122   
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 38. Večkrat sem uže slišal o malinu ua veter. Pri nas imamo zelo močan veter, Ki bi nam lahko rabil za tak malin. Kako je s takim malinom, kedo jih dela in ali so dobri ali ne? (S. Si. v Spitališču).
Odgovor: Po drugod imajo maline na veter, ali le onod, koder imajo malo tekoče vode, ki bi gonila maline. To so pa navadni malini na veter. Sedaj pa izdelujejo tudi umetne maline na veter, s katerimi se more tudi ob slabem vetru mleti. Gonilno kolo, katero je tako narejeno, da se suče samo od sebe vedno proti vetru, ima 1—4 konjske sile. Podrobnosti morete pozvedeti pri Ant. Kunz-u in Mahrisch-Weisskirchen.
Vprašanje 39. Bodite tako dobri in narišite mi načrt statev,  s katerimi   se iz slame dela streha,   ki ne
zgori. Želel bi tudi natančnejšega popisa, kako se tkejo take plahte za streho. (J. K. v Starem trgu).
Odgovor: Izkušali bodemo ustreči Vaši želji. Pisali smo g. pisatelju dotičnega članka, in kakor hitro nam bode poslal odgovor, hočemo ga precej priobčiti.
Vprašanje 40. Rad bi nekaj   njiv dobro za-
gradil in sicer z živo mejo. Blagovolite mi naznaniti, ka-košna živa meja je najboljša, kje bi dobil potrebnih sadik in po čem? (L. Š. na R.).
Odgovor: Najboljša rastlina ob vseh razmerah je beli trn ali glog. Sadik morete dobiti v c. kr. osrednji gozdarski drevesnici pod Rožnikom pri Ljubljani, ali pa če jih nimajo tam, pri Klenert & Geiger-ji v Gradci. Kolikor nam je znano, imajo v Graaci trnove rastline in sicer dvoletne po krajcarji.
Vprašanje 41. Imam kravo, katera se kmalu oteli. Nad dva meseca je uže minulo, o%kar nič kaj ne more stopati na zadnjo desno nogo. Opazil sem, da ji parklji od spodaj gnijejo. Ostrgal sem uže več gnilega ali, bolje rečeno, trhlega pardja, kateri zoprno diši. Kaj naj počnem? (P. L. v V. pri Kostanjevici na Primorskem).
Odgovor: Vaši kravi se je vsled kakega udarca parkelj vnel. Mogoče pa je tudi, da ima raka, ki se je naredil vsled nesnage, ako mora krava vedno stati na mokrem. Bodi si tako ali onako, skrbite za snago, glejte, da ima krava mir, in dajajte ji obeze, katere hlade. Dobro je postavljati nogo v pjsodo z mrzlo vodo. Kadar se pa iz parklja izceja uže gnojnina, takrat je pa skrbeti, da se hitro   odteka;   zato   ga je umivati z mlačno
123   _
vodo. Kar je gnilega, treba izpodrezati, rano potem izprati in vsak dan nastupati z štupo od bakrenega vitrijola, potem s predivom pokriti in dobro obezati. Tako zdraviti more pa pravilno le živinski zdravnik. Omeniti nam je še, da je treba ob taki bolezni v pravem času pomagati, drugače se razpase, in žival pogine za otro-vano krvjo.
Vprašanje 42. Pričel sem izdelovati surovo maslo bolj na obilo, a čestokrat se mi pripeti, da se smetana ko delam v pinji, speni, ter se nikakor noče narediti maslo. (R. S. v B.).
Odgovor: Da se smetena peni, a ne sprejema v veče koščeke, temu je več vzrokov. Namreč: če je smetana premalo topla, če je prestara, če je mleko od krav, ki se imajo kmalu oteliti, če se prepočasi pinji, nesnaga itd. Iz tega lahko razvidite, kaj je pri vas vzrok. Priporočamo vam kupiti kojigo „Mlekarstvo", katero je spisal Gustav Pire, in ki jo doboste v pisarni kmetijske družbe v Ljubljani s poštnino vred za 12 kr. Denar morete poslati v markah.