O deveti deželi.
Dajte, dedek, pa povejte                »1 seveda, res tako je,
o deveti kaj deželi,                        samo veje so visoko
saj ste tamkaj že hodili,                in ne moreš jih doseči
ko ste mladi bili, jeli?                   niti z usti — niti z roko.«
»I seveda tam sem hodil                                 ^tf^h
in iskal po njej sem sreco,                           L&. &¦ )
tudi vjel sem jo — a kajpak —           *\ lfy   . '^^/ I / / /
vjel sem v tuknjasto }o vrečo.«        '•"'[//   ^^i\\\'*^////
Kdo pa je še z vami hodil,             v   [  /         --jlS^ Wl   *^~~*~
da se nisfe izgubili?                      \  \A        ./         I^^Tl    ""— In kako ste pofovali —                     ^"^     )/Y^/  L-CI/jJ    ^^^
morda kar z avtomobili?                  \-f^^ ^5v ~^v^ n^v^
»L mucko pes sva koracala                      nr          ^**«--^
dolgo pot po tujem sveti,
pod drevesi v temi spala               Kaj pa mucka? Je lovila
sva pozimi in poleti.«                     kot pri nas nadležne miške?
Ali si je privoščila
^H\)U^'S8^^I()>      m°rda kdai pečene piške?
w^^^fj^^^V^r^nC^     »Mucka lučko je nosila,
^^?^i^V^yy|^^^>lfe     ^a sva vi(tela kam iti;
-cLsu'      ytS&z7iff\S ' '//      miške vse je prepodila,
Ro             jR^ ^^^^^^;       ^°' Pofem Pa ta dezela
^l^VjiSlgfe^ ^Cfi^S^     ni tako Priporočljiva,
irŠ^Šr^Csz^^^r^T^šrvišZs       kot ustvarila v povesti
Kdo pa vam dajal je hrane —       »Ej, povesti so povesti,
no, saj tam je vsega dosti,            mnogi so jim že nasedli,
pravijo, da tam klobase                če bi ta dežela bila,
od dreves visijo v hosti.                bi lenuhi jo pojedli.«
Fr. Ločniškar