatno pomagano kmetskemu prebivalstvu. Znatno bo dvignjena tudi obrt, ki že sedaj tuko lepo cvete v Kranju. Pa tudi industrija v teh krajih bo pridobila, tuko tovarna olja Zabret & Co. v Britofu in opekarna v Boborku, ki bosta mogli obe sprejemati tok od KDE. Za elektrifikacijo omenjenih krajev bodo KDE zgradile 14 km dolg daljnovod z napetostjo 20.000 voliov. Ta daljnovod se bo priključil v bližini Naklega na daljnovod Završnica—Kranj.
Drugo leto pride do zveze med Velenjem ln Završnico. Takrat bedo zgradile KDE pri Naklem večjo ransfonnatorsko postajo za potrebe Kranja in okolice in bodo priključene na to postajo tudi omenjene vasi.
Za elektrifikacijo leh vasi bo zgrajenih šest transformatorskih postaj in napravljenih 17 krajevnih omrežij. Z elektrifikacijo bodo seveda ti kraji gospodarsko znatno pridobili. Prihodnje leto se bo ta akcija nadaljevala in pridejo na vrsto še druge vasi. Prebivalstvo nestrpno pričakuje elektrifikacije; dokaz: v omenjenih vaseh so ljudje krili znaten del stroškov za elektrifikacijo. Glavni del so seveda krilo KDE. oziroma banovina. Tok bo v omenjenih vaseh na razpolago prebivalstvu po zelo ugodnih pogojih in nizki coni.
Akcijo KDE in banovine more vsakdo le pozdraviti, z željo, da bi gorela električna žarnica kmalu v vsaki slovenski hiši.
Zopet žrtev Save
Medvode, 29. julij. V ponedeljek popoldne se je kopal v Savi pekovski pomočnik Franc Mrva, ( uslužben pri peku iu trgovcu Novljanu v Medvodah. Ko so se njegovi tovariš že oblačili, jc šel Mrva še enkrat v vodo in se začel naenkrat potapljati. Tovariši so videli iz vode še dvakrat njegove roke, potem pa je zginil. Prijatelji so skočili takoj za njim, vendar brez uspeha. Priplavila ea je nato Sava v grablje pri papirnici v Medvodah.
I
Huda nesreča
z motornim kolesom
Medvode, 29. julija. Posestnik in mesar Joško Jesih se je včeraj zvečer vračal iz Kranja in se I ponesrečil na ovinku pri Jepcrci, kjer se je zgo-I dilo že več nesreč. Padel je s kolesa in podrl dva obcestna kamna. Motor se je zaril skoro po! metra i v zemljo in ie popolnoma razbil. Jesih je dobil težke poSkodbe in ga je takoj po nezgodi pre-, peljal neki avtomobil v bolnico v Ljubljano.
Zagrebška vremenska nupoved: še prcccj jasno, in stolno, postopoma so. Iw oblačnost večal«, Toplo,
80 letni jubilej zaslužnega moža
Iz Krškega nam poročajo: Danes obhaja 80-letnico svojega rojstva — telesno in duševno še ves čil — naš tipični meščan g. Peter Poč.
Njegova preteklost: Rojen v Velikih Laščah, obiskuje 1. gimn. razred v Novem mestu, nato učiteljišče v Idriji, kjer maturira (1866) in postane pomožni učitelj v Krškem, katero mesto zapusti kot domači učitelj na Auerspergovi graj-ščini, preide kmalu kot sodnijski dnevničar k glavarstvu, nakar odrine k vojakom, kjer služi kot dragonec in huzar v vojaški računski pisarni celih sedem let (1870—1877), dokler ne dobi službe pri železnici kot sprevodnik in načelnik raznih narodno ogroženih postaj (Radgona, Hoče, Maribor itd.) do leta 1911., ko stopi v pokoj v Krškem. Povsod se izkaže kot vnetega domorodca: priznan delavec v mariborski čitalnici, načelnik krškega gasilnega društva, voditelj dramatičnega odseka, večletni odbornik obč. posojilnice, pa tudi v družbi nepozabnega g. župnika Turšiča soustanovnik prosvetnega društva v Krškem.
Njegova sedanjost: član posredovalnega urada v Krškem že dolgo vrsto let, istotako cerkveni ključar romarske cerkve sv. Rozalije, delavni odbornik okrajne posojilnice, stalen družabnik gostilne Vanič, veren obiskovalec farne cerkve, povsod priljubljeni krški dobričina pod imenom »gospod stric« ali staro krško »Herr Onkel«, predvsem pa, kar najbolj zasluži, da se ga »Slovenec« spominja, njegov več kot 20 letni naročnik.
Bog Vas ohrani gospod »stric« še daleč daleč preko 80tih! — Gotovo pa vsaj toliko časa, da v farni cerkvi po Vašem velikem prizadevanju ne zapojeta na novo samo manjša dva — ampak tudi »veliki« zvon!
Galerija Nj. Vis. kraljeviča Andreja
Najmlajša podružnica SPD v Gorjah je v nedeljo na zelo svečan način otvorila novozgrajeno pot in galerije v Pokljuški luknji. Svečane otvoritve se je udeležila poleg uradnih osebnosti velika množica domačega ljudstva iz Gorij in z Bleda, dalje z Jesenic in Radovljice.
Po sprejemu kraljevega odposlanca g. podpolkovnika g. Ivana Marklja in banovega odposlanca g. načelnika dr. Franja Vončine se je vršila v gorj. župni cerkvi služba božja, po kateri se je vsa množica z zastopniki podala do znamenite Pokljuške luknje.
Predsednik podružnice SPD g. Jakob Jan je v izbranih besedah pozdravil najprej vse posamezne odposlance, predvsem zastopnika Nj. Vel. kralja Aleksandra g. podpolkovnika, dalje zastopnika službeno zadržanega bana dravske banovine g. dr. F. Vončino, dalje vse ostale zastopnike uradov in društev, med katerimi moramo omeniti predvsem: g. župnika in duh. svetnika J. Knifica, ki jo izvršil blagoslovitev galerij; g. šum. nadsvet-nika in ravnatelja šum. direkcije inž. Cvetka Božiča; g. šum. svetnika Al. Rusa od šumske uprave na Bledu; starosto slovenskih planincev, predsednika SPD g. dr. Fr. Tominška; šum. upravitelja iz Kranjske gore g. inž. Fr. Miklaviča; blejskega župana g. Ivana Rusa in gorjanskega župana g. J. Zajca, postajenačelnika postaje Bled-jezero g. Fr. Majerja; zastopnika Jadranske SU-aže g. J. Stadlerja z Bleda; zastopnike časopisja, med njimi dopisnico in urednico revije »Zena i svijet« iz Belgrada, gospo Zoro Priseker-Stanojevič in šc celo množico drugih osebnosti.
V svojem lepo zasnovanem govoru je pozival navzoče nazaj k naravi, v lepoto stvarstva, k naravi, ki je lepa vsepovsod, prav posebno pa je še oblagodarjen prelepi gorjanski svet. Zahvalil se je vsem dobrotnikom, ki so pripomogli, da se je moglo delo dokončati, predvsem se zahvaljuje KID na Jesenicah, ki je brezplačno dobavila vse potrebno železje, dalje domači gorjanski hranilnici, dalje tudi kr. banski upravi za vsestransko pomoč. Apeliral je na vse navzoče, da delajo vsestransko za prospeh in v slavo naše lepe domovine, zahvalil so zastopniku Nj. Vel. kralja, ki je blagohotno dovolil, da se nova pot imenuje po Nj. Vis. kraljeviču Andreju in pozval vso navzoče, da zakličejo Nj. Vel. kralju »Naj živi!«. Burno odobravanje je sledilo lepemu govoru, godba domačega gorjanskega gasilnega društva jo zaigrala državno himno.
Sledilo je odkritje spominske plošče, vzidane v sivo skalo nad galerijami; gorjanski pevski zbor pa je pod vodstvom g. organista zapel državno himno »Bože pravde«.
K besedi se jo oglasil potem zastopnik bana g. načelnik dr. Franjo Vončina, ki je pozdravil vse prisotne v imenu bana, čestital podružnici na imenitno uspelem delu in ji želel obilo uspeha pri nadaljnih nameravanih delih, ki naj služijo narodu in tujcu v dobro in koristno, pa tudi v razvedrilo. Koncem govora je pozval vse, da se pri-
družijo njemu in zakličejo Nj. Vel. kralju trikratni »Živijo!«, komur so se vsi navzoči z navdušenjem odzvali. Delavsko pevsko društvo iz Dobrave-Zasipa je nato zapelo prelepo pesem »Slovenec, Srb, Hrvat«. Trideset fantov, med njimi izvrsten tenor, ji pelo s lako navdušenostjo in elanom, da je vsa množica kar strmela in jih je pozneje g. zastopnik bana tudi še posebej pohvalil.
Odposlana je bila nato pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade g. gen. Petru Živkoviču in domačinu g. ministru dr. I. Šveglu, katere brzojavke je štafeta gorj. športnega kluba (sijajni dečki so tj gorjanski fantje) izročila v najkrajšem času gorjanskemu poštnemu uradu.
Domači g. župnik I. K n i f i c je nato v prisrčnih besedah povedal, da ne smemo pozabiti Njega, ki je vsa ta čudovita dela ustvaril, jih ohranja in nam v razvedrilo poklanja, naj nam zemske lepote ne bodo v pogubljenje, ampak opomin, da se spomnimo na Onega, ki je tudi ljubil gore, na Kristusa, ki se je izpremenii na gori, osem blago-rov govoril na gori, »Oče naš< učil na gori, umrl na gori Kalvariji in bil poveličan v nebo vzet na gori. Blagoslovil je nato vse naprave, nakar se je oglasil k besedi še starosta slovenskih planincev g. dr. T o m i n š e k , predsednik SPD. V temperamentnem govoru je čestital podružnici, ki je najmlajša, pa že ima izkazovati tak velik plus v analih svojega delovanja. Nekdanje nemško planinsko društvo je prišlo samo do znane pokljuške luknje, daljo si pa že ni upalo, v kraj, kjer je skoroda več zanimivosti kakor jih nudi pokljuška luknja.
Gorjansko pevsko društvo je nato zapelo psalm »Če Gospod ne zida hiše, zagtonj se trudijo, ki jo zidajo«, delavsko fantovsko društvo večno lepi >Oj Triglav — moj dom« in »V gorenjsko oziram so skalnato stran;; gorjanska dekleta in fantje pa planinsko »Na gore. na gore, na strme vrhe«. Domača gasilska godba je zaigrala koračnico, nakar so se gostje podali preko galerij skozi zanimive tesni do skalne dupline : dom gorjanskih planincev.; z izvrstno pitno vodo. Od tu dalje vodi pot ves čas polagoma navzgor, dobro uro daleč, do Mrzlega Studenca. Ves čas v senci bukovja in smrek med planinskimi travami in cvetkami.
To je pravi raj za planince! Vsi udeleženci so bili polni občudovanja in priznanja, da so se z otvoritvijo nove poli odprli krasni kraji prometu in turistiki.
Posamezniki so si ogledali potem še znamenito Pokljuško luknjo, nakar se je večina ljudstva vrnila proti domu.
Popoldne se je vršila planinska veselica pri Kaconu, ki je sijajno uspela.
Opomba uredništva: Poročilo o lej slovesnosti je objavil že »Slovenski list«. Za »Slovenca« je bilo oddano poročilo na Bledu ekspresno v nedeljo popoldne, prejeli smo jc pa šele v ponedeljek pozno zvečer — prepozno za včerajšnjo številko.
Zahvala
Ob priliki zlatomašniškega jubileja sem prejel iz vseh delov naše države, pa tudi od drugod, toliko prisrčnih čestitk in voščil, cla mi ni mogoče pravočasno vsakemu posebej pismeno se zahvaliti.
Zato bodi tem potom izrečena najprisrč-nejša zahvala vsem za ljubeznivo pozornost. Vse v čast in slavo božjo!
Dr. Andrej Karlin,
knezoškof lavantinski.
Belokrajinski kotiček
Zopet smo imeli ogenj. Gospodu Smuku na Mlakah, županu podzemeljske občine, je pogorel pod, v katerem je bilo za mlatev pripravljene več kot za 100 mernikov strni. Pogorela mu je vsa z zrnjem in slamo, pogorela mu je tudi krma, uničeno je vse gospodarsko orodje in stroji; po«l je pogorel do tal. Bližnji gasilci so mogli storiti le toliko, da so ogenj omejili. Ogenj se je pokazal ob 11 in se sumi, da ga je podtaknila zlobna roka. Zavarovalnina je malenkostna, škoda znaša do slo-tisoč dinarjev.
Na gore, na gore... Pravijo že od starine sem, da je vedno dobro slišati obojno plat zvona. Pa tudi videti neko stvar od dveh strani ne škodi. Zato bi bilo zelo dobro stopiti na vrh Gorjencev k sv. .leri in od tam pogledati našo belokranjsko domovinico. Golovo ima tam drugačno lice kot od sv. Frančiški z Mirne gore. Zvedeli smo, da pridejo tja gori na našo matjuško Jero šentjernejski fantje dne 4. avgusta. Prav bi bilo, da bi tudi naši fantje stopili k njim in jim razkazali svoje domove. Pa tudi na onstran Gorjancev bi j>ogledaIi gor proti planinam, kamor gredo tako pogosto naše misli. Spomnili bi se spet, cla src ne morejo ločiti niti visoke gore.
Z vročih afriških tat
Ježica, 29. julija.
Zopet naš Franci, seveda!
Lani ob tem času (21. jul. 1929) jc prinesel »Slovenec« daljši članek o njem in o njegovem ahas-verskem potovanju širom sveta. Takrat se je Franci z Ježice vozil 18 ur na kolesih Orijent-ekspresa iz Ljubljane v Pariz, kjer pa so ga koj prijeli in poslali nazaj.
Pred nekoliko meseci pa je Franci spet zginil s Posavja. Nekega dne ga ni bilo h kosilu, čez par dni je prišla karta: v Celovcu sem, listine pošljite! Zgodilo se je in Franci jo je ubral dalje po svetu; oglasil se je najprej iz Nemčije, potem iz Francije, zdaj pošilja pisma — iz Afrike. Služi pri francoski tujski legiji.
Kako je tedaj v Afriki.
Naš Franci služi v Saide, kjer žge silna vročina. Vode pa ni vsak čas, pa še tista, kolikor je je, ni pitna. Po tisti vodi dobi vsak Evropec grižo za par dni, tudi Franci je moral preboleti to reč, pravi, tiranijo pa Francozi svoje tujske legije prav dobro: vsak dan dvakrat meso, puding, desert, zjutraj kaskut, časih konzervirano meso ali sir.
V francoski tujski legiji služi navadno do 30 tisoč tujcev, ki jih v raznih obmorskih mestih vež-bajo za boje z domačini. Pismo veli, da se v mestu vsak čas stepo z upornimi domačini, sam sploh ne gre nobeden vojak po mestnih ulicah, vedno več skupaj in z orožjem. V Maroku so še vedno večje
ali manjše praske z Arabci, ki so bojda silno krvoločni ter divji. Bijejo in koljejo brez usmiljenja, pa ludi brez strahu. Malo peščico Arapov inora stra-hovati že močna četa, par sto mož, pa jim dostikrat še niso kos. Iz garnizije, kjer se trenotno vežba zgoraj omenjeni fant s Posavja, je odšlo 11. maj-mka letos v puščavo nad Arape 500 mož; živih se je vrnilo le nekaj čez 30, druge so Arapi poklali in postrelili na fšoti iz Casablanke do Mekiieša.
Pred enim mesecem, od 21. do 25. junija je napravila Francitova četa daljši marš iz Saide, kakih 70 kilometrov. Napadla jih je peščica Arapov, ki jih je več dni podila okoli po gorah; proti njej so bili vojaki skoraj brez moči. Ob tisti priliki sta se nekega večera po večerji oddaljila dva legijo-naša. Ko je poveljnik to čez par dni ugotovil, je takoj ukazal preiskati okolico. Bilo je prepozno. Pač so našli oba vojaka čez tri dni v neki dolinici, oba že mrtva, dobesedno na ognju spečena. V par dneh je bilo v četi 9 mrtvih ter okrog 65 ranjenih.
Franci piše, da ima za tovariše ljudi vseh narodnosti. Največ je Nemcev, potem Cehov in Rusov. pa tudi Bolgarov sc ne manjka. Za najbolj-
Naš Franci.
šega tovariša ima Franci nekega rojaka Slovenca iz Bohinjske Bistrice, ki je že dlje v legiji; dosegel je že čast korporala in je zdaj skladiščnik v vojašnici. Par fantov jc (udi iz Primorja, eden iz Gorice in en Hrvat iz Bosanskega Broda.
Pismo veli dalje, da se po vsej vroči Afriki med vojaki kakor med domačini šušlja že dalje časa, da se bodo uprli vsi Arapi v Alžiru, v Maroku pa je vojna itak že 3 mesece. Tudi v Siamu in v Indiji ni dosti boljše, od vseh strani prihajajo slaba poročila, pevsod sc domačini upirajo. Arapi sc pode vedno v skupinah po puščavi, do 70 skupaj. Taki skupini niti več bataljonov legijonašev ni kos, dostikrat se je treba spustiti v beg. V silni vročini kakoršnja jc tam, je to zelo nerodno, pa tudi bridko, ker na ta način večkrat kdo zaostane ter ga Aripi brez usmiljenja umore, ako ga dobe. Vročina pa je taka, da več ljudi umre tudi pt solnčarico.
Igliiii^pi««
-■■ • i. n, i,,, lt.
___.... .£"' ^ • - *■'• - ' " ' • >
»	•<■•	-'A, , C %
•s ii',«. "	. -•	—— -■
zM
Domovi arabecv v Afriki.
Milan Skrbinšek:
Vtisi z gostovanja naše drame po Jugoslaviji
(Dalje.)
Po odličnem sprejemu v Šabcu smo se po programu, ki je bil označen na letakih, s katerimi je omenjeni odbor vabil meščanstvo na naš sprejem in obisk naših predstav, napravili na pot na Mišar, da počastimo spomin tam v zmagovitem bo)u padlih in da se poklonimo duhu njih velikega vod)e
Karadžordžu.
Peljali smo se v spremstvu gradonačelnika, g. Pavloviča in drugih Šabčanov v lepi vrsti kočij do spomenika velikega junaka in zmagovalca v oni znameniti bitki na Mišaru 1. 1806. Pridružile so se nam tudi tri mladenke, učiteljice, v ličnih narodnih nošah. Gospod gradonačelnik nam je razložil pomen bitke in spomenika.
Srbi so se do takrat borili sicer vedno junaško, odbijali navale Turkov, a to pot se je zgodilo prvič, da se je srbska vojska organizirala, da ni udarila samo s svojim junaštvom, temveč je na eni strani porazdelila posamezne vrste svojega orožja v urejene skupine: pešadijo, arti-lerijo, kavalerijo itd., na drugi pa spet te sile v strateško zamišljenem načrtu pošiljala v boj. In tako se je zgodilo, da so Srbi takrat pod umnim in junaškim vodstvom Karadjordja vzlic mnogo-kratni premoči sovražnika tega ne le premagali, temveč ga celo čisto zmleli. Moralni refleks te zmage na srbsko vojsko in ves srbski narod je bil po tej bitki tako močan, da je v njem vstala prvič z vso jasnostjo zavest, da nima samo pravice se braniti, temveč se tudi ofenzivno boriti za svoje osvobojenje. V tem leži toliko večji pomen te zmagovite bitke in velike zasluge hrabrega vojskovodje Karadjodja, ki smo mu ob koncu govora gospoda gradonačelnika zaklicali trikratni »Slava!«.
Nato jc povzel besedo g. Lipah. Dejal je: »MiSar je večen dokaz, da je volja naroda močnejša kot vse trdnjave. Tu na Mliaru, simbolu Svobode smo srečni in izjavljamo, da je bila uje-diniena Jugoslavija za nas žc od nekdaj ideal in
da nam to tudi vedno ostane. Njenemu visokemu vladarju, Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I. vzklikamo na tem mestu trikratni »Živiol«.
Pokleknili smo in se s kratkim molkom poklonili manora padlih in njih vodji. Nato smo položili k vznožju spomenika venec, ki so ga Šab-čani pritrdili visoko na njega steber. Gospod gradonačelnik se nam je ganjen zahvalil za to po-čaščenje, na kar smo se pod spomenikom zbrali in slikali, da si tako ohranimo spomin na to lepo in pomembno uro.
O velikem uspehu prve predstave »Rošlinke« in sprejemnem banketu sem že poročal. Drugi dan smo se po naporni vožnji in predstavi pošteno odpočili, zvečer zmagali spet s »Pohujšanjem«.
Tretji dan pa smo se že v zgodnjem jutru odpeljali, na čelu nam spet gospod gradonačelnik i in v spremstvu z nami mnogo Šabčanov v dolgi vrsti avtomobilov na Cer, ki je oddaljen od Šabca trideset kilometrov, da počastimo spomin tam v svetovni vojni padlih Srbov, naših dobrovoljcev in češkoslovaških bratov.
»Sto žrtvovale glave svoje, da bi proslavili ime naiel«
Naši avtomobili, ki jih je dala na razpolago občina in privatniki, so vozili v daljših presledkih, tako da je trajalo precej časa, preden smo bili vsi iz Šabca prihajajoči zbrani. Med tem se je zbiral okrog spomenika narod, seljaki in selja-kinje, vsi v prazničnih oblekah. Prišel je tudi polkovnik g. Stepan Vilotič, ki je prevzel nalogo, da nam predava o cerski bitki in pomenu spomenika. Razen tega so bili prisotni gg. sreski načelnik, župan tamošnje občine Tekeriš in pravoslavni pop.
Bilo je krasno vreme. Solnce je sijalo, a ni pripekalo, ker je vel hladen vetrič. Predno se je pričelo slavje, smo si ogledali spomenik, ki je po vsej zasnovi veličasten. Slika nam kaže le spomenik sam, ki stoji na zadnji izmed z zelenjem in rožami okrašenih teras, čez katere vodijo k spomeniku na desni in levi kamenite stopnice.
Postavilo ga jc Udruženje rezervnih častnikov z grobnico, kjer so shranjene kosti 3000 vojakov, na gričku v vasi Tekeriš. Ima obliko piramide in je visok 18 metrov. V celoti je traiala bitka štiri dni, od 16. do 20, avgusta 1914, a spo-
menik nosi kot glavni datum dan 18. avgusta, ko je bil sovražnik premagan tako, da jc bil po poročilu načelnika glavnega štaba »zlomljen ter sc je umaknil na vsej fronti. To umikanje se jc pri po-edinih kolonah spremenilo v pravi beg«.
Pod datumom je napis: »Vaia dela su besmrt-nal«. Na vrhu spomenika je orel, ki nosi v kljunu lovorjev venec.
Na desni strani spomenika stoje sledeče besede:
»Udruženje rezervnih oficira i ratnika, ispu-njeno osečajima pijeteta prema svojim palim dru-govima, podiže uz pripomoč blagodamog potomstva ovu spomen kosturnicu svima znanim i neznanim Junacima, koji nadoše u velikoj Cerskoj Bitci 1914 god.
Viteški branioci srpske zavetne misli, na-praviše ovde bedem od svojih kostiju, o koji se razbiše talasi austro-ugarskog neprijateljskog nasrtaja. Oni padoše, da ideja Slobode i Pravde u velikom Svetskom Ratu doživi triumf i da se pod pobedonosnim zastavama Njegovog Veličanstva kralja Aleksandra I. Karagjorgjeviča, Srba, Hrvata i Slovenaca oslobode i ujedine.
U ovoj kosturnici, pored naših iunaka, po-čivaju večni san i sinovi bratskog Čeho-S!ovačkog Naroda, vojnici 28. Praškog Puka, koje zla sud-bina i neprijatelj Slovenstva, Austro-Ugarska, po-vede u rat protiv nas.
Na kostima dva bratska Slovenska Naroda, ona htede, da zasnuje svoju slavu. Ali drukše bi sudjeno.
Junaštvo naše i visoka svesl slovenske solidarnosti kod brače Čeha pobediše ...
Iza ruševina Austro-Ugarske sinu Sloboda svih Slovenal...
Neka je večna slava i hvala palim herojima oba naia bratska naroda!...«
Na levi strani pa:
»Neka ovaf kamen svedoči i neka pokole-njima priča, o visokoj svesti brače čehoslovačke, koji sa pestnom »Hej Sloveni...«, neispnlivši puške. padoše, da iz njihove krvi i krvi naših vitezova, sa kojima ovde zajedno počivaju, nikne Sloboda našoj i njihovoj otadžbini.
Slava Mučcnicim« 28. Praikog Puka!.. .«
Po ogledu spomenika smo se zbrali okrog
gospoda polkovnika Stepana Vilotiča, ki nam je v jasno začrtanem govoru in z vojaško jekleno besedo, ki se je razlegala daleč tja čez s krvjo prepojene livade in njive, na licu mesta, kjer smo imeli pred sabo ves teren bitke, razložil njen potek in trojni pomen, in to v strateškem, moralnem in političnem pravcu.
»... Avstro-ogrska vojska se jc napotila na »kazensko ekspedicijo«, s katero ie hotela bičati malo in vse preveč nepokorno Srbijo. Ali, junaštvo in zavest Srpske Vojske sta si priborili sijajno zmago.
»Kazenska ekspedicija« jc končala s popolnin polomom avstro-ogrske vojske.«
Nato smo dali besedo gospodu Rudollu Ju-vanu, ki je z nami in ga smatramo kot zastopnik? doma ostalih, da ne lc v imenu nas, temveč vsel Slovencev tolmači srbskim bratom naša čuvstva ki smo ponosni, da smo smeli stopili na tla, kjei je teklo za naše osvobojenje toliko bratske krviU Gospod Lipah je v kratkih besedah vzbudi' spomin na naše dobrovoljce in končal svoj govoi z besedami: »Spomnimo se na tem kraju na&egi Avgusta Jenka, ki je padel kot srbski komita, ki je tu pokopan in ki je žrtvoval svoje mlado življenje, da je doprinesel dokaz vsega takratnega hotenja celokupne, žc takrat jugoslovansko čuteče omladine. Slava mul«
Zaklicali smo trikratni »Slava!« vsem padlim junakom in njih vrhovnemu komandantu, Nj. Vel. kralju, na kar smo položili ob vznožje spomenika venec in zapeli »Hej Slovani!«
S tem je bilo slavje končano. Predno smo sc vrnili v Šabac, smo se odpravili vsi skupaj, Šabčani z g. načelnikom na čelu, gg. polkovnik, sreski načelnik, predsednik občine, mi in ljudstvo, ki jc bilo tam zbrano, pred »kafano« v Tekerišu pod senčnato zelenje, kjer so nas pogostili z mlado svinjetino (ki pomeni tu največje počaščenje gosta), z ražniči, čevabčiči in kaj-makom. Gospa Juvanova je posadila poleg sebe osemdesetletno srbsko mamico, ki jo je držala pri slikanju ob spomeniku objeto. Stara ženica, junaška mati junaških sinov, je bila v svoji skromsost.' vsa srečna. Prvič v življenju sc je slikala in gospa Juvanova ji je obljubila, da ji sliko pošlje.
Ljubezen, oonos in radost so kakor trobojni
Xaj pravite ?
Ljubi Mariborčani! te dolgo si nismo nič pisali, lo je od takrat, ko smo Vam čestitali k pridobitvi indijskega fakirja, no, saj veste katerega, 'lako osamo ste nas zavrnili in nam celo očituli fovšijoTo nas je hudo bolelo in smo bili po pravici užaljeni. Ali ste vedno tuko nevljudni ali pa samo takrat, kadar se prepirale s Kranjcit
Kaj bi, ljubi Mariborčani, ie med seboj .šobo.: kuhali in sv grdo gledali, ko je spor ie zastaran. Ponujamo Vam roko sprave in bodimo si zopet prijatelji! Pišimo si včasih!
Slišali smo, da imate veliko novo kopališče v a Dravi, veliko večje od našega ilirijanskoga. O, ia, l i ste kampeljci in denarja imate, pa si lahko privoščite kaj takega. Kaj bomo mi, ubogi Ljubljančani, saj je naš magistrat hudo zadolžen! Pa še drugo atrakcijo imate, najbrže edinstveno na svetu. Ni čuda, dn je pri Vas tujski promet tako velik, ko imate kiu- dve stvari, ki privabljajo tujce k Vam: kopališče na Dravi in pa — celo vas pod mostom. To dvoje vabi tujcel Kiu• 17 družin pod enim mostom; o da, Vi znale. Kaj bomo mi, Ljubljanci? Zadnjič se je zavleklo ubogo dekle pod Zmajski t nosi, — ki se seveda ne da primerjati s Vašim, llog varuj. — pa jo je lakoj hopnil policaj. Kaj Vi nimate nič policajev, da bi pobrali tistih 17 družin? Pri nas bi jih že zdavno. Ja, pa Vi ste tako nekaj posebnega in boljšega. Ampak deložirance imamo ludi, taJco zaostali in nekulturni nismo, da bi jih ne imeli. Samo pri nas ne smejo pod mostove. Naš magistrat namreč ne mara atrakcij, ki bi privabljale tujce. Dokler jc bilo nekaj denarja, je naš magistrat gradil, za deložirance palače, kakor Rdečo hišo in vile, kakor one za artilerijsko vojašnico. Sedaj, ko ni več denarja, si p<i detožiranci sami grade vile. Ce nas kdaj obiščete. Vam pokažemo, kako na Galjevici še vedno pojejo sekire, krampi in lopate in kako je v enem letu pridobilo naše meslo celo novo četrt — tuljavo vas. Seveda mi nis?no tuko nobel, smo garači in moramo delati, ker nimamo lakih mostov, kamor bi spravljali deložirance. Kdor je med nami malo boljši človek in ima dobre zveze, dobi še brezobresten kredit nekaj sto dinarjev za zgradbo moderne, solncu, svetlobi in pa še dežju dostopne vile v Žuljavi vasi.
Vemo, da nas ne h osle posnemali, že zalo, ker niste talci, da bi hodili za Ljubljanci. Pa tudi ste najbrže zdaj iudi bolj na suhem z denarjem, ker ste toliko žrtvoval; za svoje imenitno kopališče. Najbrže je tudi pod Vašim mostom še prostora za kakšnega deložiranca, čemu bi gradili torej nova stanovanja? Razumemo Vas in Vam tudi nismo nič >fovš< za obe lujski atrakciji, ne za kopališče, še manj pa za Vaš most.
Vas lepo pozdravljamo in se Vam imporoiamo, da nam kaj pišete.	Ljubljanci.
Delovanje slovenske učiteljice v Scmdzaku
Tudi prebivalstvo civilizatorično manj razvitih pokrajin naše države kaže v zadnjem času razveseljiv smisel za napredek in izobrnzbo. To dokazuje uspeh gospodinjskega tečaja, ki je bil te dni zaključen v vasi Slatini pri Prijepolju v Sandžaku. Ta tečaj se je pet mesecev vršil s sredstvi iz fonda Nj. Vel. kraljice Marije, ki ga upravlja ministrstvo za socialno politiko.
Vas ni imela niti primerne hiše, kjer bi se mogel ta tečaj vršiti. Zato je odstopit preprost kmet brezplačno svojo hišo. sam pa se je za vseh pet mesecev preselil z družino v kolibo.
Tečaj je vodila Slovenka, gospodična Minka Rožnikova, doma iz Horjula, pomagala pa ji je gospodična Androseja Parsarevič. Tečaj je obiskovalo 24 gojenk, med temi je bilo sest žena. Od teh sta bili v začetku samo dve, ki sta znali pisati, v tečaju pa so se naučile vse pisati, tako, da so st mogle pridobljene nauke same beležiti.
Pred posebno komisijo zastopnikov oblasti in odličnih domačinov se je te dni vršila preizkušnja, ki je pokazala krasne uspehe, posebno pomembne ?e za one kraje.
Gojenke so se naučile praktično kuhati, delati str in malo na separatorju, išvati na šivalni stroj, delati razna ročna dela z narodnimi motivi, kuhati milo, likati obleko, sploh vse, kar potrebuje praktična gospodinja.
Ob tej priliki moramo pohvalno omeniti velik trud gospodične Rožnikove. Ni se bala truda, temveč hodila je od hiše do hiše in učila vaščane, povečini črnogorske naseljence, praktičnega gospodarstva in gospodinjstva. Uspeh njenega truda ne bo tako kmalu pozabljen v teh krajih.
Odhritje Cankarpep spomenik
na Vrhniki — dne 10. avgusta t. 1.
Koledar
Sreda, 30 julija: Abdon in Feneu, mučenca; Julita, mučenica.
Osebne vesti
Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za vodnika proti-aeroplanskega diviziona topniški podporočnik lvan-Janez Višnjar; za vodnika vozarskega eskadrona topniški podporočnik Martin Prelog; za poboČnlka topniškega polka VI. armijske oblasti topniški podporočnik Jožef Goleč; na službo v štab 29. topniškega polka topniški podporočnik Anton Mehle; za vodnika 1. bataljona 1. polka trdnjavskega topništva topniški podporočnik Lav Bogaldin; za vodnika 4. bataljona 1. polka trdnjavskega topništva topniški podporočnik Srečko Brana; za vršilca dolžnosti poveljnika 3. čete 56. pešpolka peh. poročnik Zvonimir Boroša; za vodnika 1. reflektorskegn bataljona tehničnega polka inženjerski poročnik Zvonimir Knez; za vodnika 6. čete granične trupe peh. podporočnik Božidar Taborščak; za poveljnika 1. eskadrona 7. konjeniškega polka konjeniški kap. II. razr. Anton Krpan; za vršilca dolžnosti poveljnika brzometnega eskadrona 7. konjeniškega polka konjeniški poročnik Franjo Furtinger; na službo v poveljstvo somborskega okrožja za vršilca dolžnosti častnika za mob. posle in statistiko peh. kap. I. razr. Blaž Brlečič in za pnbočnika 15. pešpolka peh. poročnik Milan Rubeli.
Novi grobovi
jugoslovanski trak povezali naša srca. Kmet, vojak in umetnik so si podali roko, žareče solnce se je svetlikalo v naših očeh in v čaši rajnega vina. Razvila se je živahna zabava, prepevali smo naše in srbske pesmi.
Pristopili so cigani ter zasvirali in peli za-legnjeno humorno:
»Ajde Švabo, gledaj Tekeriš!« »Kako ču ga gledati, kad moram — begati!« In nato otožno:
»Na Ceru prva je bitka bila, tu je majka sina izgubila!« Solnce je stalo že visoko in treba se je bilo vračati v Šabac, kjer nas je »Kolo srbskih sestara* čakalo v svojih vzorno iepo urejenih, razkošnih prostorih kot goste,
V našem vozu je bil tudi akademik Rad. Mar-kovič, moj pobratim, ki je v prisrčnih besedah vzbujal rcminiscence na naši dve predstavi »Ro-šlinko« in »Pohujšanje«. Rekel je v svojem navdušenju med drugim:
»Bit sem mnogo po svetu, ter videl v evropskih velikih mestih prvovrstne predstave, a smelo trdim, da vaš ensambl po mojem mnenju ni le najboljši v Jugoslaviji, temveč da prekaša celo vse one, ki sem jih jaz gledal.
In še nekaj: Ko vas zdaj tako gledam, še vedno ne morem verjeti, da ste igralci. Vi veste, kaj jc za nas potujoči gluniac. Človek, ki ga ima vse rado. Njegovi dolgi lasje, široki klobuk, vi-irajoča pentlja, zastaven korak, široki zamah nje-{ovih kretenj in njegov baritonalni patos, ki nosi oesecle otroške nature, vse to se združuje v simpatično originalnost. — A ko ste pripluli vi v Sabac, vas nisem mogel najti. Ljudje so se izkrcava!:, .1 va« ni hiln nikjer. Pnvnraleval tem svoje znance: »Kie so igralci?« Pokazal je na vas in sem se začudil. Vsa vaša pojava, vaše vedenje, izraz vaših obrazov, vsebina vaših besed in vaša govorica, vse to se je spajalo v nov poiem. v pojem — igralca umetnika!«
(Dalje sledi.)
Proizvaja v Jugoslaviji: Jugosl. P. Belersdort & Co., d. s o. t. Meribor, Meljska cesta 56
Od solnca zarjavelo zdravo Kožo dobile,
ako Vaše telo pred zračno in solnčno kopeljo nadrgnete z
NIVIA CREFIE
tudi pri oblačnem nebu, kajti tudi veter in zrak ožgeta telo. Toda telo mora biti suho, ko je direktno obsevano po solnčnih žarkih. Poprej pa se treba dobro nadrgniti z Nivea-Creme. S tem si znatno zmanjšate nevarnost pekoče solnčarice. Vsled samo v njej vsebujočega Eucerita prodre Nevea-Creme z lahkoto v kožo in šele pronikla krema more popolnoma uveljaviti svoj blagodejni učinek.
Doze po Din 3, 5, 10 in 22, tube po 9 in 14
Ljubljana
-f- V Nadlesku pri Starem trgu je umrl g. Jožef Skrbeč, bivši dolgoletni župan staro-trške občine. Pokojni jc bil ustanovni član in odbornik Kmetijske hranilnice in posojilnice v Starem trgu in nad 34 let odbornik Kmetijske zadruge. Pogreb bo danes ob 7 zjutraj. Svetila mu večna luč! Preostalim naše iskreno so-žalje!
-f- V Rečici ob Paki je umrl obče priljubljeni in znani posestnik ter lesni trgovec J o sip M okla v, v lepi starosti 70 let. Pokojni jc bil ne samo med občani zbog svojega plemenitega značaja iu kot kremenit krščanski mož, dobrotnik cerkva, vseskozi silno priljubljen, nif.vveč je bil znan kot pristna slovenska korenina, ki se je pečal z lesno trjovino ter v tej lastnosti vozil splave tja doli ->r ''co Belgrada, tudi daleč doli v Posavju in Obdonnvju. Kdor ga jo poznal — in teh ni malo — se ga bo z ljubeznijo spominjal in delil s preostalimi žalost nud izgubo. N. v tu. p.!
t V Št. Vidu pri Stični je umrla 28 julija Marija Baletilin (Fajdigova leta) v 88. letu svoje starosti. Bila je velika dobrotnica župne cerkve in podružnične cerkve sv. Nikolaja na Gradišču. Vsled njene darežljivosti je cerkev prav čedna in preskrbljena z vsemi potrebščinami. Pogreb bo v sredo ob 7. Naj počiva v miru!
Mala kronika
ir Zasebna učiteljišča. S členom 71. novega i zakona o narodnih nošah, ki je stopil v veljavo v j decembru lani, je bilo določeno, da dobi državno ! učiteljsko službo le, kdor je dovršil državno učite- I Ijišče. Pred kratkim pa je bil ta člen spremenjen, j tako da bodo tudi tisti, ki so študirali na zasebnem | učiteljišču, lahko dobili državno učiteljsko službo. ]
ir Veliko število poljskih letoviščarjev v naši ; državi. Letos znaša do julija meseca število Polja-: i kov, ki so posetili našo državo, predvsem njeno ! rivijero in a njej letovali ali pa napravilo ekskur- j zije, 4300. Lahko se računa, da bo do konca sezone ! število poljskih izletnikov in letničarjev v Jugoslaviji znašalo najmanj 6500. Vsi so polni hvale in priznanja izredni lepoti naših krajev, bodisi gorskih bodisi obmorskih, in ni dvoma, da bo število poset-nikov iz bratske poljske države čedaljebolj naraščalo.
ir V Aleksandriji je otvorjen jugoslovanski generalni konzulat. Honorarni generalni konzul je Filip Musič bej.
ir Pregled in območje naših konzulatov v Južni Ameriki. 1. Kralj. gen. konzulat Sao Paolo (Brazilija) — Zvezna država Sao Paolo, Santa Cata-rina. Rio Grande Du Sul in ostale braziljske države, v kolikor imajo naših izseljenikov. — 2. Kralj, konzulat Rosario (Argentina) — argentinska pro-vincija Santa Fe. — 3. Kr. konzulat Parana (Argentina) — argent. provincija Entre Rios. — 4. kr. poslanstvo Buenos Aires (konzularni odsek) — zvezno mesto Buenos Aires in celokupna Argentina razen provincij pod 2) in 3). — 5. Kr. konzulat Santlago de Chile (Chile) — glavno mesto Santiago in provincija Santiago. — 6. Kr. konzulat Valparaiso (Chile) — provincija Valparaiso. — 7. Kr. konzulat Magailaties (Chile) — teritorij Ma-gallanes. — 8. Kr. konzulat Antofagasta (Chile) — provincija Antofagasta. — 9. Kr. konzulat lquique (Chile) — provincija Tarnpasa. — 10. Kr. konzulat Oruro (Bolivija) — celokupna republika Bolivija. — 11. Kr. konzulat Lima (Peru) — celokupna republika Peru. 12. Kr. konz. Asuncion (Paraguay), celokupna republ. Paraguay. — 13. Kr. konzulat Montevideo (Uruguay) — celokupna republika Uruguay.
it Nesreča pri igri. 20letni Anton Lindič iz Dol. Stare vasi je pomagal pri posestniku Kočevar-ju v Dobrušlti vasi pri mlačvi. Ko so se med odmorom na podu malo ponorčevali, je zgrabil eden mla-tičev Lindiča zadej za roke ter ga hotel obrniti. Pri tem so se mu pa noge nekako zapletle, da je omahnil ter padel z vso močjo na Lindiča, kateremu je pri tem zlomil ključno kosi. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji.
ir H kolom po glavi. Posestnikov sin Masnik Jožef iz Orehovice je šel v goslilno Turk po cigarete. Bilo je to v nedeljo okrog treh popoldne. V gostilni -se je nahajal v družbi svojih prijateljev že precej vinjeni J. A. iz Hrast ja. Ko zagleda vstopiv-šega Masnika. ga je takoj nahrulil: >Ti si kriv, da sem jih zadnjič dobil.' Masnik mu je dokazoval, da to ni res, pač pa, da ga je on celo branil. J. si pa ni dal ničesar dopovedati. Ko je šel Masnik iz gostilne in je pred hišo še govoril z nekim svojim znancem, so pritekli iz hiše fantje, med njimi J., ki je z vso silo udaril Masnika s kolom po glavi, da se je lakoj nezavesten zgrudil na tla. Fantje so takoj zbežali, ne da bi se pobrigali za nezavestnega Masnika. Ko je J. zvedel, da je Masnik precej nevarno udarjen, se je hotel z njim zopel spoprijateljiti, zakotje bil Masnik takoj pripravljen. Ni se p,i zadovoljila njegova glava, nn kateri se je začela čez par dni rana močno gnojili in ie moral radi vnetja v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. Rana je težka in lahko postane za Masnika katastrofalna. Zadeva je prijvljena državnemu pravdništvu.
•Ik IV. aveiek letošnjih »Zburov« izide začetkom avgusta in prinese skladbe. H. V o 1 a r i 6 a , A. S v e t k a , L. P u š a . J. P a v č i č a in Z. P r e -lovca, v književni prilogi pa zanimive članke in nešleto drobnih vesti iz našega in tujega glasbenega sveta. Kdor 5e n i poravnal naročnine za leio 1930 (30 Din), tega zvezka ne dobi več. Storite torej svojo dolžnost! Novi naročniki se še lahko prijavijo po dopisnic! na naslov Uprava Zborov«, pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani.
»Prijetno" potovanje
Ljubljana, 29. jul. 30.
Neka Bolgarkinja se res ne more pritoževati radi pomanjkanja »u tiso v«, ki jih baje sodobno hitro in sigurno potovanje v Pullmanovih vozovih ne nudi več ...
Potovala je iz Sofije v Pariz k svoji sestri, poročeni z ruskim emigrantom, ki ji je tudi poslal vozno karto za vožnjo s simplonskiin expresom, torej preko Italije, dočim se glasi njen tranzitni vizum skozi Avstrijo. V tem že tiči jedro fatalnosti, ki nesrečno Bolgarko spremljajo na poti: začelo se je s tem, da je bila v vlaku temeljito okradena in ji je velikodušni prisvojilec njene lastnine pustil le potni list. No, nazadnje, če je karta plačana, se ina-gari trpi pomanjkanje, v 24 urah si v Parizu in je končno še vedno mogoče, da se tat najde. In tatvine v vlaku žal niso redke.
Brez druge nezgode je prišla do Postojne, kjer so ji ital. organi povedali, da jc ne puste skozi Italijo, ker nima tranzita. Vrniti se je morala v Ljubljano, kjer pa reva tudi ni mogla dobiti tranzita. Ker je brez sredstev, se je morala tu obrniti na kogarkoli, da se zadeva kakorkoli uredi in reši. Res so se dobili dobri ljudje, ruski emigranti, ki so ji na ime njenega svaka skušali prožiti skromno pomoč... Se vidi, kdo ima dobro srce.
0 Srebrno poroko sla obhajala včeraj na Brezjah g. veletržec Jurij V e r o v š e k in njegova gospa soproga Ela v krogu svoje družine: 5 hčerk in 4 sinovi. Iskreno častitamo!
O Kolonisti mestne občine v Kraljeviči se vrnejo drevr ob 21. uri v Ljubljano. Dolžnost staršev je, da pridejo ponje na glavni kolodvor.
© Opozorilo staršem kolonistk R. K. Počitniška kolonija krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani se bo vrnila s svojega letovanja na Trati v soboto, dne 2. avgusta ob 10 dopoldne z avtobusom v Ljubljano. Avtobus se bo ustavil v Dalmatinovi ulici pred hišo štev. 7. Dolžnost staršev je, da pridejo po svoje hčerke.
© izredni občni zbor druStva Zoo t Ljubljani se vrši danes ob 8. zvečer v hoteiu Slon v Ljubljani. Ker je dnevni red zelo važen, je udeležba članov obvezna. Odbor.
f^) Mestna občina razobesi na svojih poslopjih o priliki Jugoslovanskega gasilskega kongresa zastave in vabi vse meščanstvo, da okrasi tudi svoje hiše z zastavami. Mesto razobesi zastave v petek, dne 1. avgusta t. 1. zjutraj, oziroma predtadau na večer.
0 Jubilej. Prihodnjo nedeljo praznuje gosp. Josip Čhristof, ravnatelj učnega zavoda v Ljubljani, 40letnico poroke s svojo.soprogo, g. Josipino roj. VerSec. Obenem praznuje tega dne g. Josip Čhristof tudi še 67 letnico svojega rojstva. 47 letnico mature na ljubljanskem učiteljišču ler 27 letnico obstoja svojega učnega zavoda. Še na mnoga leta!
0 Grobovi slovenskih velikih mož. V nedeljo popoldne sem šel z nekim prijateljem iz Srbijo na pokopališče pri sv. Krištofu. Hotel sem mu pokazali grobove mož, ki so zaslužni z.i našo zgodovino in našo književnost. Ko pa sva prišla na pokopališče in sem" ga peljal do Čopovega, Korytkovegn in Vodnikovega spomenika, me je pa postalo sram. Vse okrušeno, črke izprane iu vse zaraščeno s plevelom. Isto pri spomeniku Kopitarja, ki so ga prenesli z Dunaja najbrže samo za to, da ga bo popolnoma zarastel plevel in dn nikdo ne bo vedel, kje
■je pokopan. Istolako skrbi Ljubljana za grobove ostalih naših pesnikov. In vse oskrbovanje teh grobov ne bi stalo toliko denarja, par nagrad za kako nepotrebno stvar bi odpadlo, pa bi bili grobovi oskrbljeni, kar bi bila dolžnost -»narodne-: Ljubljane, središča slovenske kulture. Prijatelj Srb, ki je bil z menoj, se je po pravici čudil, kako tnalo spoštovanja in hvaležnosti kažemo »lo naših velikih mož, dočim Srbi vse drugače vedo ceniti in se spominjati svojih sinov.
O Tlakovanje okoli stolnice. Tlakovanje Se-meniške ulice se ni omejilo samo na prostor pred semeniščem, temveč se ,ie raztegnilo nu vso ulico za stolnico do škofijske palače. Ulica bo tlakovana vsa na isti način, kakor prvi del ulice: z drobnim tlakom, vmes pa z betonom in okroglimi kamenčki. Okolica stolnice bo sedaj zelo pridobila na lepoti.
© Društvo industrijeev in veletrgovcev v Ljubljani jc nu svojem zadnjem občnem zboru izvolilo za častnega predsednika tovarnarja g. Josipa Kunc-a. Sedaj je napravil akademični slikar prof. Ivan Vavpotič diplomo in predsednikovo sliko. Obe sta razstavljeni v izložbenem oknu tvrdke Elite v Prešernovi ulici.
0 Pogrešana turistinja. Gospu Alojzija Zbašnik, stanujoča v Aljaževi ulici št. 6 v šiški, jc včeraj popoldne prijavila policiji, da žc od nedelje sem pogreša svojo hčer, 28 letno Štefanijo, kontoristinjo pri konzumnem društvu v Medvedovi ulici. Štefanija je v nedeljo \ stalil ob 5 in dejala materi, da gre v hribe. Mati jo jc vprašala: >Pa vendar nc misliš sama nu planine?« Nato ji je hči odgovorila, da gre še neka gospodična z njo. Mati ie bila tedaj v postelji in ni opazila, kako jc hči oblečena. Dosedaj se hči še ui vrnila. Mati je pregledala njeno garderobo in je ugotovila, da je hči vzela s seboj tri obleke. Kam je hči izginila, nima mati pojma. Hči ima podolgast obraz, črne obrvi in lase, piše pa z levo roko. Pri sebi ima legitimacijo SPD. Ni izključeno, tla se ji jc pripetila v planinah kaka nesreču, verjetno pa je tudi, du sc je poslovila kar na tihem od svojih staršev.
0 Zastrupljen pes. Neznani hudobneži so te dni povzročili na Glincah drzno zlobnost. Psu pekovske mojstrice g. Terezije Mezidovškove so vrgli zastrupljeno hrano, ki jo je pes pogoltnil in poginil. Pes je bil vreden 1000 Din. Storilci zaslužijo ostro kazen, če jih policija najde.
O Najdeno kolo. Žena vpokojenega stražnika Lucija Marvin je prijavila policiji, da je v nedeljo, dne 27. t. m. nabirala gobe v nekem gozdu blizu Škofje Loke in je našla v grmu skrito, skoraj popolnoma novo kolo. Kolo ima znamko »Mifa< in ima številko 21.954. Kolo je vredno i>o približni cenitvi 1800 Din. Najbrže je bilo kje ukradeno in naj se pravi lastnik oglasi.
0 >Sadje v gospodinstvu«. Priredil Martin Hu-mek. Cena izvodu Din 24. Knjiga obsega vsa potrebna zlata pravila, kako ravnajmo in postopajmo s sadjem, da nam pride v korist in kako ga pre« delajmo, da pri njem ničesar ne izgubimo. Sadje-rejci in vse naše gospodinje podeželske in mestne, naj si knjigo dobavijo; donesla jim bo zlate obresti. Dobiva se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
© Za časa gasilskega kongresa je preskrbljena gostilna pri »Majarončku z dobro domačo hrano in pristno štajersko kapljico po znižani ceni.
© Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Trnkoczv ded., Mestni trg 4 in Mr. Rainor, Miklošičeva cesta štev. 20.
Marfhor
□	Simbolični šopki za vladiko zlatomas-nika. Ob letošnji birmi v Žalcu je iznajdljiva mladina na prav izviren način ianenadila svojega pre-vzvišenega Nadpastirja — zlatomašnika. Namesto svežega cvetja je visokemu jubilantu izročila žalska dekliška Marijina družba kot spominski dar 1000 dinarjev — en temeljni kamen za novo bogoslov-nico v Mariboru. Žalski birmanci so pa na vzpodbudo domačega Marijinega vrtca 3vojemu prevzvišenemu knezoškofu »kot najmlajši vojščaki Kristusovi« v isti namen poklonili namesto cvetja 300 Din. Eni kot drugi so dosegli, kar so nameravali: razveselili so s simboličnim cvetjem svojega Nadpastirja, ki se je tej mladostni iznajdljivosti ginjen zahvalil.
□	Grobovi. Umrli so: Ema Kozak, šivilja, Aleksandrova 74. Pogreb jutri ob 10 iz mrtvašnice na mesluem pokopališču v Pobrežju. — Marija Klun, zasebnica, stara 76 let, Aškerčeva 22. Pogreb jutri ob 16 iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. — Alojzij Fernc, mizarski mojster, star 75 let. Pogreb jutri ob 17 na magdalensko pokopališče. — Elizabeta Lešnik, vdova po višjem davčnem upravitelju, stara 68 let, Vrazova 3. Pogreb plemenite ter obče spoštovane in čislane pokojnice bo danes ob 15.30 iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Pokojna gospa je bila mati deželnosod-nega svetnika g. dr. Lešnika.
□	Nezgode. 45 letni Franc Uralt je pri delu padel z leslve ler si je pri tej priliki zlomil desno roko. — 32 letni delavski pomočnik Ivan Filipič pa je pri delu v Linhartovi ulici padel z zidarskega odra ter si je pri padcu zlomil desno nogo v gležnju. Oba ponesrečenca je požrtvovalno moštvo tukajšnjega reševalnega oddelka prepeljalo v splošno bolnišnico.
□	Na tukajšnji banovinski vinarski in sadjarski šoli je še nekaj mest nezasedenih. Novo šolsko leto prične dne 15. septembra t. 1. Podrobnejša pojasnila glede sprejema, oskrbnine ild. daje ravnateljstvo tukajšnje banovinske vinarske in sadjarske šole. Pravilno kolkovane (25 Din) ter lastnoročno na celo poio pisane prošnje je poslati zavo-dovemu ravnateljstvu do 8. avgusla l. 1. Poleg krstnega lista, domovnice, spričevala o nravnosti je Ireba priložiti prošnje še izjavo staršev, s katero se zavežejo plačati stroške šolauja, in pa obvezno izjavo staršev ali varuhov, ki reflektirajo na kakšno
šlipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore. Prošnje za sprejem se rešujejo pismeno.
□	Pri Sv. Peiru niže Maribora je umrl preteklo soboto, kakor poročamo na drugem mestu, zadet od srčne kapi veleposestnik in dolgoletni župan Ludovik Fluber, star 44 let. Pogreb blagega pokojnika se je vršil v ponedeljek, dne 28. t. m. ob ogromni udeležbi ljudstva iz domače ter sosednih župnij s člani občinskega odbora na čelu. Pogrebne svečanosti je opravil domači g. župnik Tkavc ob asistenci kaplana Rihterja. Ob grobu so se poslovili od plemenitega pokojnika župnik Tkavc v imenu župnije, župan Sande v imenu občine ter načelnik Okrajnega ceslnega odbora F. Zebot v imenu mariborskega okraja. Na domu ter ob gomili je domači pevski zbor v poslednje slovo zapel turobne žalo-stinke. Blagemu možu časten spomin.
□	Posestno gibanje. Tvrdka I. Ilutter in dru;j jo kupila od tvrdke L Huller parcelo v Melju s sluvbami za 2,241.560 Din.
□	Na Mariborskem otoku je pri skoku v bazen padel v nezavest 19 letni ključavničarski pomočnik Vojmir Panič. Sokopalci so mu takoj priskočili na pomoč ter mu nudili prvo pomoč. Posredovalo je tudi moštvo reševalnega oddelka.
□	Malo drugačna je stvar. Z ozirom na včerajšnjo notico glede gotskih fresk v vitanjski župni cerkvi smo prejeli sledeče sporočilo: odkril je omenjene, freske že pokojni dr. Stegenšek; na njih važnost za našo cerkveno slikarsko umetnost je opozoril konservator dr. Štele; restavracijska slikarska dela Izvršuje vseuč. prof. Sterilen iz Ljubljane, oltarna restavracijska dela pa mariborski kipar Ivan Sojč.
□	Iz Studencev. Veliko se je že pisalo in razpravljalo o polrebi popravila cerkve sv. Jožefa. V žalostnem slanjtt se nahaja: poševni stolp spominja na pisanski stolp, razpokane slene pa vpijejo po popravilu. Izjemo delajo čedni oltarji, obhajilna miza, križev pot. Skrbni očetjo kapucini so napravili že veliko korakov, da pride enkrat do popravila cerkve Polrebno pa je, da se tudi Studencani •zganejo in podpirajo oo. kapucine pri njih prizadevanju zaradi nujno potrebnih popravil.
□	Na vrlu »Aslorije« se vrši še nocoj in julri gledališki večer zagrebške skupine gledaliških igralcev. V ponedeljek zvečer so zlasti ugajale sila
sabuvue Trebič-Grundove »Ukročene beštije«; na-stopili so v tej šaloigri-enodejanki Dubajičeva, Žli-Farjeva, GrUnhutova, Humlova ter Dejan, Cvetkovlč, Cilič, Paljetak in GrOnhut. Da so Mariborčani pogrešali takšnih gledaliških večerov nu prostem, dokazuje številna udeležba občinstva, ki napolni vrt vsak večer do zadnjega kotička. Na svoj račun pri- , dejo tudi številni ponočni 3t'irbck, ki se plasirajo tam preko ceste pod oboki častitljivega mariborskega gradu.
□	10 letnico obstoja proslavi v nedeljo, dne 8. t. m., na svečan način tukajšnje kolesarsko društvo »Perun*. Ob osmih zjutraj na progi Maribor— Brezno—Maribor ((jO km) klubska ter medklubska dirka. Nato slavnostni zbor v Narodnem domu. Popoldne pri Lobniku v Kadvanju ljudsko slavje.
□	Zlo »aufbiksarije«. Lajteršperški auf-biksarji so na lajteršperški cesti prežali na 33 letnega skladiščnika Miroslava Senekoviča iz Pesniškega dvora, ki se je vračal domov. Iznenada so bojeviti aufbiksarji navalili na Senekoviča z ograj-nimi latami ter ga pričeli obdelavati, da je bil Se-nekovič ves v krvi in da je obležal v nezavesti sredi ceste. Zadobil je ležke poškodbe na nosu in glavi ter preko oči. Prepeljali so ga v tukajšnjo splošno bolnišnico. Tam na prostranstvu lajteršper-ške ceste na bi bilo treba ...
□	Malha je - prazna. Namreč policijska. Dogodilo se je zopet, da je sedanjim stanovalcem pri Grafu izostal prirastek enakovredne druščine. Dvoje možnosti je: ali se na dnu Maribora preraja življenje na boljše; uli pa so si znani mariborski ■»huncveli« nemara tudi privoščili »počitnice*. Njih letovanje bi utegnilo bili marsikomu od škode iu -zgube;; zakaj: prebrisane butice in pa predrzne so ki spadajo med mariborske »huncvete«.
Celje
& Pevski zbor Kat. prosv. društva ima drevi ob 8 v Domu v Samostanski ulici važno pevsko vajo. Pridite vsi in točno! — Pevo-vonju.
& Mrtvo so našli v Ložuici. Ko je šel včeraj okrog pol 11 dopoldne hotelir g. F rje Sko-beme ob levem obrežju Ložnice, se je naenkrat začel njegov lovski pes sumljivo zaganjati blizu Zane*rcrjevega jeza proti votli. Prvi hip niso niti g. Skoberne niti drugi, ki so postali na obnašanje psa pozorni, ničesar opazili, še le nekdo z desnega brega jc ugotovil, da leži v vodi pod grmovjem nekaj temnega. Avgust Koblič in Avgust Karičnik, ki sta baš takrat prišla tam mimo, sla segla v vodo ter izvlekla mrtvo žensko truplo. Takoj sta stvar prijavila j>oli-<	je odposlala na lice mesta zdravnika
g.dr. Rcberniku. Zdravnik jc ugotovil le smrt in izrazil mnenje, da se jc truplo nahajalo že več ur v vodi. Policija je takoj tudi dognala istovetnost mrtve. Bilu je to 47 letna šivilja Gabrijela Sorjrleeliner, ki stanuje in imu svo.,-o krojačnico v Gledališki ulici 9. Da jo šlu "Sorg-lechnerjeva prostovoljno v smrt, kažejo vse okolnosti. Že predvčerajšnjim zjutraj je tožila hišni gospodinji, kako da je potrta. Zadnje čast se je bilu namreč nenavadno vrgla na alkohol. Njega \pliv in uu domišljija, da jo vse obsoja, vse to ji je vzelo življenjsko odpornost. Preko ponedeljka 28. julija je vse svoje stvari pospravila in uredila. Napisala je tudi pismo za brata, ki je davčni uradnik v Leibnitzu v Avstriji. ter mu ga poslala potoni neke svoje nčenke. Kmalu po 6 zvečer je očividno zapustila stanovanje in sc podala k Ložuici, kjer je v večernih urah izvršila usodni naklep, ko so včeraj zjutraj prišle učenke v delavnico, so našle isto zaklenjeno, a ključ je tičal v ključavnici. Ko so pa našle na šivalnem stroju s svinčnikom pisan listič za pokojničnega brata, iz katerega je namen Sorglechnerjeve ponol-noma jasen, so takoj slutile najhujše. Truplo pokojnicc so po izvršenem pregledu prepeljali na celjsko okoliško pokopališče.
.©• Postaja avtobusu Celje—Dobrna bo od danes dalje v Celju preti pošto, bodisi v Aškerčevi bodisi v Cankarjevi ulici. Pred kolodvorom radi asfaltiranja Krekovega trga ne more stati. Vsi drugi avtobusi imajo začasno svojo postajo pred celjskim mestnim magistratom. Avtoizvoščki so dobili svoje mesto v Razlagovi ulici, izvoščki pa v Kolenčevi ulici.
Jeseni ce
Najden mrtvec. Pod tako zvano Markelnovo planino v bližini Golice so preteklo soboto našli ostanke moškega, že skoraj popolnoma strohnelega. Pri njem so našli delavsko knjižico na ime Leopold Gorjanc, doma nekje od Cerkelj. Stanoval pa je pri svojih starših v Grobljah, občina Koroška Bela. Ker je bil fant le malokdaj doma in je ludi po pol leta izostajal, ga domači niti drugi niso pogrešili. Dobili so pri njem tudi denar in pa razno tihotapsko blago. Prenesli so ga v mrtvašnico k sv. Križu pod Golico. Ker je tihotapil iz Avstrije in tja razno blago, ga je na enem izmed takih pohodov gotovo prijela slabost, ali pa je zaspal v snegu ter zmrznil.
Kolesarska dirka se je vršila v nedeljo dopoldne na cesti od Save pa do Kranjske gore in nazaj. Start in cilj je bil pred Delavskim domom na Savi. Udeležba pa ni bila kaj prida, znamenje, da je danes le vse bolj za motor kakor pa za navadno kolo.
Osebna vest. Novega, tretjega kaplana v osebi g. Gostiše dobimo na Jesenice. Doslej je ka-olanoval na Breznici.
Novo mesto
Bivši okrajni načelnik y. Kaki je odšel na dopust, nakar nastopi svoje novo ineslo pri kr. ban-ski upravi v Ljubljani. Vodstvo okrajnega načelstva pa je prevzel sedaj vladni svetnik g. Loger, ki je doslej služboval v Kočevju.
Novoineščani veliko zidajo, posebno ob Lo-iSeuski cesti, kjer je zrastlo že celo novo mesto. Okoli hiš in vil si urejajo lepe vrtičke. Da ima vsak rad kakšno posebno vrelo rož, je umljivo in zato so spomladi Novoineščani pridno posegali po bolgarskih vrtnicah, ki so jih tukaj prodajali za drag denar razni prekupci. Ponujali so svoje blago z vprav judovsko vsiljivostjo in pripovedovali, kako krasne vrtnice so to. Lastniki vrtov so brž pokupili to krasno vrsto vrtnic po 6—20 Din za sadiko iu jih posadili. Kako pa so bili razočarani, ko se jc sedaj izkazalo, da le vrinlce niso nič drugega, kakor navadne divje vzpenjalke, ki se jih dobi skoro v vsakem grmovju dovolj ludi pri nas, ne samo na Bolgarskem. Ljubitelji vrtnic pa naj se spomnijo, da je sedaj čas za okulirauje divjakov na speče oko in lako si lahko vsak sam vzgoji lepe pristne in cenejše vrtnice dobrih vrst.
Glasom odloka ministrstva za promet z dne 8. julija I. 1. št. 10.556, je odrejeno, da se prevoz-nina svežega grozdja in sadja mora trausporlirati kot brzovezno blago in morajo vse železniške postaje slaviti potrebne vagone na razpolago.
Prošnje, ki jih vlagajo "kmetovalci na kmeto-valci na kmetijske kontrolne postaje, nanašajoč se na pouk in informacije zaradi zatiranja bolezni ali Škodljivcev so koleka proste,
Velika nesreča v Kranju
Kranj, 29. julija.
Danes, okrog pol ene popoldne se je pripetila v Kranju ležka nesreča. Tovorni avto trgovca Andri-jaševiča je vozil po gaštejskem klancu čez progo. Ko je bil avto sredi proge, je naenkrat po tiru pridrvela lokomotiva in se zaletela v avto. Lokomotiva je avto popolnoma razbila. Šofer in še en delavec, ki je bil tudi na avtu, sta bila težko ranjena. Ob pol štirih popoldne sta bila prepeljana z nekim osebnim , avtom v bolnišnic o. Njune poškodbe so sicer hude, j vendar niso nevarne za življenje.
Vrhnika
Svobode si je zaželel. V včerajšnjem poročilu smo opisali pretep v Sinji gorici, pri katerem je Košič Franc zabodel nož Podobniku Ivanu v lopatico na hrbtu. Ko je bil Košič prepeljan v zapore tukajšnjega okrajne"« sodišča, je baje dejal: »Jutri na svidenje!« In res jo prišel na prosto. Ko ga je prišel iskat paznik Eržen, du gu odvede k zaslišanju, jo fant udaril s ključavnico paznika večkrat po glavi in ga precej poškodoval, du je moral iskati zdravniške pomoči. Košič jc zbežal po Stari cesti in pri krojaču Stanov niku zavil proti Novi cesti, kjer so ga ujeli in odvedli nazaj v zapore. Tako jc sedaj zopet na varnem.
šofer brez izpita. Gospa L., soproga znanega Vrhničana, rada \odi osebni avto. Ko jc preteklo nedeljo vozila skozi Verd iz smeri od Br rovilice, je zapeljala na oglu pri Jaklevi hiši v Franceta Furlana mL, posestniku z Verda, in ga povozila čez noge. France je dobil poškodbe na nogah in ima poleg tega tudi popolnoma pokvarjeno kolo.
kdo šc ne ve, kaj bo nu Vrhniki 10. avgusta? Vsak, ki tega ne ve, naj gotovo pride ta dan med nas, ko bo priča redko slovesnosti pri nas Slovencih. Ta dan bomo odkrili spomenik pisatelju in pesniku Ivanu Cankarju. Ves program je razviden iz plakatov, katere razpošilja pripravljalni odbor na razne kraje. Zvedeli smo. da se je za to priliko osnoval tudi prehranjevalni odsek.
Trbovlje
Upokojencem i/. Nemčije se je pričela izplačevati pokojnimi. Pogodba med našo in nemško državo, katero Je sklenil bivši minister dr. Andrej Gosar, je prišla s I.decembrom 1929 v veljavo. Nestrpno so čakali invalidi in rudniški upokojenci, ki so bili pred iu med vojno upokojeni v Nemčiji, pu se jim je ob prevratu ustavilo izplačilo pokojnin, da pridejo na sturu leta do svojih pravic. Končno so to dočakali in nekaj teli je že prejelo pokojnino v roke. ki se plačuje od 1. januarja I. I. inizuj in mesečno naprej. Valorizacija murko je sedaj na pr. sledeča: kdor je prejemal prej 15 mark. dobiva sedaj 39.50 murk, to je čez 500 Din našega denarju. Kako bi bili naši stnroupokojenci zadovoljni, če bi se jim \ lastni državi priznala in izplačeval« tej vsoti primerna pokojnina!
Ogenj. V torek okrog 3 zjutraj je požar upepelil sušilnico desk g. Cestniku, ki ima svojo dobro urejeno mizarsko delavnico pod planinsko vasjo. Trboveljska trška požarna brnm-bu požar do jutru iidtišila, tla se ni napravila še večja škoda.
Ograjo na škurpi od g. Peharca in do Pun- : gorčarjn, kutera je bila nujno potrebna, sc ' prične v kratkem graditi. Istotako se kunali- : žira cesta za meščansko šolo iu več ožjih mest j nu cesti, kakor od g. Božiča proti Vodam, raz- l širju. Napravil se bo tudi trotoar od g. Bcrger-ju proti g. Kocjanu.
Št. Peter pri Mariboru
Smrt uglednega moža. Ali je to sploh mogo- ; če? Tako so se spraševali Šentpeterčani v so- j boto zjutraj, ko se je raznesla vest, da je g. Lju- j devit Fluher mrtev. Žalost, globoka žalost je legla j čez tako lepe šentpeterske hribe in doline. In zvo- ! novi šentpeterski, zvonovi z Gorce, kako žalost- • no pojo, da še skoraj nikdar tako. Pa ni zastonj ta žalost; saj je z Ljudevitem Fluherjein zgubila j šentpeterska občina moža, kakršnih je malo. Moža i poštenjaka, kremenitega značaja, globokoverneg?. ; liristjana in vedno zavednega Slovenca. Bil jc iz- ' obražen kmet, čeravno premožen, pa vendar skro- j men in postrežljiv, da mu na daleč ni bilo ena- j kega. Zato pa je užival ne ie doma, temveč daleč < naokrog ugled in spoštovanje. Nad sedem let jc ■ županoval modro in preudarno veliki šentpeterski ! občini. Bil je funkcijonar ali vsaj član vseh naših j prosvetnih in gospodarskih organizacij, ki so imele v njem najboljšega svetovalca in podpornika. Tretji iz roda Fluherjev je za vedno zatisnil svoje oči. In vsi trije: ded, oče, sin so nad 63 let župano-vali. Naj Ljudevit, vreden sin svojega zaslužnega deda Janeza ter očeta Antena, najde ob njuni strani začasno počivališče, dokler nas ne bodo trombe nebeških angeljev zbudile k novemu življenju. Dobrotni Bog pa naj bo Ljudevitu Fluhariu obilen plačnik. Rajni zapušča ženo in dvoje še nedoraslih otrok. Pogreb je bil v ponedeljek 28. t. m. dopoldne iz hiše žalosti v Metavi na pokopališče na Gorci.
Ptuj
Osebna vest. Gospod profesor Franc Kolarič, profesor-svetnik, se ie vrnil z jadranske obali — iz Aleksandrovega, kjer je prebil par tednov na oddihu. Z dopusta sta se vrnila ter prevzela posle ludi gg. okra|ni glavar Rafael Mahnič in ravnatelj magistratnih uradov Miha Zavadlal.
Na sadnem trgu nekateri prekupčevalci prodajajo sadje po previsoki ceni. Čc n. pr. kmetice in trgovci s sadjem nudijo lepa jabolka kg po 2.50 Din, smo mnenja, da za isto kvaliteto niso upravičeni prekupčevalci zahtevati kar 4 Din. — Nič hi ne škodila temeljitejša kontrola ne samo glede jabolk, temveč tudi za drugo sadje in sočivje.
Pretekli teden jc iskalo v bolnici pomoči 46 bolnikov.
Ljutomer
OJHffnsko gospodarstvo. Notica, katero je »Slovenec« prinesel 20. t. m. iz Ljutomera o slabem občinskem gospodarstvu, ne odgovarja dejstvom. Občinski posli se opravljajo pravilno in vestno. Da se pa marsikatera občinska gospodarska zadeva ne more izvesti, so vzrok splošno neugodne gospodarske razmere. Občina je storila potrebne ukrepe, da se v prihodnje onemogoči raznašanje neresničnih vesti, katere bi naj imele namen neutemeljeno povzročati nezadovoljstvo v občini. (Op. ur.: Zadevno notico nam je poslal ljutomerski rojak, ki pa ne biva stalno v Ljutomeru. Obžalujemo, da smo mu nasedli. To izjav-Ijamo ludi za to, ker se po krivici sumničijo gotove osebe, da so poslale omenjeno notico.) 1
Aktivna trgovska
Po pravkar objavljenih podalkih je znašal v mesecu juniju naš uvoz 151.371 Ion za 504.7 milj. Din. Napram juniju lani je nazadoval za 110 milj. Din, napram maju tekočega leta pa za 103.7 miij. Din. V primeri z izvozom v juniju, ki je znaš;* 508 milj. Din, je bila naša zunanja trgovina aktivna za 3.3 milj. Din. V drugem četrtletju tekočega leta stalno opažamo manjše številke uvoza, kar jc pripisovati nazadovanju cen naših uvoznih predmetov. Zunanja trgovina naše države zaključuje prvo polletje z deficitom 115.8 milj. Din. Pričakovati pa je, da bo izvoz v juliju in avgustu tako velik, tla bo naša trgovinska bilanca aktivna. Skupno je znašal ves uvoz v prvi polovici leta 3.478.1 milj. Din, v istem času lani pa 3.b78.7 milj. Din. Zmanjšal se je torej za nad 200 milj. Din. Istočasno pa je količina uvoza padla za par ton. Na drugi strani imamo v prvi polovici tekočega leta zabeležiti povečanje izvoza za 373.3 milj. D, (ako je bila naša trgovinska bilanca v prvi polovici lanskega leta pasivna za 689.6 milj. Din, letos pa se je pasivnost zmanjšala na 115.8 milj. Din. Glavni predmeti uašega izvoza so bili v juniju sledeči (vse v milijonih Din; v oklepajih podatki za maj): bombaž, sirov 9.7
Zahteve industrije kamena
Dne 23. t. m. se je vršilo v Belgradu pri Centrali industrijskih korporacij zborovanje naših in-dustrijcev kamena iz cele države. Pri centrali industrijskih korporacij se je ustanovila sekcija industrije trdega kamena. Za predsednika sekcije je bil izvoljen inž. Milan Lenarčič, industrijec na Pohorju.
Na zborovanju je bila sprejeta in doposlana merodajnini faktorjem resolucija, ki uvodoma kon-statira, da je splošni položaj te industrijske panoge (ako težaven, da ji preti propast, čc ji država iu samoupravni faktorji ne bodo pomagali. Vzroki za ta težavni položaj so sledeči: Ne samo pri občinah, okrajih in pri banovinah, ampak tudi pri gradbenem ministrstvu se ne dela po enotnem načrtu, ki bi v enaki meri vpošteval interese države in te panoge naše mlade industrije. Zato se česlo dogaja, da ostaja ta panoga naše industrije brez povpraševanja kako sezijo, v neugodnem času pa se kopičijo razpisi z zelo kratkimi dobavnimi roki, da se morajo dela izvršiti v najkrajšem času. Tako ostaja naša industrija dolgo časa brez dela, dočim v drugem času ne more zmagati vsega dela. To seveda škoduje naši industriji ne samo zato, ker nc more držati skupaj svojega delavstva, ampak ker povečuje stroške proizvodnje in zmanjšuje sposobnost industrije za zmanjšanje cen. Naša industrija lahko pravočasno krije vse potrebe v naši državi.
Poleg te nenormalnosti, ki pa postaja že nor-malua, se že nekaj časa javlja inozemska konkurenca, posebno od asfaltne industrije. Čeprav danes pozvani faktorji vedo, da trajni stroški utrjevanja cest na takozvani moderni način daleč prekašajo trajne stroške utrjevanja z domačim kamenjem, vendar konkurenca asfalta s pomočjo tujega kapitala deloma uspeva odvzemati naši industriji ono polje tiela, ki njej izključno pripada.
Da bi se stvorili predpogoji za gradbeno jio-liliko, ki bi zavarovala kontinuiteto dela v naši industriji, je neobhodno potrebno, da se v bodoče vpošteva sledeče:
Posamezne načine utrjevanja potov je treba presojali po njih trajnem finančnem efektu, l. j. po efektu stroškov amortizacije gradnje in letnega vzdrževanja. To načelo bi se moralo posebno vpo-števati ob ocenjevanju ponudb, ker poraba kamna daje najdaljšo trajnost in najcenejše vzdrževanje.
Določi naj se gotova standardizacija naših proizvodov po kakovosti, dimenzijah in obdelavi sporazuma ined pristojnimi oblastmi iu predstavniki te industrije.
Dosedanje napačno iu nesistematično linan-siranje zgradbe cest iz rednih proračunskih kreditov je bilo v javnosti označeno za težko obremenitev naroda. Za zgradbo cest jc prišel v redni proračun ves investirani kapital na mesto letnih anuitet. Zato naj se v proračun vnašajo samo letni stroški vzdrževanja in anuitete. Poleg tega bi bilo treba stvorili po banovinah in občinah posebne fonde za gradbo cest, v katere bi imeli plačevati redno vsi oni, ki ceste porabljajo .
Za postopno gradbo cest je v naši državi dovolj kapilala. Ce pa se že potrebuje tuji kapital, bi bilo treba posluževati se samo tujih kapitalov in kreditov, ne pa še tuje delavne sile.
Kr. vlada naj pri razpisih licitacij predvidi izplačilo voznine od kupcev (občin, banovin, ministrstva). Nadalje je treba ukiniti 20% povišanje voznin. Skupno s predstavniki industrije naj se izvrši revizija celokupne tarife za gradbeni malerijal, ker so voznine za nekatere proizvode višje kakor pa vrednosl. Uvede naj se dilerencijacija, v klasifikaciji opasnosli v tej industriji. Naši kamnolomi leže v pasivnih krajih, zato dajejo zaposlenosti mnogo delavcem, ki bi sicer morali iti v druge |3okrajine ali pa se izseliti.
•
Nov list. V Ljubljani ie začel izhajati nov list poti naslovom »Naša industrija«, informacijsko-tehnični list za pospeševanje naše industrije in obrta. I.aslnik lista in urednik je Ivo Vogelnik, Ljubljana, Breg tO, tiska se pa v J. Blasnika nasl. (Univerzitetni tiskarni.) Lisi ima predvsem mnogo inseratov. Vsebinsko pa ne obeta postati kaj poseb nega.
Borza
DENAR
Dne 29. julija 1930.
V današnjem deviznem promelu se je ponovno učvrstil tečaj Dunaja, nadalje šc Londona. Promet je bil znaten, posebno v devizah Praga in Dunaj. Kakor običajno je Narodna banka intervenirala v vseh zaključenih devizah.
Ljubljana. (V oklepajih zaključeni tečaji.) Amsterdam 2270.50 bi., Berlin 1346-1349 (1347.50), Bruselj 789.26 bi., Budimpešta 988.77 bi., Curih 1095.90 bl„ Dunaj 795.71—798.71 (797.21). London 274.61 bi., Nevvvork 56.28 bi., Pariz 221.92, Praga 166.84-167.64 (167.24), Trst 294.48-296.48 (205.48).
Zagreb. Amsterdam 2266 -2272, Berlin 1346— 1349, Bruselj 789.26 bl„ Budimpešta 987.27-000.27, Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 795.71—798.71, Lon don 274.21—275.01, Newyork 56.18—56.38, Pariz 220.92-222.92, Praga 166.84 -167.64, Trst 294.386 do 296.386, Varšava 628-634. — Skupni promet brez kompenzacij 80 inilij. Din.
Belgrad. Berlin 1346.— do 1349.—, Budimpešta 987.27-990.27, Bukarešt 33.10-33.60, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 795.71-798.71, London 274.21—275.01, Prag 166.84-167.64.
Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.20, Atene 6.68, Berlin 122.95, Bruselj 72.—, Budimpešta
bilanca v juniju
(13.8),	predivo J0.6 (31.8), tkanine 36.7 (46.0), volna, sirova 5.7 (15.2), predivo 8.9 (7.2), tkanine 13.3 (18.1), svilene tkanine- 9.9 (15.2), predivo 5.5 (6.2), železo, nepredelano 8.9 (11.9), pločevina 5.7 (9.1). tračnice, železniški materijal itd. 17.1 (15.7), cevi 6.7 (5.9), razni popolnoma izdelani predmeti 31.0 (32.4), kože domačih živali, nepredelane 18.7 (21.7), nafta 6.2 (7.7), riž, oluščen 5.0 (6.0), premog 28.1
(22.9),	oljnati plodovi, seme itd. 5.3 (12.4), bakrena galica 4.4 (15.7), stroji in aparati 43.5 (42.4), elek trotehnični predmeti 13.7 (13.6), prevozna sredstva 15.8 (21.0).
Letos se je naša zunanja trgovina razvijala sledeče:
3 čionaet.Z— — 1
	Uvoz		Izvoz	
	1930	1929	1930	1929
april 624.5 maj 608.4 junij 504.7 1.	čelrtletje 1.740.4 2.	četrtletje 1.737.6		713.7 701.7 614.6 1.649.2 2.030.0	615.8 542.6 508.0 1.696.0 1.666.4	615.3 533.7 530.2 1.310.1 1.679.2
90.IS, Bukarešt 3.0625, Carigrad ) 14, Dunaj 72.75, London 25.05625, Madrid 57.75, Newyork 514.45, Pariz 20.245, Praga 15.255, Sofija 3.73, Trst 26.96, Varšava 57.78, Kojienhagen 137.95, Stockholm 138.45, Oslo 137.95, Helsingfors 12.96.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Med državnimi papirji je bil danes promet le v vojni škodi, katere tečaj se jc učvrstil. Za termine je bil promet le v decembru, ostali sploh niso no-lirali v Zagrebu. Slabejši pa jc bil lečaj vojne škode v Belgradu. Drugi državni papirji so ostali nespremenjeni. Med bančnimi papirji je kakor običajno prišlo do prometa v delnicah Union in lugo banke po nekoliko čvrstejših tečajih, ravno tako je bila čvrslejša Praštediona. Industrijski papirji bele-, žijo promet v osiješki Šečerani in Trboveljski ob j popuščajočih (ečajih. Nadalje je bila zaključena I Oceania. '
Ljubljana. 8% Bler. pos. 98 bi., 1% Bler. pos. I 88 bl„ Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 122 den., i Praštediona 905 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 125 den., Stavbna 40 den., šešir 105 den., Kranjska ind. zaklj. 282, Ruše 280—300.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 87.50 d., agrari 55 d„ vojna škoda ar. 438—439 (439, 438), kasa 438-439 (437.50. 438), 12. 437-438, (435, 437), Pos. mesta Zagreba 75; $% Bler. pos. 97.25—98, 7% Bler. pos. 86.-87.25, 7% pos. Drž. hip. banke 86.50 b!., b% begi. obv. 76. d. — Bančne delnice: Ravna gora 75 d., Hrvatska 50 d., Katolička 38 bi., Poljo 56.50—57, Kreditna oo d., Union 190.50—191 (191, 190.50), J ligo 77.3750-80 (77.50), Lj. kred. 122 d., Medjunarodua 62.50 d., Narodna 8300 d„ Obrtna d., Praštediona 907.50-912, Srbska 186—187, Zemalj-ska 133 d. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d., Guttmann 163 b., Slaveks 65 b., Slavonija 200 d.. Danica 107 d., Drava 220—250, šečerana Osjek 312.50—318 (315, 312.50). Nar. ml. 20 d.. Osj. Ijev. 175 d., Brod. vag. 105 d., Union 120—130, Vevče 125 d., Ragusea 360 —380, Oceania 211—214 (210), Jadranska plov. 500 d., Trboveljska 405—406 (407, 405).
Belgrad. Narodna banka 8.250 (10), 7% inv. pos. 91.50 -92.50, agrari 55.75—57, vojna škoda 452-453 (200), 8. 453-454.50 ( 500), 12. 460.50 (300). Tob. srečke 35 d., S";, Bler. jjos. 100 d., 1% Bler. pos. 89 d., 1% pos. Drž. hip. banke 88.375 (1000), | Lot. srečke 90—94.
Notacije naših državnih papirjev v inozem-I stvu. Ncvvyork 8% Bler. pos. 95.50—97.—, 7% Bler. I pos. 85.50 -80.50, 7% pos. D. II. B. 85.25—86.; Lon-j don 1% Bler. pos. 86- 87.
Dunai. Don. sav. jatlr. 01.72, Wiener Bankve-rcin 18. - . Credilanstalt 47.40, Escompleges 159.10, Živno 92.20, Ruše 35.25, Mundiis 159.-, Alpine 23.70, TrboveljsRa 49.95, Kranjska ind. 37.20. Rima Murany 81.50.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 2 vagona jelovih desk iu 2 vagona hrastovih (ramov. Tendenca neizpremenjeno mlačna.
Žitni trg
Čeprav so notacije čikaške borze nekoliko sla bejše, je vendar položaj na našem domačem žitnem trgu neizpremenjeno čvrst. Promet je dokaj živahen in zlasti za koruzo iu pšenico jc veliko zanimanje. Kljub temu, da se je pričakovalo večjih ponudb z ozirom na slabejšo tendenco v Cikagi, je na trgu slej ko prej malo jioniidbe. Glede koruze se pričakuje — če ne bo kmalu dežja — še višjih cen, nego so: koruza velja 135,— bačka nakladalna postaja, pšenica 187.50 do 190 gornjebačka nakladalna postaja. — V ostalem ni izprememb.
V Ljubljani so notacije nekoliko višje.
Novi Sad. Pšenica: nova 79-80 kg bč. ISO— 182.50, gornjebč. 182.50-185, bč. Tisa šlep 185 do 187.50, gornjeban. 177.50—1S0, sr. 78 kg 170—175. — Koruza: bč., sr. 130—135, bč., sr ladja Dunav 125—130, bč.. sr. avgust 132.50-137.50, ban. 125— 127.50, ban. ladja Dunav, Bega 125—130. — Promet: pšctlica 53 vagonov, oves 4 vagone, koruza 15 vagonov, moka 5 vagonov, otrobi 13 vagonov. — Tendenca :neizpremenjena.
Budimpešta. Tendenca: mlačna. Promet: srednji. — Pšenica: okt. 19.19 19.59, zaklj. 19.19 do 19.20; marc 20.80-21.25, zaklj. 20.82 —20.84; maj: 21.52—21.54. — Rž. okt. 12.60—13.—, zaklj. 12.60— 12.62; marc 13.80—14.28, zaklj. 13.85-13.87. — Koruza: avg. 16.50—10.85, zaklj. 16.51—16,52; transit avg. 13.55-13.80.
Živina
Mariborski živinski sejem, 29. julija. Prignanih je bilo 6 konjev, 5 bikov, 70 volov, 211 krav, 8 telet, skupaj 300 komadov. Cene so bile: debeli voli 1 kg žive leže 8—8.50. poldebeli 7—7.25. biki za klanje 7—7.75, debele klavne krave 6—7, plemenske krave 5—6, krave klobasarice 4—5, molzne krave 5.50 - 6.50, breje krave 5.50- 6.50, mlada živina 6.50 do o. Prodana sta bila 202 komada. Od tega za izvoz v Avstrijo 18, v Kalijo 0. Mesne cenc: volovsko meso I. 18-20, II. 10-18, meso od bikov, krav in telic 12—14, telečje meso I. 22—30, II. 16.20, svinjsko meso sveže 15- 30.
Dunajski prašičji trg. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Co., Dunaj.) Prignanih je bilo 13.542 prašičev, in sicer 10.068 pršutarjev in 3474 špehar-jev. Od teli jih je bik) 709 domačih, 903 madjarskih, 1621 romunskih, 3174 jugoslovanskih, 6776 poljf skih, 35 nemških, 177 danskih iu 66 litovskih. Cene so bile: za špeharje L 1.80 -1.85. za kmečke 1.70— 1.80, za pršutarje 1.75—2.35. Tendenca: Kupčija ie i bila živahna in so se špehmji podražili za 15 gro-I sev. Težki pršutarji so bili za 5 grošev dražji, za druge pa je cena oslala nesoremeniena.
mhi
gO «>C/lO S j
.. n ^ v "S o t/5 . 6
■C a
on — -m"
w Brno
-»•=3 J
toča »-Str
..Sk SO
t^O 2! — SSN-SSg
« u N „£2
SgS" I«
a
M
O f
nUJ a VJ o
JSoSl-25
-0	M
12° S« i
dvajset čevljev; nekaj časa se je vlekla ob rtiču, nato pa jo je nadomestila živa skala, strma in jako raztrgana. Od jezerske strani je bila nezavzetna in tako strma, da si lahko nanjo postavil peščico mož, pa bi jo lahko branili zoper cele armade.
Ko se je Mihael ozrl na vse to, je kar začutil, kako mu upada pogum in spoznal, da je njegov načrt brezupna pustolovščina. Kako neki naj pride tod do Lovreta, ko niti ne ve, kje se nahaja? Notranjščina trdnjave mu je bila popolnoma neznana. Prav nobene stvari ni imel, ki bi mu vsaj od daleč pokazala, kje je Lovro zaprt.
»Kar lepo počasi!« si je prigovarjal. »Najprej moram na kak način priti v trdnjavo. Vprašanje je samo: kako?«
Pa odgovor je bil kaj preprost. Čolna nima, torej mora plavati. ®d skal, kjer se je skrival, pa do mesta, kjer je zidana stena prehajala v živo skalo, je bilo komaj sto metrov. Kolikor je mogel sklepati, v jezeru tudi ni bilo morskih volkov, torej plavati ne bo težko. Toda voda se je svetlikala v mesečini in če bi kdo slučajno pogledal iz trdnjave na gladino, bi plavača gotovo uzrl! Dasi je hudo nasprotovalo njegovim namenom, ako bi še dalje čakal, se je Mihael vendarle odločil za previdnejšo pot ter sklenil, da se ne pokažo, dokler se mesec ne skrije za rtičem in ne bo ta stran v temi.
Čakanje pa mu je bilo prava muka. Postajaj je vedno nemirnejši, minute so se raztegnile v neskončne ure, mesec pa se kar ni in ni hotel umakniti z neba. Kakor hitro pa je njegov rob utonil za črnim rtičem, je sezul čevlje, slekel suknjo ter skril vse skupaj v votli skali, da bi pozneje spet lahko našel; pričvrstil si je hlače in zabredel v jezero.
Fujiyama — japonska sv. gora
Ce sedemo v Yokohami na vlak, smo v treh arah v Miyanošiti, prekrasno ležečem letovišču. Pred nami leži Fujiyama, japonska sveta gora. Značilen stožčast vrh ugaslega ognjenika. Široka steza vodi v siksaku na prelaz O-Tomi-Toge. Zelena dolina, ki smo jo pustili za seboj, je podobna skrbno negovanemu vrtu. V dalji sc blesti jezero llakone. Sredi njega, na zelenem otoku, se sveti ena izmed mnogoštevilnih cesarskih letnih palač.
Mesec julij jc, doba romanja na Fuji. Dolge vrste romarjev se vračajo z gore, druge gredo gori. Romarji sede na visokih tovornih sedlih svojih konj, in se nam smehljajo, dobrodušni in uljudni ljudje!
Pot nas vodi skozi majhno vas Subaširi. Tu nas pozdravlja pristno japonsko življenje. V vaškem potoku se vrti na stotine vodnih koles-otroške igrače. Na stojnicah prodajajo sladkarije in pecivo, po poti in v čajarnah mrgoli
žila svoj lastni rod. Ko se je bila sprla z vsemi bogovi, si je ustvarila svojo lastno goro. Poslej živi sama in v miru. — Druga pravljica poroča: Na romarje preže ostudni hudiči, pograbijo ženske in izginejo z njimi v zrak. Zato je med romarji le malo žensk.
če imamo srečo, da zadenemo lepo vreme, potem doživimo na vrhu prekrasen solnčni vzhod in se nam odpira čudovit razgled. Tako da se nam pot po pepelu, ki je zelo mučna, a docela nenevarna, obilo izplača. Gora je skoraj gladka in ni nikjer ne breznov ne sotesk. Vrh tudi poleti mnogokrat pobeli sneg.
Romarji se v sprevodu pomikajo okolu žrela in prepevajo; pri vsakem templju se ustavijo, molijo, darujejo in svečeniki na bele krpe pritiskajo sveti pečat; te krpe obešajo potem kot dar v templju. Če procesijo zaloti vihar, se morajo ljudje plaziti po kolenih, da jih vihar ne pomete z vrha.
Prizor iz Melfija: prebivalci tabore
romarjev. Nedaleč od zadnjih slamnatih koč stoji ob poti eden izmed značilnih obokov: torii, ki naznanjajo bližino svetišča. Mnogi romarji se ustavljajo tu, da pomolijo k bogovom.
Pot postaja vedno bolj strma. Rastlinstvo rizginja, z mahom obraščeni kanini kažejo od-alaljenost od vrha. Slednjič stojimo pred nizkim Si dom. Ob vratih stoje kamenite svetilke. Na njih veli napis: Umagayeši« — konji nazaj! Tu se začenjajo sveta tla. Vse jezdne živali in nosilnice morajo ostati pred vrati. Kdor hoče na vrh, mora iti peš in kar potrebuje za prihodnje tri dni, mora nesti na hi+>tu s seboj. Nosačem binglja ob pasu cela vrsta slamnatih sandal, brez katerih je pot po ostri žlindri in razpokam lavi nemogoča, tako za bose noge kakor za navadno usnjeno obutev- Pot vodi mimo treh Šinto templjev v ravni črti na vrh. Romarji tu molijo in darujejo svečeniku, ki jim pritisne za to sveti rdeči pečat na obleko in bele krpe.
Obujemo sandale in se drug za drugim vzpenjamo po strmi poti. Kakor bela kača se vije romarska vrsta v belih oblačilih, širokih slamnikih in z dolgimi romarskimi palicami v rokah, na katerih bingljajo kraguljčki. Vsa počivališča so prenapolnjena; ljudje pijo čaj in veselo kramljajo.
Do 40.000 romarjev prihaja v poletnih mesecih na Fuji. Večinoma kmetski ljudje. Mnoge legende krožijo o tem japonskem romarskem svetišču. Tako pripovedujejo- da je nastal veličastni stožec pred dvatisoč leti v eni sami noči. Fujizan, ljubezniva gorska boginja, je sovra-
na prostem ob razvalinah svojih hiš.
Navidezna smrt
James Braid, ki je odkril hipnotične pojave, pripoveduje o ljudeh, ki so zmožn:, da kolesje svojega telesnega ustroja popolnoma ustavijo, kakor uro, ki se je stekla, nato ga pa zopet poženo.
Na dvoru Rundjeet Singa v Indiji so nekega fakirja, ki se je hotoma napravil navidez mrtvega, zavezali v vrečo in zazidali v majhno celico, katere vrata so zapečatili in strogo zastražili. Ko so truplo čez šest tednov preiskali, je zdravnik ugotovil, da je izginil iz njega vsak znak življenja. Potem so fakirju odstranili vosek, s katerim so mu bili zamašili ušesa, nos in usta, mu polili glavo s toplo vodo, dejali na teme vroče testo m mu drgnili veke z naslom. Kmalu nato se je na telesu pojavil drget, nagubana koža se je napela in fakir je oživel.
Zdravnika dr. Cheyne iz Dublina in dr. Baynard sta v družbi s Skrine-jem napravila podoben poizkus na polkovniku Townsendu, ki je tudi imel sposobnost, da je s pomočjo volje izključil iz svojega telesa vse pojave življenja. Polkovnik jc legel na hrbet, žila in srce sta vedno slabeje utripala, dokler nista popolnoma prestala in se na zrcalu, ki so ga držali polkovniku pred usta, ni pokazala več nobena sled dihanja. Tako je ostal polkovnik dobre pol ure in že so se bali, da je polkovnik plačal poizkus s smrtjo, ko se
Svetovna mojstra Nurmi in Virtancn tekmujeta za prvenstvo. Tekme so se vršile v Helsingforsu in je Nurmi na 3218 metrov dolgi progi posekal svojega tekmeca v času 9 : 07,8 za 20 metrov. V začetku tekme je nekaj časa prednjačil Virtanen, kakor vidimo na sliki, potem ga je Nurmi pretekel.
»Prosim vas, da z menoj vred odidete odtod,« pravi Lo Fing. »Kar ste sklenili, je neizvedljivo; postaviti se hočete na glavo v školjki, kakor bi rekel naš pregovor.«
»Tako zelo težko pa vendarle ne bo, vsaj upam. Na vsak način pa moram poskusiti.«
»Potem hočem pa tudi jaz ostati tu, da vam bom pomagal, ako bo mogoče.«
Mihael se mu zahvali, pogleda izpod čolna, ali morda kdo izmed gusarjev ne pohajkuje tam v bližini, nato pa zleze izpod čolna ter previdno krene proti nasprotnemu koncu rtiča.
Luči iz koč ali brodov tamkaj ni bilo. Mesečina je oblivala rtič in jezerski breg ter tako Mihaelu pomagala, da se je razgledal, prav lahko pa bi postala zanj tudi usodna, ako bi iz trdnjave opazili, kaj dela.
Po obali so bile raztresene skale raznovrstne velikosti. Tja od brega se je razprostiral temen gozdiček. Mihael se je skril v senco dreves in prišel do skal; nato pa se splazil prav na obalo ter tesno za skalami prodiral proti trdnjavi.
Komaj je napravil nekaj korakov med raztrganimi skalami, ko je v gozdu za njim naenkrat zaskovikala sova. Rezki krik je tako pretresel Mihaelu napete živce, da je za hip kar zapelo v njem, nato pa mu je prišlo na misel, da bi to utegnilo biti dobro znamenje.
Končno je dospel do kupa skal, ki so bile oddaljene od rtiča kakih štirideset metrov. Splazil se je do zadnje skale, odkoder si je lahko dobro ogledal eno stran trdnjave, razsvetljeno po mesečini. Onstran jarka je rtič ali strmina rastla navpično iz obale in je bila njena površina kakor zidana. Ta površina je tvorila navpično, nedostopno steno, visoko več ko
je začelo življenje polagoma vračati.
Podobnih zgledov navidezne smrti, ko se življenje potem zopet povrne, najdemo obilo v živalstvu nižjih in najnižjih vrst: amebah, infuzorijah in bakterijah.
Tudi rastlinsko seme se more v suhem stanju zelo dolgo ohraniti kaljivo. Vendar je bajka, da bi vzklila več tisoč let stara pšenica iz egiptovskih grobov. Če se to zrnje namoči, se razkroji v gosto kašo. Najvišjo dobo, ko utegne žito še vzkaliti, določa znanstvenik Mariette na približno 200 let.
Dvojčki in njih usoda
V Berlinu imajo poseben institut, v katerem raziskujejo zakone narave, ki sc javljajo v dvojčkih, trojčkih ali celo četvorčkih. Institut — ki predstavlja oddelek velikega antropološkega zavoda — vodi sedaj priv. docent dr. baron pl. Verschuer, ki se že deset let peča s to stroko in ima zbranega že ogromno dragocenega materiala. Saj je doslej natančno preiskal, premeril, proučil njihovo pokolenje, podobnost s starši in med seboj, njihove življenjske razmere itd. in vse natančno zabeležil že pri več nego 500 dvojčkih. Raziskavanje se začne že ob rojstvu, da do-ženo, ali sta dvojčka nastala iz ene jajčne celice. V tem slučaju je vez med dvojčki silno tesna in nimata samo enakega telesnega ustroja, marveč večinoma tudi taisto usodo. Dr. Verschuer je dognal, za zbolita dvojčka, ki sta nastala iz ene jajčne celice, skoraj vedno oba za tuberkulozo, čim se je bolezen lotila enega, pa najsi tudi živita ločena vsak v drugem podnebju in drugih socialnih razmerah. Isto je mogoče opaziti pri raku, pa tudi pri navadnem zobobolu.
Učen menih
V ruskem samostanu Milkovo, ki leži ob Moravi, 4 km od železniške postaje Lapovo, je položil v družbi treh drugih mladeničev me-niško zaobljubo Konstantin Struve, sin znanega ruskega politika in ekonomista, sedanjega predsednika ruskega naučnega instituta v Belgradu. Novinec, ki je prejel ime Sava na čast svetemu pokrovitelju Srbije, se je že dolgo pripravljal na novo pot v skromnem Milkov-skem samostanu, kjer imajo menihi nad vse delavno življenje. V nedeljo in na praznike zvonijo na ta način, da tolčejo po kosih na dvorišču obešenih tračnic, ker ima njih edini zvonček prešibek glas. O. Sava je eden od najbolj izobraženih menihov v ruski emigraciji Učil se je bogoslovja na proteslantovski hei-
Nemški letalec Offermann, ki je na evropskem krožnem poletu smrtno ponesrečil. O priliki pristajanja v Lyonu se mu je stroj zapletel v neko anteno, nakar je letalo treščilo na tla. Offermann in njegov spremljevalec sta obležala mrtva. Offermann je bil eden najboljših nemških športnih letalcev.
delberški in katoliški praški teološki fakulteti ter potem dovršil pravoslavno duhovno akademijo v Parizu.
Ciceronov grob — oslovski hlev
Nekoliko kilometrov od Formije, na potu v Gaeto leži na zemljišču revnega kmeta Ciceronov grob. Slavni starorimski govornik je bil imel v Formiji vilo, v kateri se je skrival pred zasledovalci Marka Antonija. A ujeli so ga in usmrtili. Odsekali so mu roke in glavo in oboje poslali v Rini, kjer so jih razstavili na Forumu. Kasneje je družina te ostanke pokopala blizu mesta njegove smrti. Potem so tu postavili priprosto, a ogromno grobnico, ki je 2000 let kljubovala času. Sedanja italijanska vlada posveča starim spomenikom veliko paž-ujo; tudi Ciceronov grob so proglasili za narodni zgodovinski spomenik in pozvali lastnika zemljišča, naj pazi nanj in poroča, v kakšnem stanju se nahaja. Lastnik je odpisal, da se nahaja grobnica v »velikem razkošju«. Poročilo se je zdelo gospodom sumljivo in poslali so svojega člana na lice mesta. Imel je kaj videti: grobnica je bila deloma preurejena v oslovski hlev. Kmetic se bo zaradi tako pažnje za — svojega osla še praskal za ušesi.
Rumeni gusarji
(Sodobna zgodba.)
»To je torej roparski poglavar,« reče Mihael svojemu tovarišu.
»Da, to je Tiger,« odvrne Lo Fing.
Nekaj časa sta oba molčala, zatopljena vsak v svoje misii. Mihaelov duh je splaval nazaj in ga spomnil dneva, ko sta z Lovretom tako nepričakovano naletela na grozni prizor v pagorli. Kdo je neki bil tisti človek, ki sta ga rešila, da ga nista Ming Vang Tang in njegov pajdaš zadavila? Ali je ropar spoznal Lovreta, da je eden tistih dveh mladih Holandcev, ki sta mu prekrižala morilske načrte? Ali se ni morda celo že maščeval nad svojim jetnikom in je Lovro že mrtev?
Spomnil se je pa Mihael tudi namena, ki ga je baje imel gusar, ko je svojega jetnika spravil na ta kraj. Ustanovil ali vsaj v tek naj bi spravil njegovo radijsko postajo. Lovro je skoraj gotovo to njegovo zahtevo odklonil. Ali je vsled tega pretrpel kazen ali pa ga je gusar zaenkrat pustil še živeti, ker je upal, da bo njegovo trdovratnost stri?
Mihael je iznova začutil, kako nujno je, da vse poizve. Na ta ali oni način mora poizvedeti, je-li Lovro še v trdnjavi in je-li še živ, mora pa tudi poiskati pot, po kateri ga bo rešil. Toda kako naj se tako težke in nevarne naloge loti? Opraviti pa bo moral vse sam.
»Ali se mislite zda] vrniti ali tukaj ostati?« je vprašal kmeta. »Svoj delež ste izvršili in zahvaljujem se vam, da ste me vodili. Ostalo pa moram storiti jaz.«
John Gatsworthy: Temni cvet
Roman. — Prevedel Oton Župančič. — Založba »Modra ptica«, Ljubljana, 1930.
Uruguaj: Jugoslavija
6:1 (3:1)
Treba je priznati »Modri pticic, da so njena izduuja doslej izbira »srečne roke«, okusna in na splošno prav zudovoljujoču. In poslednja knjiga, Gulsvvorthyjev »Temni cvet«, je |>osta1u radi Župančičevega prevodu pravi pravcati dogodek za naš knjižni svet. Od kdaj prevuju Zupančič le še za gledališče! No, zares prijetno nas je presenetil z Galsworthyjevo prozo, dasi je baš to delo angleškega mojstra kljub ne-utajljivim vrlinam eno izmed njegovih šibkejših.
»Temni cvet« je roman strasti. V našem slovstvu nimamo podobnega dela, če tudi je Kraigher skušal priti temu gonila človeka v okom. Ena sama primera se čitatelju vsiljuje: Gradnikova »Pismu«. In če ima čitatelj tistii čut — menda šesti po številu — bo priznal, da je elementarnost »Pisem« vse bolj učinkovita kot razvlečena in kljub spretnemu niiansiranju enolična zgodba v »Temnem cvetu«.
V desetem poglavju tretjega delu ima Gals-vvorthy tako-le definicijo strasti: »Strast nc gleda na pravila. Vsekakor je brez samozavesti .in ponosu; brez dostojanstva, hladnokrvnosti, pofljiislekov, hinavstva, morale; brez liccmer-stva, preračunljivosti, strahu za žep in svoje mesto na tem in onem svetu. P • pravici so jo stari slikarji upodabljali kot strelico uli veter! Da ni bila od nekdaj tako burna iu viharna, bi se zemlja že iizdavnu podila ucobljudena po neskončnem prostoru in bi bila — v uajem ...«
Ta oznučba glavnega predmeta romana, utelešenega v Marku Lennanu, je resnična, ločna in neizpodbitna — a ima eno samo hibo: da imajo vse te lastnosti za posameznika — v tem primeru za Marka Lcnnana —■ velik in odločilen pomen, za vsakega drugega so pa dolgočasne in malo zanimiivc — dokler so prikazane le kot lastnosti tega posumeznika, Murka Len-nuna.
Ni moči tajiti, da je element strasti tako splošen in slehernega posameznika skoraj v enaki meri del, da izgubi kot pni vat um vsak čar zanimivosti, ker je vsakomur vsaj po svojih lastnostih znau iu domač. Skratka: čuvstva Marka Lennanu, ko se potapljajo v morju strasti, so banalna, kakor je za splošnost banalno vsako ljubavno pismo, vsaka zaljubljenost iu vsaka budalost zaljubljencu.
Vse slovstvo je prav za prav prepojeno s takimi motivi, a komu neki bi prišlo na um, da bi mu očital banalnost kar na debelo?
Drobna razlika je pač v slikanju strasti kot je to storil Galswortliy in med tistim, kar imenujemo ljubavna lirika, ali kakor že. Gals-\vortliy je v tem primeru opisul strast, neočiščeno, v svoji rudimentarnosti — in samo to. Nalašč je izpustil, postavimo, dolgoletno dobo Lennanovega srečnega zakonskega življenja, da je mogel prikazati brez vsakega pridava same »intermezze« strastnosti svojega junaka. In v tem tiči veliki nedostatek njegovega delu. Pustimo ua stran neugodno ugotovitev, du ro-
Laični teater
Zadnje čase je vzbudila precej diskusij izjava g* prof. Šesta, da je potrebno ukiniti delovanje diletaiflskih odrov. Ce je dal g. prof. šest res to izjavo, ga je k temu privedlo gotovo pomanjkanje umetniških vrednot pri sedanjem diletant-skem odru. Tu ima g. prof. Šest popolnoma prav. Sedanji diletantski oder je namreč slab odsev poklicnega. Poklicno gledališče skuša bili revija dramatske umetnosti, sodobne in klasične, naše iu tuje, in prinaša zato najraznovrstnejša dela. Diletantski oder pa je slepo korakal za poklicnim in začtil igrati poleg »narodnih« druge »lažje igre iz repertoarja poklicnih gledališč, »viteške igre« in burke, ki so — prebedasta za poklicna gledališča. Odri kat. prosv. društev so prirejali še igre iz življenja raznih svetnikov, ki pa so bile umetniško zelo dvomljive vrednosti. Proti takemu neumetniškemu »društvenemu« odru je treba seveda energično nastopiti..
Začela se je opozicija od znotraj in — kakor v Franciji iu Nemčiji — so se tudi pri nas jele po vojui ustvarjati nove gledališke družine — Iajični teater. Glavni predstavniki novega lajiČ-fliega teatra v Franciji so igralci »Les Compagnons de Notrc-Damc« s 'sedežem v Parizu. Svoje igre, ki so vseskozi umetniške, izdajajo tiskane v »Z vez-kih krščanskega leatra in tu najdemo priznana imena kakor Henri Gheon, Henri Bro-chet in druge. V Nemčiji je izrazilo mis^fel novega gledališča mladinsko gibanje. Posebno deluje Biili-ncnvolksbund v Berlinu, pri katerem so včlanjene tudi potujoče mladinske gledališke družine. Snovno črpa iz ljudskega življenja, iz krščanskih miste-rijev. Najbolj znani pisci so Leo \Veismantel, Rein-hard Joliannes Sorge, Gottfried Hasekamp in drugi. Pri nas je začelo akcijo za Iajični teater dija-slvo, prva Slov. dij. zveza. (Ljubljana: Theophil, misterij iz 13. stoletja; Celje: Briies, Simeon; Maribor: Gheon, Sultanova hčerka; Mell, Igra apostolov; Timmermans, Igra o svetih treh kraljih.) Vse te igre (navedel sem samo najznačilnejše) so jasno pokazale program lajičnega teatra: Iajični teater hoče nudili samo umetniško neoporečene igre, ki so krščanskega duha, dostopne vsakemu človeku. Zbuditi hoče zopet ono občestveno vez med igralci in gledalci, da bo šel vsakdo očiščen In boljši od igre.
Da bi razširile to mišljenje, so začele gledališke družine gostovati s svojimi igrami (Mariborčani pri Sv. Lenartu v Slov. goricah in v Ptuju) tn so povsod prodrli z njimi. Vendar je s tem šc malo storjeno. Potrebno bi bilo, da bi kaka prosvetna ustanova, ld ima pregled vseh društev, n. pr. Prosvetna zveza založila le igre in jih razposlala društvom, ki bi gotovo segla po njih. Tako bi lahko nastopili proti slabemu diletantskemu odru in postavili mesto njega Iajični teater.
E. S. P. M. F.
Na mariborskem knjižnem trga
1. Izšla sin le dni II- in III. zvezek dr. Mat-liovcga dela -.protiinberkulnzui Hispeniar t sinili; lorialno-liigienskc borbe proti jetiki kot ljudski In kalni bolezni«. Omenjena dva skupno izšla zvezka obsegala 453 slrani, tako da šteje celo delo Skupno 810 strani, ler vsebujeta v ponazorilo si-itematično in z vsemi pripomočki znanstveno-razi-skovalnc tehnike podanega gradiva 23 tabel. 32 ilik in 24 vzorcev raznih tiskovin. Pomen tega veledela na našem medicinskem knjižnem trgu smo označili žc ob priliki izitja prvega zvezka. V XIX. poglavju razpravlja docent dr. Matko z njemu lastno živahno besedo ter obvladovanjem niaterijala o domačem skrbstvu in obiskih na domu oku-
- PBOE -
odstrani lakol tn broa sledu -CreMi« Orlwol" Dobiva ne » lekarnah, droirorijali ln parhunerUah. Zalotil: •Co&iuochcmiu, Zaerub. Suilčiklasovu £1. Tclelou 1U-93
man radi tega ni orgunična celota marveč fragmenturično in tudi v tem enostransko delo, radi čosur mu sploh ne gre naziv »roman«. Je še v drugem in važnejšem nedostatek: neza-nimivost obče znanega pojava je jasna iu tudi s tem zvezauu banalnost predmeta kot t v« rine za umetnino je ugenljiva. Tem bolj velja to za pojav strasti. Prvič zato, ker je strast več uli manj prehoden pojav v človeku, najbolj pa zato, ker ie strast — slabost in ker se tega dejstva vsakdo dobro zaveda. Ni torej očarljiva, umetniku vredna naloga v tem, da niza izbruhe tega elementa, marveč da jih uvršča v organizem življenja, du izlušči i/, njih probleme vseobcegu pomena in da jih tako pomakne na tisto stopnjo, ki je za umetnost in zu življenje važna: oblikovanje človeka. Kur je kot frag-ment nezanimivo, utegne postati kot del organizma velevažen fuiikcionelen pripomoček.
Gukiworthy sam nikakor ni ostal brez tega spoznanja. Še celo prav dobro 11111 je prišlo do zavisti, kar moremo ugotoviti v njegovem poznejšem mojstrskem delu -Forsyte Saga« in v njenem nadaljevanju »Moderna komedija« in zlasti v poslednjem delu liste: ^Labodji spev«. Skoraj do pieice isti momenti kot v »Temnem cvetu« so v gori imenovanih delili še enkrat obdelani — a v kakšnem okviru! Šele v tej novi obdelavi so postali izčiščeni, prave umetnine vredni. Pa zakaj? Zato, ker jc umetnik tem po.javcnn »slepe« strasti dal svoj vid, svoje obzorje in svojo sodbo. Kar je v »Temnem cvetu« bilo še prvotno, fotografski posnetek«, je v poznejših delih avtorjev duh prekvasil, preoblikoval on s svojim globokim in resnično velikim človeškim čutom odgovornosti uravnal.
Treba je pa priznati, da se kaže tildi v »Temnem cvetu« vsa žlahtnost in loi>ota krasnega človeka, ki jc Galsworthy. Preko vse banalnosti j n osladnosti, preko vsega zmotnega in napačnega (kako bi mogel kdo opisati s toliko vnemo in resnicoljubnostjo strast, ne da bi v njene zmote in napake zašel?) — preko vsega tega, pravim, prodira edinstvena darovi,tost pisatelja po božji volji. Kako bi si neki sicer mogel tolmačiti dejstvo, da ti njegovo delo ne postane tako odvratno, da bi ga prenesti ne mogel — po vsem tem, kar sem o toj stvari povedal? So pa vendarle mesta v knjigi, kakor du jih ni GaIswortliy napisal — in ta v ne mali meri zmanjšujejo itak žc problematično vrednost knjige.
Druga nam pa bo vsem ta knjiga radi jezika — e, Župančič pa zna! Bogastvo izrazov, razgibanost sloga, novosti, domisleki — sami biseri — ni du bi o tem govoril — kdo mu je ko«?
Lepo se napravi tudi Bodonijeva antikva — le korektorja bi t rebulo tu pa tam za ušesa Kdo neki jc bil tisti škrat, ki je cele vrstice tako nagajivo prekladal, da jih čitatelj mora iskati vkup kakor v uganki?	s. š.
žene rodbine; v sledečem XX. poglavju pa o specialnem postopku s posameznimi vrstami jetični-kov. Nato slede poglavja o razkužbi, stanovanju iti prezračevanju jetičriika, skrbstvu glede zanemarjenih in nehigienskih stanovanj ter prijavi jetič-nikov. Zelo obsežno ler izčrpno obdelano je poglavje o socialnem, gospodarskem in poklicnem položaju jetičnika v Jugoslaviji, nakar obravnava avtor prevažna vprašanja posvetovanja ter prosvetnega delovanja dispanzerjev. Dobrodošel bo prav posebno katekizem o tuberkulozi za osnovne in višje šole (ČXXl. p.). Tretji zvezek pa vsebuje vzorce raznih tiskovin, ki so potrebne v vsakem protituberkuloznem dispanzerju. Oprema in celotna grafološka izdelava utrjuje sloves Cirilove tiskarne.
2.	Dr. J. Holinjec. Sodobne naloge ljudske prosvete. Omenjena poučua razprava, ki je uprav programatičnega in usmerjalnega pomena ua torišču naše prosvete, je izšla kot prvi zvezek Prosvetne knjižnice-, ki jo je pričela izdajati Mariborska Prosvetua zveza z namenom, da nudi vsem prijateljem izobrazbe možnost vpogleda na področju najaktualnejših sodobnih vprašanj. Hvalevredno pobudo mariborske Prosvetne zveze je treba naj-topleje pozdraviti; saj bo nudila vsem prosvetnim delavcem obilnega gradivu zu razna poučna društvena predavanja. Naslednji zvezki bodo obravnavali: najvažnejše določbe državljanskega zakonika, kmečko gospodarstvo in gospodarstvo boljševizma. eiril-metodijsko misel, ustroj ljudske visoke šole na Danskem, kratko zgodovino jugoslovanske književnosti, kratko zgodovino koroških Slovencev (za 10 letnico koroškega plebiscita) itd. Z izdajo Prosvetne knjižnice je izpolnjena občutna vrzel, ki je doslej zevala na polju naše prosvete. Izvod stane samo 1 dinar. Posamezni zvezki se tiskajo v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Naročajo se pri Prosvetni zvezi v Mariboru, Aleksandrova c. G.
3.	»Naš Dom«. Izšla je v Cirilovi tiskarni dvojna številka tega odličnega mesečnika kmet-ske mladine za avgust in september. Na naslovni slrani prinaša sliko lavantinskega vladike dr. Kar-lina ob proslavi zlatomašništva; vsebuje na 32 straneh obilo poučnega in zabavnega čtiva, ki je mi sil« posrečen način prikrojeno in dostojno naši kmetski mladini. Naš Dom« postaja v poslednjem času izrazito stanovsko glasilo kmetske mladine, lako da bi moral biti nanj naročen vsak kmetski fant in tudi kmetsko dekle; saj prinašajo »Dekliške gredice v vsaki številki toliko lepega in zanimivega za kmetsko žensko mladino. Naš Doni .si radi -svoje pestrosti ter izredno poučne vsebine in jasnega programa osvaja v zadnjem času med slovensko kmetsko mladino vsebolj trdno stališče. Letna naročnina znaša jedva 12 Din. Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru. Naroča se pri upravi ^Našega doma j, Maribor, Koroška cesta 5.
Cerkveni vestnik
Vabilo na praznik sv. Ignacija, ustanovitelja Družbe Jezusove, ▼ nedeljo 3. avgusta v cerkvi sv. Jožeia. Tridnevnica v pripravo na praznik: Četrtek, 31. t, m. ob 6 zjutraj sv, maša z blagoslovom. Četrtek, petek, sobota ob pol 8 zvečer kratek govor in blagoslov. V soboto 2. avg. po večerni pobožnosli se bo slovesno blagoslovila voda na čast sv. Ignaciju, ki ima čudodelno moč v dušnih in telesnih potrebah. — Na praznik sam, v nedeljo 3. avgusta bo ob 8 zjutraj slovesna sv. maša. Zvečer ob pol 8 govor in pete litanije. Ta dan in na predvečer dobe verniki, ki prejmejo sv. zakramente, popolni odpustek, kolikokrat obiščejo to cerkev in molijo po namenu sv. Očeta.
Poizvedovanj*
Kanarček se je zaletel. Dobi se na Cojtovi
cesti SI. 9, I. nadfilr., levo.
V novem Narodnem stadionu v Montevi*ieo je odločilni semifinalni tekmi prisostvovalo 100.000 gledalcev. Velik poset je najboljši dokaz, da so naši reprezentanti v prejšnjih igrali igrali lep nogomet. Vendar ta lepo dovršena igra, ki je zadostovala za zmage nad Brazilijo in Bolivijo, ni zadostovala za Uruguaj, ki si je že dvakrat osvojil olimpijsko prvenstvo. Vedeli smo že v naprej, da bodo naši podlegli, šlo se je le, kolika bo razlika. Ravno ta razlika nas je presenetila. Zmaga Uruguaja s 6:1 je prevelika z ozirom na prejšnje zmage, pa zopet nov dokaz, da se ne sme računati in delati napovedi po doseženih rezultatih. To razočaranje prepustimo onim, ki so računali, da bo Jugoslavija zasedla najmanje drugo mesto. Pričakovati je bilo silnih borb domačih moštev. Kajti Uruguaj in Argentinija sta hotela priti v finale. Prišla sta tudi zasluženo. Kaiti tehnično sta obe reprezentanci precej nadkriljevali svoje nasprotnike. Ko je pa v tekmi Uruguaj : Jugoslavija še slab pristranski sodnik Alneida (Brazilec) razveljavil^ drugi rezularni gol naših, je bila tekma že odločena. Naši igralci so izgubili upanje in s lem tudi že nado na uspeh. Borbenost se je zmanjšala in omejili so se več ali manj na obrambo.
Po prejetih poročilih pa vidimo, da so Jugoslovani tudi v tej tekmi, čeprav so jo izgubili, zadovoljili. Vse do kraja igre je bila tekma odprta, razmerje kotov je celo v korist Jugoslavije z 8:2! To dokazuje v ogorčeni borbi pred golom Urugu-ajcev. Saj tudi poročajo, da so imeli naši napadalci izredno smolo. Mogoče je vplivala krivična odločitev sodnika, da so izgubili živce in čeprav mnogo, vendar slabo in nesigurno streljali. Veliko strelov se je odbilo od prečk in šlo mimo prečk. Le v zadnjih 25 minutah pri stanju 4:1 so se Jugoslovani omejili le na obrambo. Vseeno so še Uru-gvajci dosegli dva gola, od katerih gre eden na račun vratarja Jakšiča.
Utis, ki so ga zapustili naši igralci po tej igri, je zelo dober. Prejeli so veliko vabil, da bi po turnirju igrali tekme v Argentiniji in Braziliji. Tekem niso sprejeli kot reprezentančno moštvo, pač pa bodo nastopili kot BSIC v kombinirani sestavi v Buenos Aires, Rosario in Rio de Janeiro. Vsa druga povabila so morali odkloniti. V teh mestih bodo igrali proti vodilnim klubom. Želimo, da bodo tudi v teh mestih dostojno reprezentirali naš nogomet in z uspešnimi rezultati še bolj dvignili zanimanje v Ameriki za našo domovino, kajti s propagandnega stališča so te tekme neprecenljive koristi.
O poteku te grandijozne borbe nam poročajo naslednje: Jugoslavija je nastopila v sestavi: Jakšič - Ivkovič, Mihajlovič - Arsenijevič, Stefa-novič, Djokič - Pirmanič, Marjanovič, Bek, Vuja-dinovič, Sekulič, Jugoslavija je s silnim tempom pričela in onemogočuje Uruguajcein kombiniranje. Nasprotno se pa naši igralci s silnim elanom pre-lgravajo in v 10. minuti Pirnanič lepo centrira, Vu-jadinovič ujame in zabije
prvi gol.
Jugoslavija vodi! Uruguajci so pričeli besno napa-, dati in v 19. minuti prodre Dorade in doseže izenačenje. Ni se še pomirilo občinstvo od tega uspeha, že Rodi z lepim udarcem z glavo zviša na 2:1. Naši ne popuste in po lepi kombinaciji predribla Bek slavnega Andradea in Bernancuza ter strelja ostro na gol. Vratar odbije, Sekulič ujame, lep pas na center in Vujadinovič zabije v 23. minuti
drugi gol.
Sodnik ne prizna in radi tega je tekma več ali manj odločena. V 30. minuti zabije Anseimo šc tretji gol in polčas. V drugem polčasu naši še vedno napadajo, vendar po krivdi Arsenijeviča, ki je premalo pazil na najboljšega igralca Južne Amerike, levo krilo, Irijarta, pošilja ta center za centrom v sredino. Rezultat le slabe igre Arsenijeviča so bili še trije goli, ki so jih zabili An-selm, Rodi in Dorade. Proti koncu Uruguajci prevladujejo in igrajo ekselicijski nogomet. Tako je končala ta tekma s porazom naših s tako visokim rezultatom precej po krivdi sodnika.
Jugoslavija igra še z Ameriko za tretje, oziroma četrto mesto. Uspeh ni izključen, vendar bo Jugoslavija najbrže tudi v tej igri premagana.
Mag. št. 27.806/30.
Radio
Programi ttadio-Ljubljana t
Sreda, 30. julija: 12.30 Plošče. — 13.0(3 Časovna napoved, borza, plošče. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 18.30 Konccrt radio orkestra.
—	19."0 Literarna ura: Ob 100 letnici pisatelja Janeza Trdine, govori prof. Fr. Vodnik — 20.00 Orgelski koncert g. Blaža Armiču; samospeve po je g. Drago Žagar — 21.00 Na harmoniko igra g. Stanko — 22.00 Časovna napoved in poročila.
Četrtek. 31. julija: I_:.">(> Plošče 13.00 Časovna napoved, borza, plošče 13.30 I/ današnji,h dnevnikov 18.30 Koncert radio orkestru 19.30 Otroška ura, ga. Gabrijclčičcva. 20.00 Prenos »z Belgrada 22.00 Časovna napoved in poročila 22.13 Prenos z Bleda Frich llerse Ja/.z-orkcstra
Drugi programi t
Četrtek. >1. juliju:
Belgrad: 19.30 Ruske narodne pesmi 20.00 Jugoslovanski koncert 21.45 Večerni koncert radio orkestra — Budapest: 12.00 Pevski in violinski koncert 16.00 Pestra radio ura 17.30 Koncert zabav ne glasbe 19.20 Koračnice 21.00 Veliki zborni koncert, nato koncert ciganskega orkestra — Dunaj: 11.0(1 Koncert 15.20 Koncert 20.05 Pevski koncert 20.25 Dunajski ljudski večer — Torino: 16.35 Mladinska ura 17.00 Plošče 19.30 Koncert 20.40 La nave rossa«, opera, nato zabavni koncert — Praga: 19.55 Koncert eksotične glasbe 20.00 Koncert klasične italijanske glasbe 22.15 Orgelski koncert — LungCllbcrg: J0.00 Koncert 22.5u Lahka glasba — Rim: 17.30 Koncert orkestra 21.02 Munon Lescant«, opera — Berlin: 19.00 Zborni koncert 20.00 Zabavna glasba — Kntovicc: 18.00 Koncert solistov 20.05 Malo glasbe 20.15 Koncert '25.00 Plesna glasba
—	Toulousc: 18.25 Pesmi 19.00 Koncert orkestra 19.40 Pestra glasba 20.15 Pesmi 21.00 Koncert orkestra — M.Ostrava: 19.35 Koucert orkestra 20.00 Plesna glasba 20.30 Klasična italijanska glasba 22.15 Zabavna glasba
Cerknica
Konicrenca duhovnikov cerkniške dekanije.
V ponedeljek so se zbrali duhovniki cerkniške dekanije z gospodom dekanom J. Juvanom na čelu v Novi vasi pri Cerknici h konferenci. Konference se je udeležila velika večina duhovnikov iz cele dekanije.
Šport. Tukajšnji SK Javornik )e v nedeljo 27. t. m. na pivenstveri nogometni tekmi v Domžalah zasluženo zmaga.' '.amošnjim SK Diskom z rezultatom 3:2.
Zopet tatvina. J nedeljo je zmanjkalo mizarskemu pomočniku F. Š. pri kopanju 100 Din. Tat je bil toliko pošten' (ali pa prebrisan), da je pustil v denarnici še ostali denar 140 Din. Ni se prigodilo prvič pri kopanju, da bi bil kdo ukraden, zato naj bodo kopalci oprezni pred tatovi, ki so se Cerknici zelo razmnožili._i_
| N. v. Nctierfianiisclie r Plaatsciiappig van Verzekcrin$ van 1DG0
iiirji!
Zavarujte se za nezgode pri gornji zavarovalnici
Zastopnik :
J. Hamers, Tuddernscheweg 36 Sittard.
azpis
Mestno načelstvo razpisuje oddajo kamnoseškega dela za re-noviranje Robbovega vodnjaka pred magistratom. Vsi razpisni pripomočki se dobe med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/IL
Ponudbe je vložiti do 5. avgusta 1930 do fl. ure dopoldne v mestnem gradbenem uradu.
Mestno načelstvo v Ljubljani.
mmmmmmmm
I C
a
Q Zf
Ol
6 S
Neizmerno potrti sporočamo lem potom vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je Vsemogočni za veduo poklical k sebi našega predobrega soproga, očeta itd., gospoda
JOSIPU MEHI
posestnika in lesnega trgovca v Rečici ob Paki
ki jc danes, dne 29. julija 1930, ob 4 zjutraj, v 70, letu življenja. previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal Pogreb se bo vršil v četrtek dne 31. julija ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče Sv. Martina.
Rečica ob Paki, dne 29. julija 1930.
Žalujoči ostali: Elizabeta Meklav, soproga. Anton, Marija, Lojzka, Ivanka, Nežka, Konrad in Franc, otroci. Anton Steblovnik, Franc Klinar, zeta.
t
MAE.I OGLASI
Vsaka drobna vrstica l*SO Din ali vsaka beseda SO par. Ns|man|il oglas .'M 3 Din. Oglasi nad drvel vrstic se ratnnafo vlit. Za odgovor nankol Na vpraian|a brci znamke ne odgovarfamo I
Mizarsk. pomočnika
takoj sprejmem z vso oskrbo. Jožef Sitar, strojno mizarstvo, Križe pri Tržiču.
•i i
Šofer
trezen in zanesljiv vozač, išče službo. Naslov pri apravi »Slovenca« pod št. 8513.
Zaslužek
Nikake besede
_ dejstva govore zase!
Prodajamo senzacijonelne šlagerje. t slučaj: Kasete za 6 oseb (24 komadov) alpacca - srebrno orodje: Din 260. Gramofoni Din 250, kakor tudi 30 drugih gospodinjskih hišnih predmetov. Za agente ogromen zaslužek. Kolekcija brezplačna. Vsakemu lastni rajon. Vstop takoj. Generalna agentura in raz-oošiljalna »Omnia«, Miklošičeva cesta 14.
Ilšče se vajenca
za čevljarsko obrt v starosti 14-15 let, močne postave in dobrih staršev. -Joško Poljanec, čevljar, Ljubno št. 65, p. Podnart, Gorenjsko.
Pouk
Šoferska šola
I. oblast konc., Camernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — TeL 2236. Pouk in praktične vožnje.
Šoferska šola
oblastveno koncesijonira-na I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova cesta 52. Prihodnji redni tečaj prične 1. avgusta.
Restavracija
zelo dobro idoča v centru Zagreba se radi opustitve društvene skupnosti proda. Stanovanje z vsemi pritklinami in kletjo v hiši. Vprašanja na -Jugomosse, Zagreb, Jela-čičev trg 5 pod »320«.
Hiii
št. 1 in 19 (Handlern, p. Kočevska reka, z gruntom in s kmetijskim orodjem na prodaj. Hiša št. 1 je popravljena in v prav dobrem stanju. Pojasnila daje Joh. Wittina, Handlern št. 10, p. Kočevska reka,
Glasba
Izdeluje harmonije
vsakovrstna popravila in uglašanje klavirjev in cerkvenih orgel - Tramte Anton, Škofja Loka.
Vino
letnika 1929 proda graščina Novi Dvori pri Klanj-cu, žel. postaja Brežice -po nizki ceni,
Žaganje in drva
odpadek od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16, za gorenjskim kolodvorom.
Drva, odpadki
od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244.
iimilliTJ
Učenec
boljših staršev z dobrimi spričevali sprejme špecerijska veletrgovina. - M. Spreitzer, Ljubljana.
Sobarica
z večletnimi spričevali se sprejme: Rimska cesta _18/IL_
Pisarniška moč
začetnica, in učenec s primerno šolsko izobrazbo, se sprejmeta. Samo pismene ponudbe brez priloge znamk na upravo lista pod št. »8554«.
Pekovski vajenec
cdrav, priden in pošten, ne pod 16 let star, hrana in stanovanje v hiši, se takoj sprejme. Parna pekarna Jos. Brus v Dolnjem Logatcu.
Strojepisni pouk
med počitnicami se vrši vsak dan od 6 do 9 zvečer. Začetek 4. avgusta. Vpisovanje 1. avgusta in dalje vsak dan od 6 do pol 8 zvečer. Tečaji za začetnike in izvežbance. Poseben tečaj za starejše dame in gospode. Učna ura 4 Din. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta št. 7/1.
Pekarno
na prometnem kraju vzamem v najem ali pa grem za poslovodjo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8548.
Učenec
za trgovino mešanega blaga v Ljubljani, s primerno šol. izobrazbo, se sprejme. Ponudbe pod »Marljiv« na upravo »Slovenca«.
Mlekarja
izurjenega v sirarstvu in vestnega, sprejme v službo takoj Mlekarska in sirarska zadruga logaška v Logatcu.
Vajenko
za mehanično umetno vezenje in predtisk ženskih ročnih del sprejme Matek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova 13.
Kuharica
se sprejme v vojaško bolnišnico v Ljubljani z 900 do 1000 Din mesečne plače. Nastop takoj. Javiti sc je še pred 1. avgustom. Osebno izročiti prošnje je na upravnika stalne vojaške bolnišnice s prilogami: krstni, domovinski in event. poročni list, šolsko, nravstveno in kuharsko spričevalo.
Opremljen lokal
za trgovino ali obrt, pripraven tudi za vinotoc, na križišču cest, sc odda takoj po nizki ceni. Ponudbe upravi lista ood: »Nizka cena« štev. 8549.
Kupimo
Hrastove hlode
in frize kupujem. Ponudbe z navedbo cene je poslati na Ivan Šiška, tovarna parketov in parne žage, Ljubljana, Metelkova ulica 4.
Prodam harmonij
2 vrsti glasov, 10 registrov - Izdelovatelj harmonijev Tramte, Žabnica, Šk. Loka
I2J5353
Otroška posteljica
z obema modrocoma, še dobro ohranjena, naprodaj. - Istotam se proda tudi otroška mizica. —
Zajec, Cojzova cesta 1.
Velika prodaja
dežnih plaščev, pelerin, plaht za vozove, auto-mobile itd. se vrši radi preselitve po izredno nizkih cenah samo še do 3. avgusta. Jančigaj, Tavčarjeva 1 (nasproti Fi-govca).
Tesan les
popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi .lilija«, družba z o. z.. Dunajska cesta 46, telefon 28-20.
Dieselmotor
kompl. 40 HP, znamke Weizer Graz, se vsled razprodaje zelo ugodno proda. Natančneje se izve pri »Vijak« d. z. o z., Gregorčičeva 5.
Obrt
Za časa gasilskega
kongresa
se najtopleje priporoča p. t. obiskovalcem re stavracija »Pod Skalco* na Mestnem trgu 11, kjer se vedno točijo pristna štajerska, kakor tudi dalmatinska vina, ter vedno sveža gorka in mrzla je dila na razpolago. Abo nenti sc stalno spreje majo.
Modroce
vrhne iz la airika močno
blago Din 240 — mreže - posteljne odeje -žimo - cvilh najceneješ kupite pri
Rudolf Sever Ljubljana, Marijin trg 2
Prodam
več komadov raznih dimenzij, železnih jerme-nic, okretalke, 600 mm premera, Shaping stroj, ter cevi za sušilnice, vse nerabljeno, naprodaj. -Jožko Egger - Ljuljana, Mestni trg 11.
Za stavbe
vsakovrsten suh tesan in žagan les. ladiska tla cenc oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Te!efon2424
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, llica 82. Kemič. čistilnica perja.
Čitajte in širite »Slovenca«!
Najboljši
Kis za vlaganje po Din 5*-Oljčno olje daln, „ „ 15'-Butno...... „ 16--
nudi tvrdka
Marija černak In drug
v Ljubljani, Vodnikov trg
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Ljubljana, Stari trg št. 32.
fflaiinovec
z najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dobi v lekarni Dr. G. PICCOLI, Ljubljana
1 kg 20 dinarjev
Pri večjem odjemu ceneje. - Razpošilja sc po pošti in železnici.
Otrokom po končani šoli
klenica
3 velike
dajajte redno vsak dan po 2 do 3 male žličke okusnega
železnega kina vina
Otroci
Vam bodo zdravi, veseli, dobrega teka in močnih živcev.
„ENERGIN"
jih obvaruje vseh bolezni.
ENERGIN železno kina vino se dobiva v lekarnah in drogerijah, 1 polliterska ste-Din 40'—. Po povzetju razpošilja Laboratorij >ALGA«, SUŠAK. :like steklenice Din 128—, 6 velikih Din 248'— in 1 zastonj.
Potrti vsled neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskreno ljubljena mati, gospa
Elizabeta Lešnik
vdova viijega davčnega upravitelja
v ponedeljek dne 28. julija 1930 ob 12 po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 68. letu starosti, boguvdano umrla. — Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo dne 30. julija 1930 ob 15.30 iz kapele mestnega pokopališča na frančiškansko pokopališče v Pobrežju.
Sveta maša zadušnica bo darovana dne 31. julija 1930 ob 7 zjutraj v mestni stolni in župni cerkvi. Maribor, dne 29. julija 1930.
Dr. Alojzij Lešnik, sin. Elza in Marija Lešnik, hčerki.
Urez posebnega naznanila	Mestni pogrebni zavod
Parcele na prodaj!
Po jako nizkih cenah je naprodaj več parcel ljubljanski okolici. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 8457.
Hiša z gostil, pravico
gospodarskimi poslopji in večjim zemljiščem v Trojanah, zelo pripravna za trgovino in pošto ob drž. cesti, je takoj naprodaj. -Plačilni pogoji zelo ugodni. Pojasnila pri trgovcu Cerer-ju v Lukovici.
Umrl je v Gospodu ugledni katoliški mož, gospod
Jožef Skrbeč
bivši ponovni dolgoletni zaslužni župan občine Stari trg pri Rakeku
Bog mu bodi plačnik za vse mnogobrojne in velike zasluge v korist občine!
Županstvo občine Stari trg.
Krušno moko in
rženo moka
vedno sveSo, kupite zelo ugodno pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Resljeva cesta 24.
100 kg
koruze . . 168 D rešet. oves 200 D
prodaja proti gotovini
JOS. BAHOVEC
SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA
Deček, sirota,
10 let star, išče dobrega doma. Prijel bi za vsako delo. Eno leto bi še hodil v šolo. Ponudbe sprejema oglas, oddelek »Slovenca«.
Pljuča!
Zdravniški zavod dr. Peč-nik-a za pljučne bolezni (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekt 3 Din.
ZAHVALA. Za prisrčno sočuvstvovanjc ob težki izgubi našega ljubljenega in
Maksa Paschifza
predragega soproga in očeta, gospoda se tem potom iskreno zahvaljujemo. — Posebno zahvalo izrekamo darovalcem mnogobrojnih vencev in šopkov ter vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči ostali.


Ali ste že poravnali naročnino?
Kmetijska zadruga, reg. zadr. z o. z. v Starem trgu pri Ložu,
naznanja žalostno vest, da je po daljšem bolehanju dne 28. julija popoldne v Gospodu zaspal zgledni krščanski oče, posestnik, ustanovni član Kmetijske zadruge in nepretrgoma 34 let njen zaslužni odbornik, gospod
Jožef Skrbeč
čegar truplo preneso v sredo 30. julija zjutraj ob 7 iz domače hiše v Nadlesku št. 30 na pokopališče v Podcerkvi k zasluženemu počitku,
Načelstvo in nadzorstvo Kmetijske zadruge Stari trg.
Načelstvo in nadzorstvo Kmetijske hranilnice in posojilnice v Starem trgu pri Ložu, r. z. z n. z., sporoča žalostno vest, da je v Nadlesku št. 30 v ponedeljek 28. julija Bogu vdano umrl njen ustanovni član in dolgoletni zaslužni odbornik, gospod
Jožef Škrbec
čegar truplo preneso v sredo 30. julija zjutraj ob 7 zjutraj v Podcerkev k večnemu počitku.
Nepozabnega rajnika ohranimo v trajnem spominu!
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ccč.
Izdajatelj: Iran Rakovec.
Urednik: Prano Kromžar.