PoStnina plačana v gotovini Iztaaja vsak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5*50Din,zainozemstvo lODin Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. 4 2?» 9 9 - *^~-* ^3^P^ ^^51^^^^^^^ ^^BB^^^^ ^^^^^^^^^M^^"^ ^^^^^^^SÜ^H^^^^ ^^^P|B^^^^^ I^Bi^^B^^W^^^^ ^^^PM^^^^^^^^**- Cena 1.50 Din Redakcijn In uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1, pritličje, desno. Telefon interurban Stev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 1. Celje, petek 4. januarja 1935. Leto XVIL Deklaracija vlade g. Jevtica Na seji Xarodne skupščine v če- trtek 3. t. m. popoldne je pred- sednik ministrskega sveta in mini- ster zunanjih zadev g. Bogoljub Jev- tie prečita! naslednjo deklaracijo kraljevske vlade: »Gospodje poslanci! Kra'.jevska vlada ima cast predstaviti se Narod- nemu predstavništvu s tole dek-ara- cijo: 7 ustavo kraljevine Jugoslavije, ki ja je 3. septembra 1931 dal na.š veli- ki vladar. blagopokojni Viteški kralj Alrksander I. Uedinitelj, je dobila j jugoslovenska nacionalna misel po- J poln izraz in potrebno janistvo za . svoje pojx>!no oživljenje v organizi- lani nacionalni celoti. Cuvajte Ju- gosiavijo! Čuvajte edinstvo naroda in državno celoto! —- to je najvišji zakon za vse in za vsakogar, to je neomajna zaobljuba za vse našt po- kolenje in za vso bodočnost. Kralje- vina Jugoslavia je teritorialno, po- litično in moral no pridobitev nmogo- številnih rodov. To je sveto poslan- stvo kralja-mučenika, ki ga mora- mo čuvati in samo okrepljeno izro- o i r i boio napore. Potreba notranje konsolidacije države Gospodje poslami! \z spoštovanja resnice in trezno opaženih dejstev gleda kraljevska vlada brez samo- prevare na stanje naših splošnili raznif-r in na potrebo noti*anje kon- solidacije države. Prepričana, da slo- ne temelji vsake dobre državne upra- ve na brezpogojni vdanosti. blaginji in napredku domovine. uverjena o potrebi neomejene in resnične služ- be kralju in narodu, bo kraljevska vlada v tem oziru prednjačila in bo gotovo deležna razunievanja in pod- pore vseh svojih sodržavljanov. V tej službi splošnim interesom ho kraljevska vlada, ötcpajcc odloči«<* in neomajno po poti naše nacionalne \v. državne politike, izražene z veü- kini delom kralja-mučenika, in 7a- trtane z ustavo leta 1931. — sprejela sodelovanje vseh, ki jih bo vodil isti cJuh, ne glede na to, na kateri strain' so bili v naših prejšnjih političnih lazprtijah. (Jstava kraljevine Jugoslavije iaje potrebno možnost za čvrst razvoj nacionalnega in socialnega življenja našega naroda. Lojalno izvajanje in ^poštovanje ustave bo omogočilo nor- malen političen razvoj v državi. Upostevaje obstoječe zakone in ob najvesinejšem njihovem izvajanju bo kraljevska vlada posebno streme- la za tem, da ne opusti ničesar, kar bi rnogio olajšati in pospešiti narod- no življenje v vseh njegnvi]i obli- kah. Dekoncentracija F.na lzmed prvih nalog kraljevske vlade bo reorganizacija državne upravp, popolna organizacija bano- vin kct upravnih in samoujiravnih cJinic 7 izvedbo popolne dekoncen- tracije oblasti. Uprava mora biti ce- nena, cnotna in napram narodu ne- posreäna. V veri, da more samo po- polT.a in od vseh spoštovana zako- nitost biti edino merilo v obecvanju med državljani in predstavniki ob- la^ti. bo posvetila kraljevska vlada največjo pozornost strogemu izvaja- nju zakonov napram vsem in vsako- mur v popolni euakosti vseh «Ir/.av- ljanoN in bo skrbela, da postane /a- konitost ena izmed glavnih vrlin na- še notranje politike. Kršitev zakonov no bo trj.tla v nobeuem primeru. pa najsi piide s katerekoli strani Odnosaji in soilelovanje ine» ;lr- žavo in j>rizuaniiui veroizpovedmi ob inedsebojnem spoštovanjn in no.i- piranju naj ohranjajo nacionalno edinstvo v smeri moraine okreoitve in f'.iioevne izpopolnitve najširšsli vlojev našega naroda. Konkordat s sv. stolico Kraljov^ka vlada je prešinjena z najboljšo voljo, da odnošaje in iskre- Tio sodelovanje med državo in kato- j liško ct-rk\ijo z uspehom in traino : ..agoiovi s sklenitvijo konkordata s I sveto ftolii'O. Gospodarski program Gospodje poslanci! Posebno skrb je kraljevska vlada posvetila gospo- darskc-linančnim vprašanjen». Po- tiebe narodnega življenja spravljajo ta vprašanja v prvo vrsto. Pri tem dclu se bo kraljevska vlada ravnala po tehie načelih: Podpiranje produktivnih sil prebi- valstva na vseh področjih gospodar- skega dclovanja, tako v kmetij^tvu, kakor v industriji, trgovini in obrti. Najvočjo pozornost bo posvetila kmetijstvu kot najštevilnejšemu in najvažnejšemu delu prebivalstva. Mi moramo povzdigniti našo vas, po- magati zadružništvu kot gospodar- sko socialnim organizacijam in vsem zadružnim oblikam, kar bo eden \/.- med ciljev gospodarske politike kra- ljevske vlade. Upostevaje. da izhaja gospodarska kriza pri nas v prvi vr- sti iz krize kmetijstva, bo kraljevska .luda priskočila na ponioč pred vsem kmetu in njegovemu gospodarstvu. Napredek kmetovalcev je pogoj za ohranitev in razvoj ostalih gospodar- skih slojev: industrijcev, delavcev, trgovcev in obrtnikov, ki bo zanje kraljevska vlada poskrbela vse, kar bo moglo izboljšati njihovo gospo- darsko stanje. V finančni politiki bo kr. vlada skrbela: 1. da bodo izdatki v ravno- težju z dohodki, in 2. da ohrani sta- bilno vrednost narodnega denarja. Prepričana, da napredek javnih fi- nanc zavisi od napredka zasebnih financ, se bo kr. vlada prizadevala, da s svojim delom samo podpre in nadzira zasebno podjetnost, prepuš- čajoč širok delokrog vsem gospodar- skim slojem prebivalstva. Davčna obremenitev je dosegla svoj višek. Kr. vlada bo upoštevala to dejstvo in se pri tem tmdila, da prepreči preveliko davčno obreme- njenost s pravično razdelitvijo jav- nih dajatev in s tem, da spravi davč- no obremenitev v sklad z davčnimi možnostmi državljanov. V dosego te- ga cilja na gospodarsko-finančnem polju bo kr. vlada iskala sodelovanja samih erosptxlarskih organizacij, zbornic, zvez in zadružnih ustanov, tako da bodo ukrepi, ki jih bo treba storiti, z vseh strani proučeni in bo- i do kar najbolje dosegli svoj nameii. j \' tem primeru bo imelo prebivalstvo | obOutok. da je ono, kar se v toh } vprašanjih stori. v resnici najbolj.se j in kar moči smotreno. | j Prcsvetna politika ; Gospoilje poslanci! Kr. vlada se bo j trudila. da bodo vzlic skromnim sred- j stvom Sole vseh vrst in vse prosvet- I ne in druge kulturne ustanove ustre- zale svo.jemu namenu narodnega Zavora na avtomobilu ki cvili, je zelo neprijetna. Ali tudi Vaš tcašelj ni prijeten. 3tjtt &MŠM&d loiloie pa ne boste kasüaü. Kašelj manjši ali večji VlMmM uspešno prepreči Proizvod »UNION*, Zagreb ne z veliko ljubeznijo do zedinjene velike domovine in do resničnih ide- alov človeštva. Kr. vlada je prepričana, da bodo njena prizadevanja na vseh poljih narodne prosvete in pospeševanja etičnih vrednot v človeku pripomog- le k ublažitvi gmotne in duhovne sliske današnje družbe. Telesna vzgoja mladine Da bi v popolnem skladu duha in telesa mladina dobila kar moči iz- popolnjeno voljo, ki je že v Sokolu kraljevine Jugoslavije našla svoj po- polni izraz, bo vlada obrnila poseb- no pozornost telesni vzgoji naših na- raščajev. Treba je ohraniti vrline borbenosti in samozatajevanja, da bi velika zgodovinska inspiracija, ki je ustvarila Jugoslavijo, postala duhov- na podžiga vse mladine vsega naro- Naša vojska Kraljevska vlada smatra za svojo dolžnost še dalje vršiti delo Viteške- ga kralja Aleksandra I. Uedinitelja za razvoj obrambnih sil kraljevine Jugoslavije. Naše vojaške sile bodo predmet stalne skrbi in brige vlade, ker nam bo ta, okrepljena in razvita v popolni meri služila za najboljšega varuha miru in ustvarila največjo varnost naše domovine. V službi na- šega mini bo naša vojaška sila, pri- merno močna in dobro opremljena. hkratu tudi najboljša zaščita narod- ne časti in zanesljivo poroštvo za spoštovanje mednarodnih pogodb. Kraljevska vlada, ki uživa visoko zaupanje kraljevskega namestništva in ki se opira na Narodno predstav- ništvo. je globoko prepričana, da bo mogla izvršiti naloge, ki si jih je za- dala v splošno korist naroda, za na- predek in blagostanje države in za mir in veličino Jugoslavije.« Deklaracija vlade je bila sprejeta z velikim odobravanjem. Po seji Narodne skupščine se je sestal tudi senat. Na seji je predsed- nik vlade g. Jevtič prečital deklara- cijo vlade, ki je bila prav tako spre- jeta z navdušenjem. KUPUJ fDOMACEl Dunajska vremenska napoved za soboto 5. januarja: Mi mogrede ob zapadnih vetrovih nekoliko topleje, sneg na vidiku. v 2 do 3 dneh grozi mrzlo vreme ob severovzhodnih ve- .....vih. Stran 2. Nova Doba« 4. I. 193Ö. Stew 1. Anketa hmeljskih trgovcev in producentov v Žalcu V dect nibiu je hi la v Žalcu anko- ta hmeljskih trgovcev in komisijo- iiarjev tor clanov Hmeljarskega dru- štva, ki jo je sklioalo sresko načel- stvo v Celju. Anketi so prisostvovali gg. sreski podnačelnik Svetina kot zastopnik sreskega natclstva, sreski kmetijski referent kmet. svetnik Wernig kot strok. referent, predsednik žalske občine g. Lorber, zastopnika Hmo- Ijarskega društva gg. Senica in Pe- triček, nekaj zastopnikov hmeljarsko produkcije in znatno število povab- Ijenih savinjskih hmlejskih trgovcev in komisijonarjev. Sreski podnačeluik g. Svetina je otvoril anketo in obrazložil splošni namen sestanka. Tajnik Hmeljarskega društva g. Petriček je v imenu hmeljskih pro- ducentov in v imenu Hmeljarskega družtva poročal, kako so se hmelj- ske eene ravnale vedno po starem narodnem gospodarskem zakonu: po- nudba in povpraševanje. Brezdvoin- no je hmeljski producent odvisen ci- sto od trgovine. Hmeljsko produk- cijo v Savinjski dolini širi in pos^>e- šuje Hmeljarsko društvo že dolga desetletja in je društvo delalo ved- no složno med produkcijo in trgo- vino. Hmeljarsko drustvo je vedno poudarjalo, da je pri hmeljski pro- duk( iji poštenje prvo in zaradi tega bi Hmeljarsko društvo želelo, da bi bila tudi trgovina napram produk- ciji poštena. Hmeljskemu producen- tu naj bi se dalo to za pridelani hnielj, kar v resnici zasluli. Vseka- kor je potrebno, da obolelo hmeljsko trgovino ozdravimo. Predsednik žalske občine g. Lor- ber je referiral. da je Hmeljarsko društvo vršilo najdalekosežnejši upliv na hmeljarsko produkcijo, za- radi Cesar tudi pričakujemo, da bo hmeljska trgovina uvaževala naže želje. Resnica je, da je bil med hmelj- sko produkcijo in trgovino vedno prikrit boj. Letos so se pa v hmelj- ski trgovini pojavili taki izrodki, da je remedura neobhodno potrebna. Pojavili so se nekakšni tekači, ki so kupovali na lastni račun in zaslu- žili pri diferenčni trgovini. Teka.či niso nastali sami iz sebe, ampak so tekače ustvarjali nakupovaki, ki so tekače razposlali med ljudstvo. S tekači, ki so kupovali na svoj raeun in so barantali. je bila naša hmelj- ska produkcija, predvsem mali pro- ducent, oškodovana za težke milijo- ne. Nujno potrebno je. da se sistem tekačev takoj odpravi, da nakupo- valci nakupujejo sami, ali pa da inoz-emski kupec pridobi našega na- kupovalca za hmelj. Gosp. Lorber ie predlagal: »Da privedemo naso hmelj- sko trgovino h končnemu ozdrav- Ijenju, predlagam: Na podlagi § 03 fin. zakona in § 00 obrt. zakona, naj se hmeljska trgovina deklarira /.a koncesijonirano. Vsi dosednji obrtni listi naj se razveljavijo. Predlagam, da se v smislu § 02 določi za vsako- ga hmeljskega trgovca kavcija v znesku 50.000 Din. V ta namen bi bi- lo treba izdelati poseben pravilnik, ki bi vse, kar sem predlagal, podrob- neje uredil.« Podnačelnik g. Svetina je izjavil. da je po zakonu sicer dana možnost, da se hmeljska trgovina koncesijo- jiira, vendar bo težko najti zakon, ki bi mogel ilosedanjim obrtnikom vxeti obrt. Koncesijoniranje bi prišlo torej v poštev le za nove trgovce s hnieljeni. Obrtni zakon itak ne do- voljujc tekaeev. Vsak pomožni de!a- vec v hmeljski trgovini l)i moral biti prijavljen. Iz dosedanjih poročil je razvidno, da so tekači delali na svo- jo post in jo to prekršba obrtnega zakona. Poudaril je, da lani ni bilo niti ene prijave o nedovoljenem po- slovanju tekačev. Trgovec g. Oset je v imenu povab- Ijenih hmeljskih trgovcev izjavil: »1. Gosp. Petriček poudarja, da se je cena hnielja ravnala vedno po no- nudbi in povpraševanju. Poudarjam, da je hmeljski producent letos sain zakrivil, da jo cena hinelja tak;> nizka. Kmetje niso zahtevali od h- kačev legitimacij, iz katerih je ra?- vidno, za katero firmo kupujejo. To- kač sine kupovati samo za tvrdko, od katere ima legitimacijo. 2. Pro- ducenti naj se trudijo, da boilo pro- i izvajali boljšo kvaliteto hmelja, in vse se bo lahko prodalo. 3. Dobro bi bilo, če bi Hmeljarsko drustvo >:a- j htevalo od svojih članov disciplini- j ranost, da bi se držali tudi uzanc, i ker je že z uzancami trgovina ure- ! jena. Diferenčni nakup je wekakor nezdrav }>ojav. Vendar sem jaz proti koncesijoniranju, predlagam pa, tla se osnuje ožji odbor iz Clanov Him- ljarskega društva, ki bo stalno ]>o- sloval in ki bo urejeval tudi hmeij- sko trgovino ter razmerje to do hmeljske produkcije.« Gosp. Senica se je pridruž-. n..,. nju g. Oseta, da bi koncesijoniranje ne bilo dobro. Sporayumno dolo me«! obema skupinama bi bila najboljša rešitev. Zato je pozdravil, da se osnu- je ožji odbor, in predlagal, daseime- nujejo z vsake strani štirje clani v otlbor. Gosp. Oset je predlagi.i . ;.. o.j. odbor naslednje zastopnike trgovcev: gg. Cukalo, Goričana, Tirška in Za- gode ta. Predsednik g. Lorber je poudaril, da i\e rabimo inozemskih kupcev. Naši trgovci naj sami kupujejo. G. Goriean je izrazil bojazen, ali bi bi- lo mogoče uspešno vrsiti hmlejsko n- i govino, če se odpravijo vsi tekači. Če- j sto :< ah leva kaka inozemska tvrdka, da se v teku 24 ur postavi ves na- ročeni hmelj na postajo. Gosp. Tir- Čuvajmo Jugoslavijo! šek st1 je izjavil proti sistemu teka- Cev. Gosp. inž. Ježovnik je poudaril. da en nakupovalec ne sine zastopati dvajset inozemskih tvrdk. G. Oset je poročal, da je bila glede inozem^kih kupcev in nakupovalcev predložemi Zbornici posebna vloga že pred enim letom, vendar rešitev doslej ni pri- spela. Gosp. Oset je vprašal, ali ima- jo inozemski kupci sploh pravico pri nas kupovati. Gosp. podnačelnik Svetina je pojasnil, da mora vsak inozeniei- pri nas obrt prijaviti. Gosp Oset je pripomnil, da bi skle- pi ožjega odbora imeli samo značaj provizorija, definitivne sklepe bi mo- ralo osvojiti celotno trgovsko dru- stvo. Narodiii poslanec g. Ivan Prekor- šek je reasumiral poročila o nemo- rali, ki se je razpasla v letošnji hmeljski kupčiji, in odločno obsodil difcrencne nakupe, ki pomenijo uta- jo obrti. Če politična oblast ne bo mogla uspeti, pač ne bo preostalo drugega, da bomo poklicali na po- moč finančno oblast. Vsekakor je treba vse pojave nereelne hmeljske trgovine sproti prijavljati. Gosp. Cukala je navedel, da se na pr. v lesni trgovini posebno s stram Italijanov uporabljajo takozvani sen- zali. Priporočljivo bi bilo, da bi se mogoče tudi v hmeljski trgovini uvedli senzali, katere bi uporablja'i od časa do Časa po potrebi. Končno je bilo soglasno sklenjeno. da do 15. januarja prijavi predsed- stvo Združenja trgovcev pet svojih zastopnikov in ravno tako tudi Hme- ljarsko drustvo pet svojih Clanov v ožji odbor za ureditev hmeljsk,e ku',i- čije. V ta ožji odbor bi se povabil tudi zastojmik politične oblasti. Gosp. Zeckendorf je še izjavii ima naročilo od svoje firme odnosno oblasti. da brzojavi takoj če.-koslo- vaškemu ininistrstvu zunanjih v.n- dev, Oini bi se mu pri nas pri hmeij- ski kupčiji drlale kakšne ovirc. Of bi se g. Zeckendorfu zabranievalo pri nas poslovanje, bi Češkoslov takoj izgnala tisot- .introslowi državljanov. Ali ste že poravnali f narocnino * Politični pregled P Ostavka Nikole Uzunoviča kot f.red^ednika poslanskega kluba JNS. l'ivil>ednik Jugoslovenske nacioiiül- ne stranke g. Nikola Uzunovič, ki je bil, kakor znano, obenem predsednik poslanskega kluba JNS, je podal ostavko na položaj predsednika po- slanskega kluba. }> Zahvala dr. Mačka Nj. Vis. kne- 7U namestniku Pa via. Za boži<% iz- 1'uščoni dr. \'ladimir Maček je po- slal Nj. Vis. knezu nainestniku Pav- lu brzojavko, v kateri se zahvaljuj? 7& pomi'.ostitev in izraža upanjc- v srečno rešitev vseh notranjih tičnih vpraJanj. p Sporazum med Francijo in Ita- lijo. Mod francosko in italijansko vlado je po daljših pogajanjih prišlo do sporazuma. Francoski zunanji minister Laval je odpotoval v četr- ek zvečer v Kim, kjer bo ostal tri dni in bo tudi sprejet od j>apeža. fz- gleda, da je prišlo do sporazuma >o- le po intervenciji Anglije v Rimu. Velik del francoske javnosti se je odločno upiral sporazumu v doseže- ni obliki, slednjič pa je zinagal ozir <1o posaarskega plebiscita in njego- vih morebitnih posledic. Mussolini bo v enem svojih priliodnjih govorov priznal potrebo italijansko^jugoslo- ven?kega zbližanja in poudaril nedo- takljivost jugoslovenskih mej. Ho- nuinija najbrž ne bo podpisala ga- rancijskega pakta glede Avstrije in bi torej Mussolini ne priznal Male antante kot srednjeevropske velesil»?. Po drugih vesteh pa bo plaCnik iega spcrazmna Abesinija, ki se 7 japon- sko pomočjo že pripravlja na vojuo z Italijo p Gospodarski svet Balkanskega sporazuma se bo sestal 15. t. in. v Atenah. p GlAbOvanje za posaarski plebiscit S3 bo pričelo že v nedeljo 0. t. m. Ta dan bodo glasovali vsi javni nanieS- fenci, vse drugo prebivalstvo pa bo glasovalo 13. t. m. p Ncv italijauiki poslanik v Beo- gradu. Italijanski poslanik v Beogra- du Carlo Galli jo imenovan za a»n- basadorja v italijanskem veleposla- ništvu v Ankari. Za novega italijan- skega poslanika na našem dvoru je imenovan Guido Biola conte de Cam- polta, dosedaj sef odseka v zuna- njem ministrstvu v Rimu. Domače vesti il Vojaško napredovanje Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je s posebniin ukazom napredoval v čin polkovni- ka. d Ncvi ban savske banovine. Na predlog predsednika ministrskega svftta in ministra zunanjih zadev ter na podlagi čl. 86. ustave je kraljevo nmestništvo imenovalo univ. profe- sorja v Zagrebu in bivšega ministra dr. Marka Kostrenčiča za bana sa^- ske banovine. d Izprememba v notranjem mini- strstvu. Z odlokom notranjega mini- stra je postavljen za načolnika oil- delka ?a javno varnost v notranjem ministrstvu Nemanja Ljubisavljevk, doslej načelnik oddelka za zaščito države. za načelnika oddelka za za- ščito države i>a dosedanji načelnik oddelka za javno varnost Dragoslav Lazič. d Artukoviča bodo izročili našim oblastem. Francoski pravosodni mi- nister jc obvcrtil jugoslovam-.ko v!;«.- do. da je v Franciji aretirani vodja ¦nizacije terorističuih ustaš.ev dr. oj ArtukoviO, ki je svoj čas or- ganiziral ponesrcčeno vstajo v Liki. v MaireiUeu na razpolago za izrooi- tev jugoslovenskim oblastem. V Ju- goslavijo ga bodo prepeljali na ka' nem {raiii'n^iMü .-ili ii.ifovir.\, u- U. parniku . •. ii" v Ljubljani ^poroča: Z-odlokom pro- nictnega ministra od 3. t. in. se po- daljša veljavnost legitimacij aktivnih ilržnvnih nameščencev, ki jim je po- tokd rok vcljavnosti 31. decembra H>34, do zamenjave z novimi legiti- macijaini najdalje do 31. marca « I Po istem odloku veljajo v letu UKH. izijane legitimacije za poklicno no- vinarje «lo 1. februarja 1935. d Dve novi železniški postajalLšM bosta otvorjeni za ]»otniski proniet v nedeljo a. t. in., in sicer: Tezno in Vrhnika-trg. Obe postajališči sta opremljeni za odpravljanje potnikov, prtljaga se prevzema za prevoz le proti doplačilu. (! Ljubljana že ima velenjiki tok. V ictrtek jo bila Ljubljana priklop- ljena na claljnovod velenjske o!ok- trarne d Olajsav.i v plačevanju taks na motorna vozila. Ceutrala Avtokiuba v Boogradu je prejela obvestilo fi- nančnega ininistrstva, da je ministr- stvo ugodilo stališcu kluba glede pla- čevanja državne takse in je potem- takern plačati ob registraciji za leto 1935. le en kvartal, ne pa za celo le to v naprej. Kakor znano vodi Avto- klub že dalje ta.no. akcijo za izboljša- nje stanja avtomobilizma v državi. Kot eno teh sredstev za izbolj^anje je smatrati ukinitev vseh direktnih taks in uvedbo primernega obdav- conja bencina, s fimer bi se doseglo pravično obdavčenje j>o principu: kdor več vozi, več. plača. Res on na dajatev pa je izvedljiva šele oil 1. aprila, ko stopi novi proračun v ve- ljavo. Zaradi tega je izposloval Av- toklub sedaj, da se plača do korične odločitve o sistemu obdavčenja samo prvi kvartal. d Dolgoročna hipotekarna posDjila SUZOR-a. Ravnateljstvo SL'ZOR-a v Zagrebu je imelo pred dnevi sejo, na kateri je sklenilo naprositi ministra za : ocialno politiko in narodno zdrav- je, naj bi spravil v finančni zakon za novo proračunsko leto odredbo, da bi se ustanovile namesto dosedanjih treh privatnih društvenih bolmSkih blagajn blagajne za zavarovanje pri- vatnih nameščencev, čijih okrožni uradi SUZOR-a bi skrbeli za zavaro- vanje delavcev xa primer bole/ni, nesi'ece, onemoglosti in starosti. Ob- enem bo ravnateljstvo zaprosilo mi- nistra, da odobri izpremembo pravii- nika zagrebskoga M'erkurja. Na ^eji je bil odobren pravilnik o načinu po- deljevanja dolgoroCnih hipotekarnih posojil. SUZOR bo dajal na obliga- cije, izstavljene po obstoječih zakon- skih ;.oločbah samo proti vknjižbi na prvem mestu in proti izrectu ob- veznosti, da se zastavljene nepie- miciiine brez dovoljenja SUZOR-a ne -••iiiejo ontujiti ali prenesti. Odplacilo dolga lahko traja največ 40 let, ob» e- sti bodo znašale 8% in se bodo pla- cevale pol leta naprej. Zagrebški Merkur je r.aprosil /a posojilo 1 ini- lijon 300.000 Din za zgraditev saua- toiija. 2e prej je dobil Merkur poso- jilo v "neskii 2,700.000 Din. — Akcija SUZOR-a za likvidacijo privatnih holniških blagajn je izzvala pri toll blagajnah in med njihovim šlevi!- iiim cianstvom splošen odpor. d Foto Revija. Prejeli smo prvo Ic- tosnjo številko toga izvrstnega me- sečnika za vse panoge fotografije. Ta številka ima pestro vsebino in zelo lepe slike. Zahtevajte pri upravi Fo- to Revije v Zagrebu, Dalmatinova C, stevilko na ogied ter navedite sistem in natančnejše podatke o VaSem fo- tografskem aparatu. Celje in okolica c Intervencija poslanca Prekorska glecle rerjuiacije Savinje. Narodni i>o- slanoc g. Ivan PrekorSek je v cetr- tek interveniral pri finančnor.» mi- nistru dr. Stojadinoviču glede poype- šitve regulacije Savinje in zaposlitr ve ogroninega števila nezaposlenih delavcev v celjskwn okrožju. Gosp. finančni minister je obljubil g. po- slancu Prekoršku, da bo njegovo in- j torvoncijo upošteval. Oülikcvanje najloljših streicev. ..,.i)is;er /.a vojsko in niornariro je odlikoval z modajlo dobrcga : tiel- ca« č-lano Slirlske družine v Celju gg. mestnega računskcga revidenta Janka YVagnorja. posestnikovoga na Karla Sainca 7 Ložnice in tovai- niškega delavca Avgusta Kebriča z Ložnice j>ri Celju. Odlikovanci so do- j segli na vojaškem strelišču v Pečov- niku pri streljanju na tarčo Strelske $tev. 1. «Nova Doha« 4. I. 1935. Stran 3. «Iruzine na razdaljo 200 ni nad 80 od- >totkov vseh /adetkov. Izrofitev od- ükovanj bo drevi ob osmih v strelski -obi hotola "Ilubertusn«. • Lepa počastitev zaslužnih celj- skih gnsilcev. Prosiovoljna gasilska in reševalna četa v Celju je priredila na Silvcstrovo v Gasilskeni doinu ho/ičniro, združenos silvestrovanjeivi /a svoje flane in njihove svojee. Ob toj priliki je predsednik g. Jellen/. ua^ovoril zbrane tovariše, se jini za- hvalil za požrtvovalno delo na gasil- ! in resevalnem področju ter jini i mnogo sreče v noveni letu. Na- to so je v prisrčnih bcsedah sponi- nil 40-letuiee neumornega in uspeš- nega gusilskega in reševalnega delo- va^ja poveljnika čete g. Fr. Ko.-chier- ¦ a i'"1 iMi čestital k jubileju. Tova- i ;>oklonili g. Koschierju lepo 1 i> {Vlado. Kakor znano, jt g. ¦!iit»r tudi telmieni vodja celjske Kasilske župe in clan uprave gasi!- ske zajednice za dravsko hanovino. \" inienu eeljske gasilske župe je ^lavljencu čcstital tudi župni stare- šina g. Konrad Kologranr. Štirje dru- gi člain eeljske gasilske čete gg. Hen- rik Findeisen, Bogoinir Gradt, Ed- mund Bandek in J. Jicha so prejeli eastne diplome za svoje 30-letno po- žrtvovalno gasilsko udejstvovanje. Odlikovancem tudi mi izrekamo pri -rvnr- čestitkf! r Silvestrovanje je bi!o letos ^krom- nejše uego v prejšnjih letih. Silve- strov večer sta priredila samo Dru- štvo absolventov drž. trgovskih šol v Celjskem domu in »Svoboda« v Na- rodnem domu. Dobro obiskane so bi- le celjske kavarne ter innoge gostil- ue- v inestu in okolki, kjer je vlada- !o \>o no5 živahno vrvenie. Gibanje prebivalstva. V eeljski /uj'oiji, ki šteje nad 18.000 duš, je bi- lo tani rojenih 542 otrok (280 dečkov in 202 deklic), med temi 32 mrtvo- rojenih. Nezakonskih otrok je bilo 141, ined temi nad 100 iz drugih žup- njj. ki so bili rojeni v porodnišniei. Od ianskih novorojencev jih je 83 i/. rnesta in 21? iz okolice. Leta 1933. je bilo v celjski župniji 578 rojstev. La- ni je umrlo 441 oseb (222 moških in ¦219 žemk). Iz mesta je umrlo 94. \/. \ okoliee 148 oseb. Leta 1933. je umr- l lo i79 oseb. Porok je bilo lani 140. predlauskiin 139. Od drugod je pii- Sio k poroki l> parov, 11 parov iz Ce- Ija pa se je poročilo izven ocljske žnpnijo. r Tujski promet v pretcklem letu. Lani jc obiskalo Celje 12.441 tujeev na.-.proti 11.125 I. 1933. in 8.767 I. 1932. Tujski promet v Celju v zadnjib !e- j tih kljub krlzi stalno narašča. V de- j ccniiim je obiskalo Celje 892 tujcev ! (nasproti 1.045 v lanskem novernbru ! in 810 v predlanskem decembru) in sieer 758 Jugoslovenov in 134 ino- ztMviev, med tenii 158 Avstrijeev, 29 ; Čohoslovakov, 13 Italijanov, 10 Nem- j cev, 5 Rusov, 3 Roniuni. 2 Madžara j ter po 1 V—........ ':........^- 1)-;:"1; in | Turek. <¦ Rnzmere na tlelovueia trgu. i'ri ek^pozituri javne hor/c dela v Ce- lju se je od 21. do 31. decembra na ! r\ovo prijavilo HO brezposelnih (50 j iM.^kih in 4 ženske), delo je bilo po- J nujeno za 10 oseb Iza 4 moške in «i j žensk), posredovanj je bilo izvrSenih j i (za Z moska in 2 ženski), odpoto- j v.' ¦> je 12 oseb (9 moškib in 3 žen- I odpadel je 1 moški. Due 31. de- \ >ra je ostalo v evidenci 588 brez- j nih (553 nio?kih in 35 žensk) iia- ri 545 (509 moškiin in 3»> žen- ne 20. decembra. Delo dobi- | , i • » - * Iprniškc s!nžv ü»r |>oi Ivan F Jugoslcvenski drzavljani, stanu v mestu Olju. ki u^ivajo in *;¦ bivajo iz N e m č i j e kako pokojni- no. rento ali drugo soeialno podpo- ; ro, naj se nemudoma zglasijo na ' inest nem poglavarstvu celj-k'Mn ^ sobi št. 2. i v Prebivalci okoliške občine, l:i uživajo in dobivajo iz. Nemčije kako ' pokojnino, rento ali drugo socialno podporo. se morajo javiti brezpogoj- : no do 10. t. m. v občinskem uradu ! na ßregu. Zopet Vam se nudi iz**edfio lahek b e n c i n j po znatno znižani cen!, cdin iizvenkartclni, pri črpalkah pred veletrgovino i I«. Ravnika-, Celje, K**«lja Petra o I in Jo«. Delakorda, Gab rje J c Brezplnčen teiaj za travniSke ; pomočnike bo priredila kr. banska i uprava proti konru ineseca niar^a ; na kmetijski šoli v Št. Juriju. Tecaj- niki bodo dobili brezplačno oskrbo ' in polovica voznih stroškov jim bo ! povrnjena. Interesenti naj se javi.jo ! do četrtka 10. t. w. v občinskein ura- ! du na Brogu. c Pisarna obcinskega urada na Bregn bo v ponedeljek 7. t. m. zara- j (ii snaženja zaprta. j c Spominski alburn s slikami po- | greba blagopokojnega kralja je i/- | (lala Jugoslovenska sokolska matica. i Stane 100 Din. Naročila sprejema So- ' kolsko dmštvo v Celju. Piiporo?a- ! nio vsakomur, da si nabavi ta kras- ni album. ! c Moderna pridobitev za Celje ie docela preurejena mesarija in pre- kajevalnioa g. Fr. Rebeusehegga v Aškerčevi ulici (hotel »Pošta«). Pre- urejeni prostor bi delal cast tudi ve- | lemestu. Stene in prodajna mi/.a so j opažene, na stenah so nameščene i lične, rje proste obešalne uaprave za ! meuo in klobasne izdelke. Nameščen j je tudi električni stroj za fažiranje j in moderna omara za led Frigidaire, v kateri se meso ob vsakem vreine- I nu ohrani sveže. Pi*ebivalstvo Celja ! in okolice je vabljeno. da si brez ob- veznosti nakupa ogleda to vseskozi mcderno in okusno urejeno ]'nxJa- ! jalno. i c Sestanek upokojenega učiteljsiva ( \/ Celja in okolice bo v soboto 5. t. in. ob 10. v restavraciji Nabavljalne za- druge drž. nameščencev v Pre.šerno- vi ulici. ( Čebelarska podrnžnica v Celja bo imela redni letni občni zbor v ne- deljo (J. t. m. ob 9. dopoldne v občin- ski posvetovalnici na Bregu. Udelež- j ba za vsakega člana obvezna. Vsak naj prinese s seboj tudi članarino za 1. 1935. Pridite, da se i)Ogovorimo o naših težnjali in napravimo načrt za prihodnJG leto. Pripeljite s seboj tudi i druge čebelarje nečlane! ! c Celjsko pevsko društvo bo prii-e- ! lo v torek 8., sretlo 9. in petek 11. t. m. zopet z rcdnimi pevskimi vaja- mi. Vsi in vse točno! — Odbor. i I c Pevski zbor obrtnega naraščaja bo imel j>rvo vajo po prnznikih v Oo- trtek 10. t. in. ob 19. v Obrtnem do- j I inu. ' c Žetev smrti. V nedeljo je unirla i t v Celju (Glavni trg 10) v starosti 80 , Tct vdova po vojaskem nadpu§karju ga. Frančiška Fob nova. V celjski i bolnišnici so umrli: v soboto 82-!ft- i ni Cevljarski mojster g. Anton Zdol- , šek iz Celja (Na okopih 11) in 82-let- j ni i i revež Andrej Leonard! z V; i. na Novega leta i\[\\i r r ietni dninar Anton Simonis ' • f?e. Pokajnim blag ' n nase iskreno sožalji Kesreca in napad. Ko se je ^ - !;i potnik g. MiloS Bobek s e na Silvestrovo okroe orn po Mariborski ces; i< urivozil napa?no i sja je vodil šofi vvtoiit I.;; jo potlrJ g. B(>v Gosp. Bobek je dobi! i>* glavi in vsem telesu. Sofer je iako5 naloži' xi-"-,!:,.,,;.,..!,-., , .-.\-:.ni>obil in ga otl loči na ^rrri0 üLiT.^; ; mesar Anton / Klavni.ški ulioi v pijanosti napadei • o/i»oseluega delavca Izidorr- K-— neija z Zvodnega, ga udaril z ue- kim želozoni po glavi in ga obfutno poskodoval. Kai*ner je sei sani na rcšp.vaino postajo, odkoder so ga na- potili v bolnišnico. Žoharja so areti- rali. o živega majskega hrošča nam je prinesel pokazat Franc Fuchs, sin to- varnarja in dimnikarskcga mojstra. llrošča je našel v j>etek dopoldne do- ma na vrtu. c Dospelost davkov v I. četrtletju 1935. V I. četrtletju 1935. so dospeli 1. t. m. v plačilo 1. četrtletni obroki zgradarine, pridobnine, rentnine. ilružbenega davka, davka na jieože- njene osebe, davka na poslovni pro- met, davka na luksus in vojnice. Te obroke je treba poravnati do 15. fe- bruarja. Zavodi, naprave. in podjet- ja, ki so dolžna pobirati davek na reute po čl. 71. zakona o neposrcd- nih davkih. niorajo odpremiti pobra- ne zneske po seznamku najkasneje v 45 dneh po preteku vsakega po!- lotja, torej za 2. polletje 1934. do 14 februarja t. 1. Davčni zavezanci s-plošnega tiavka na poslovni proniot in davka na luksus, ki plačujejo da- vok po knjigi oj)ra\ijenega prometa, morajo predložiti prijave in plačati ustre?ni davek za 4. četrtletje 11)34. najkasneje do 30. t. m. Najkasneje do 31. t. m. se niora plaßati tudi dopol- nilna prenosna taksa in sicer do lat- nega predpisa 500 Din celoletni zne- sek, nad 500 Din letnega predpisa pa Cetrtletni znesek. c Drž. krajevna zaščita dece in mladine v Celja je tudi letos naklo- nila vsem štirim celjskim narodnim šolam denarno podporo v skupnem znesku 12.000 Din za prireditev bo- žičnic, pri katerih je bilo obdarova- nih približno 700 otrok. Odbor izre- ka vsem dobrotnikom. ki so omogo- c'ili obdarovanje uboge dece, najtop- lejšo zahvalo. Darovali so: Sreski odbor društva Rdečega križa Ceije 3000 Din, okoliška občina celjska 2500 Din, mestna občina celjska 1500 Din, kr. banska uprava 1000 Din, Banovinska. Celjska in Ljudotovanje v Xemcijo veljajo sledeče clajšave: 1. Državne želcznico v Nom- riji dovoljujejo vsein inozeniskirn ; otnikom in tudi nemškim državlja- nom, ki stalno bivajo v inozemstvu. <>0?» popusta na železnicah v času: nd 21 decembra 1934 do 17. marca 1935, od 13. apriia do 29. aprila ior!5 in od 1. junija do 31. oktobra 19.r>. nod poprojem 7-dnevnega bivanja v Nemčiji ter pod pogojem, da potuk kupi pri inozemskem potovolnem bi- roju vozno karto za tja in nazaj. 2. Vsi inozemci in tudi nemški podaui- ki, ki stalno bivajo v in * vu, .= ! :ihko nabavijo pri »Pi. roci- treke znamke po tečaju 14 Din v ol>li- "¦ ' v 7a potovanie. Takštii .xi izstavljali do najvišjega iz- oso 300 nemskih mark za <¦ i/! o te kvote je pa tudi dovo.. za. potovanje v Nemčijo efektiv- Inosti r> """" -a v Ne; stale marke uporablji». i.ake, ki so v zvezi s pol ... \ sicer 50 nemških mark- di i za nabavo omenjenih n .i mark je nabava vozne kan Putniku«. Vrsa podrobnejša pojr o navedenih olajšavali, k"' vse podrobnosti glede p nja v NemCijo ter nabave r> •> ..r.1- I,. ,,., ,4,.tlL-,, toll ill,' nih mark pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21—22 in pri ekspozituri »Putnika« v Celju, Krekov trg, tel. 119. c člani Vodnikove družbe se pro- sijo, da dvignejo družbine knjige v Tujsko-prometni pisarni pri kolo- dvoru. c Pometamo dalje, dokler je še kaj zimskega blaga. Velour barhent 7 Din. flanela 5.50 Din, volneno 16 Din, snežke 20 Din itd. STERMECKI. c Temelj vsakega podjetja je dobro knjitjovodstvo! Zato si pravočasno nabavite trg. knjige, red^uke in osta- le pisarniške potrebščine, katere do- bite po ugodni ceni v veliki i/biii pri tvrdki K. Goričar vdv., CeljeT Kralja Petra c. 7, knjigarna in vele- trgovina s papirjem. c Večja v>ota denarja se je nasla. Lastnik naj se zglasi v redakciji. c Nočno lekarniško slažbo ima od 5. do 11. t. in. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. c Gasilska in reševalna četa. (ia- silsko službo ima od 6. do 12. t. m. II. vod. reševalno IV. skupina, in- spekcijsko predsednik g. Jellen/. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Repertoar: Torek 8. januarja ob 20.: »Cvrček za pecjo«. Gostovanje ljubljanske dra- ¦' Vbonma. . * Prihodnje gostovanje ljubljanske drame v Mestnem gledališču bo v to- rek S. t. m. ob 20. Gostje bodo upri- zorili znano Dickensovo božično igro »CvrCek za pečjo«. Predstava je za abonma. Neabonenti dobi jo vstopni- ce v predprodaji v knjigarni »Domo- vini« na Kralja Petra cesti. Kino Kino Union Celje. Petek 4., sobota 5. in nedelja 6. januarja: »Zvoki mla- dosti«. (»Ce si mlad, ti pripada svck ). lzredno lep zvočni film z divnim pet- jem in godbo. V glavni ulogi igia in poje sloviti tenorist Jos. Schmidt. V ostalih ulogah Liliane Dietz, Szöke Szakall, Oto Tressler in Frida Ri- chard. Režija: R. Oswald. Glasba: H. May. Neobičajna pot k slavi. M!a- dost premaga vse težave. Predigra: zvočni tednik. — Ponedeljek 7.. to- rek 8. in sreda 9. januarja: »Mano- lescn«. Senzacionalen pustolovski film. Ljubezen žen do lepega pusto- lovca, ki je s svojimi predrznimi tat- vinami razburjal Evropo. V glavnih ulogah Svetislav Fetroviö, Mady Christians, Hilde Hildebrand, Frir Kampers, Alfred Abel in Ellen Rich- ter. Režija: Dr. W. Wolff. Glasba: Willy Rosen. Predigri: zvočni ted- nik in »Miki Miška«. — Ne zamudi- te teh dveh izvrstnih sporedov! Re- zervirajte pravočasno vstopnice v predprodaji! — Predstave: ob deav- nikih ob 1.0.30 in 20.30, ob nedeljah in praznikih ob 14.15, 10.15, 18.30 in 20.45. Gospodarstvo p Dinar na inozemskih borzah. Fi- nančni minister je odredil, da se smejo svobodno objavljati tečaji di- narja na inozemskih borzah, kakor tudi tečaji naših državnih papirjev v inozenistvu, sinatrajoč, da ni raz- logp za kako prikrivanjr finnncnp in T ' Be* . ...... sto niesecev skoro nespremenjeno fa : — •¦'::'- r""'ikov /.a M t«caj 7.02; po tern teCaju xnas;. i 1 ^vicarski frank, enako I... ;-.nr la ustreza oficielneinu tečaju «'*?- omije ' i i.245i). e divjad. \.--,•>! .'oljani na velo- nu. Lovsko-protl'ijna organizaci- ju Divja k ''- k\ prireja to dra?b- bo, vabi \> ia ji poverijo ^ \ij lovski plon v >. kajti oiv-i 1><> Ur.Uni- vr.iun : ^rat /.Mal:1, ü^j- Stran 4. «Nova Doha« 4. 1. 1935. Štev. I. bolje varovati koristi naših lovcev Vsakdo naj pošljc svoje blago čim- prej, veiular pa morajo biti kože tlo- bro pripravljone. Koža niora biti ce- ia, t. j. poleg kožuha laora ostati odrta gla\?u vihlji, siurček. rep i»i prednja stopala. 2ival moramo cxlre- ti »na meh«. »Mch« napncmo na tlve ožji tleski tor ga piinijemo ?. žeblji na spodnjein koncu. Fret jo desko pa vtaknemo v sredino tako, da kožo iiekoliko napnemq. PosuSinio jo i-a- mo napol, uato jo obrneino tei* do- dobrega posušimo. Stari način su- šenja »meliov« y iiagačcnu slamo da- ues ne prihaja več v postev. Kožs poSljite na naslov »Divja koža«, Ljubljana, voIpsoj-mh Sport t Smuški tečaj na Smrckovcu. Za- radi neugodnib snežnih razmer na Sinrekovcu se Mriuški teeaj za iz- vežbano in zaeetmke pod okriljem Smučar_>kega kluba v Celju preloži za en teden, to je na fas od 13. do 20. t. in. Tefaj vodi savezni smuški učiteij g. Ei-vin firačner. Sknpni od- hod bo v nedeljo 13. t. in. z jutranjim savinjskim vlakom iz Celja do šo- štanja. Od tu prevoz smuči in nahrbt- nikov z vozoin ali sanmi skoro do koče. Če bi do 10. t. m. ne zapadel nov sneg, bo tečaj odpadel in se vr- Šil od 20. do 27. januarja. Smuški tek na 18 km za klubovo prvonstvo, do- ločen na (5. t. in., odpade in bo v ča- su sportnega tedna a!i ob priliki ba- novinske slalom tekrne pri Celj^ki koči v izvedbi SPD v Celju. Po svetu s Poštni nabiralnik je ukradel. V Smrzicah v Češkoslovaški je neki neorec'no zaljubljeni mladenič ukra- del poštni nabiralnik, ki je bil na- niešfen na biši, v kateri je stanovala njegova izvoljenka. Tako je hotel priti do pisma, ki ga je njegova ne- zvesta izvoljenka pisala drugemu. Ljubosumni mladi mož se bo moral sedaj zagovarjati pred sodiščem. s Razširjenost zasebnih letal v Av- stralijL V Avstraliji, deželi nepre- glednih pustinj, se je zasebno letalo najhitreje uveljavilo. V Avstraliji imajo že leteče zdravnike in leteče odvetnike, neki bogat farmer je dal celo svojemu prvemu pastirju na razpolago letalo, da lažje kontrolira pastirje na velikem posestvu. Sedaj si je v Brisbanu tudi neki krojač omislil letalo, da lahko hitreje ob- išče stranke, ki stanujejo često eel dan potovanja daleč. Krojaču se je letalo izplačalo, ker se je njegova obrt od takrat zelo povečala. Vpra- šanje pa je, ali bodo tudi njegovi dolžniki vzhieeni, če jib bo prihajal obiskovat z letalom. s Kdaj je ženska stara. Znana an- gleška socialistka Mary Agnes Ha- miltonova je prouCevala strah pred prvim sivim lasom pri ženskah in prišla .je do prepričanja, da nobena ženska nikoli ni prestara, pa naj gre za karkoli že. Staro naziranje, da je ljubezen osrednji živec ženskega živ- ljenja, je že davno premagano. Lju- bezen ni v življenju ženske tisto, kai- bi moglo osredotočiti na sebi vse nje- no zanimanje. Smešno je trditi, da bi bilo konec ženskcga življenja, čim ugasne v njej zanimanje za moškoga. Vojvodinja Bidfordova se je kot (H- letna starka odločila za najbolj pu- stolovski ])olet. Teozofka Besantova je bila najbolj vneta pridigarka, koji je bilo 80 let. Kaj bi dejali o takih ženskah Ijudje v starih Casih? Zdei.1 bi se jim prismuknjene, kajti takrat je bila ženska z 28 leti že v srednjili letih, s 40 leti se je nehala zanimati za življenje, a v navzočnosti 60-letne žcuske so ljudjo govorili že tiho. Vse- ga tega so bile pa krive ženske same, ker so bile preinalo podjetne in ker so prezgodaj izgubile zanimanje za javno življenje. Strah pred starostjo jim jo ifnuil ono in drugo IVirfla peč (gaSperček) se poceni proda. Celje, Miklavftkl hrib 4t. II Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTN1 HIŠI NARODN1 DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000 Odo"— Kit put j^ Irn pro« | da^a d^^vIsR^ in valuta Izdaja averenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrcstovanje Podružnici: Maribor, Soštani I Zapomnite »«. da je za nakup in prodajo vred- nostnih papirjey in vložnih knjižic ter posredovanje kredita in pro- vedbo sličnih poslov v Celju in tirsem okrožju od bančnega zavoda kot pover- jenik edini pooblaščtn bivši bančni prokurist Vinko Gabercj Celfe(,EYropa') Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da izvršujem prevažanje pohi4**a in faz- neqa drugega M»ga s tovornim avtomobilom. Cene zmerne. Vsa na^ocila se izvrSujejo točno in solidno. Naročila sprejema trafika ge. Janžek, Celje, Gosposka ul. 24. — Priporoča se M* Mali* avtoprevoznik, Celje—Gaberje. Sianovanje cnosobno s kuhinjo in pritiklinami se takoj poceni odda. Nova vas 43 pri Ceiju. Pracna soba s posebnim vhodom se odda. Celje, ASkerčeva 15, 1. nadstr. Snažna, solnčna meblovana so in a se odda 1 ali 2 osebama. Naslov v upravi. Sokolsko društvo v Celju odda OGELHI LOKAL v Sokolskem domu v Gaberju. Ponudbe na upravo društva. Knjižice Ljubljanske kreditne banke z manjšim znes- komsekupijo. Jclen, Celje,Glavnitrg 9 Šolske potrebščine v veliki izbiri po nizkih cenah kupite pri tvrdki Franc Leskovšek Celfe, Glavnl trg 16 Gospodtčna ali d j&kinja se sprejme kot sostanov&lka k dijakinji me- ščanske sole. Dobra domača hrana, na raz- polago glasovir. Naslov v upravi lista. Prav lepo prostorno dtosobno fttnnovanje s kuhinjo in pritiklinami se s I. maroim odda. Naslov v upravi lista. Oglašujte! V najem se odda takoj vinska klet v hiši Dečkov trg 6, Celje. Prostori se lahko uporabijo tudi za kako rokodelsko obrt. Po- jasnilo da hišni lastnik odn. upravitelj. Dva dijaka sprejme po nizki ceni učiteljska rodbina v zelo dobro oskrbo in strogo nadzorstvo. Naslov v upravi lista. Franjo Oolžan %LL kleparstvo? vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema «sa t zgoral savedens stroka uwdajofa d«la in popraviia — Ceoa imtrn* — Postrtžba totna ia sofidi» PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICfl DRAtfSKE BAN0V1HE C K L J E • prej Južnostajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ga na knjižice in tekoöi račun»lzvršuje vse v de- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge iamci Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Ustanovljena lela 8864. Pod stalnim državnlm nadzoritvom Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOIf TRG (v lastni palači pri kolodvoru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem invsodaveno močjo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejüjc~'Rädo Pečnik. - Odgovorn z^koiuorcfj »Növe Dobe« in Zvezno tfskarnoMilan'öetina.— Obav Celju.