Izhaja trikrat na teden vsaki Torek, Če-trtek in Soboto. Stane za celo leto ca Ameriko (izven Chicage) $3.00. Za Evropo $3.50. Za Chicago $3.50. Issued tri - weekly eviry Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription for linked States (except Chicago) per year $3.00, for Europe $3.-50. For City of Chicago $3.50. Ključ do zmage je edinost LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO Slogajači ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11, 1919, AT POST OFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. "J^fajesloga tlacij ŠTEV. (No.) 28. CHICAGO, ILL., TOREK, 7. MARCA 1922. LETO (VoL) VHL USTRELIL 3, NAMERAVAL VELIKANSKA TATVINA NA 14. ŽELEZNICI. "Micky" Norris, poslovni agent linije voznikov in šoferjev stavbinske-ga materijala, je v torek večer ustrelil tri svoje nasprotnike pri uniji. Ob enajstih zvečer je prišel v salon in tam ustrelil Mich. Windle in John Redlingtona. oba promenentna v liniji. Komaj pol ure pozneje je stal pred nekim salonom Joseph Doyle, enako poslovni agent unije voznikov ledu, ko pride Xorris pred salon in ga ustreli. Vkljub temu, da aa ga je prestrelil skozi želodec in je krogla obtičala v, hrbtenici, je vendar ranjeni Doyle zagrabil morilca za roko in mu hotel -iztrgati samokres. Toda ta je kričal: "Pusti mi ga! Ga še potrebujem! Imam še 14 drugih, katerim "bom nocoj posvetil" in potem še sebi!" V tem se je ranjeni Doyle zgrudil in Xorris je zbežal. Nekoliko blokov proč ga je zagrabil policaj, ko je bežal mimo njega. Ko ga je preiskal je našel pri njem samokres in še 100 krogel pripravljenih. Y žepu so našli pismo, katero je pisal ženi in jo prosil odpuščanja, da se je sam sebe umoril. Iz tega slučaja se vidi, kakšne voditelje imamo le prevečkrat delavci pri svojih unijah in potem se čudimo, da tako malo dosežemo. Norris je bil poslovni agent unije od kar je bil umorjen Coleman, njegov prednik. Norris je tudi svak zloglasnega Rvana »voditelja zloglasne morilne tolpe "Valley gang." In taki možje naj potem delavstvu izbojujejo pravice?! Da, prav kakor je med slovenskim delavstvom! Sami sleparji se štulijo za voditelje delavstvu, ker vidijo, da so to mastne službe in da se da veliko "po strani'' narediti s tem, da se prodajajo delavske koristi ob času stavk. Kako bomo morali biti delavci previdni komu zaupamo! Strogo se bomo morali začeti ravnati po nauku e-vangelija: "Ne tisti, ki pravi Gospod. Gospod pojde v nebeško kraljestvo . . t. j. Ne tisti je naš prijatelj, ki kriči "kapitalist", "kapitalisti", aH "delavec", "delavec", tem-mož poštenjak. vec LASTNIKI PREMOGOKOPOV SE VENDAR BOJE. Lastniki Ulinoiskih premogoko-pov se vendar boje stavke, ki je napovedana za 1. april. Te dni je predsednik unije lastnikov premogoko-pov Frank Farrington sklical posvetovanje vseh lastnikov Ulinoiskih, da se posvetujejo, kako bi se preprečila stavka. "Ko se bomo sami posvetovali poklicali bomo na posvetovanje predsednika premogar-ske unije Lewisa, da se z njim pogovorimo. Najbolj je prizadeta država Illinois, zakaj bi se hodili posvetovat drugam. Tu, sami doma u-redimo prepir", se je izjavil predsednik. — Ta izjava je jako sumljiva. Kolikor močnejši je naš katoliški časnik, toliko močneji smo mi. V Kankakee, 111., so 2. marca neznani zlikovci ukradli s postaje štiri vreče registrirane pošte, kjer je bil sam clenar. Koliko je bilo v vrečah, se še ne ve. Vendar, kakor se sumi, so bile velikanske svote. Ko sta železničarska klerka pripeljala poštne vreče v skladišče na postajo skozi vrata, ki peljejo iz postaje v skladišče, so bila vrata na nasprotni strani zaklenjena. Ko sta pripeljala voz v skladišče, sta šla nazaj k vlaku še po ostale pakete in za seboj zaprla vrata. Ko se vrneta, so bila vrata na cesto odprta in Štiri vreče denarja so izginile mej* tem časom. Kakor mislijo, se je tat že preje skril v skladišče in potem hitro zagrabil vreče in zbežal na nasprotno stran. To se je zgodilo ob pol treh zjutraj. Načelnik postaje je videl dva mlada človeka, ki sta se pripeljala na postajo z avtomobilom ravno pred prihodom vlaka. Ni se zmenil veliko za nju. Sumi se, da sta ta dva odnesla vreče. SPREMEMBA PREDPISOV ZA KONKLAVE. Kakor poročajo, se je sveti oče Pij XI. izjavil proti kardinalu O'Con-nelu, da je sedaj že gotovo, da ''ne bo treba ameriškim kardinalom \eč tako "dirjati" na konklave, kajti A-merika je prevažna država, da bi se njene zahteve prezirale v tako važni stvari", je rekel sveti Oče. BIK V KADILNEM VOZU. XTa železnici Pere Marquette v Mich, so naložili na neki postaji na vlak tudi krepkega bika. Dali so ga v želez, oddelek,ki je bil samo del osebnega voza, kakor imajo manjše železnice, kjer je polovica voza za prtljago in polovica za kadilce. Ko je pa Mr. bik začutil prijeten duh tobaka iz drugega dela voza. kjer je več njegovih "sopotnikov" zložno pušilo svoje smodke in pipice, zbudila se je tudi njemu tolika želja po nekoliko "dimov", da je butil v vrata in udri v kadilni voz. Vendar "sopotniki" pa njegovega obiska niso bili nič kaj veseli in pravijo, da ga niso nič kaj veselo pozdravili, še cigare mu ni nihče ponudil. To je pa Mr. bika tako vjezilo in vžalilo v njegovo volovsko srce, da je začel razgrajati po vozu in je pregnal vse kadilce z voza, ki so prestrašeni bežali v drugi voz. To se mu je pa vse že preneumno zdelo in se je jezen zagnal v okno in skočil z vlaka. VELIKA STAVKA NA IRSKEM. Stavka poštnih, brzojavnih, ka-belnih in telefonskih uradnikov na celem Irskem je napovedana za 3. marca. Uzrok stavke je znižanje plač uradnikom. SENAT POTRDIL POGODBO. Senat je potrdil 1. marca pogodbo, katero je sklenila Amerika z Japonsko glede otoka Yap. Sedaj pridejo na vrsto ostale pogodbe. ANGLEŠKI CUDODELNIK V NEYARNOSTI. Vsaka zvita politika, ako ni odkrita in poštena, preje ali pozneje pade v nič. Najbolj zvit človek sedanje dobe je brez dvoma Llovd George. Kaj je vse že dosegel, pa vse s kakimi premetenimi zvijačami. Vendar pa se mu ruši na vseh koncih in krajih. V Indiji vse vre. Egiptu je moral dati "svobodo." Irsko vprašanje ni še vedno rešeno. Sedaj se mu je pa še doma začel stolček majati. V lastni stranj-ki je dobil močno opozicijo, ki mu preti z odporom. Da bi se rešil, zahteva, da mora vodja nasprotnikov George Rounger odstopiti ali bo pa on. JUGOSLOVANSKE N0YICE. Nasilja- Poslanec Hrvatske puč-ke stranke Stjepan Barič je interpe-liral brzojavno iz Zagreba notranjega ministra radi nasilnosti od strani orožništva v djakovski okolici. V selu Strizivozna so odvedli žandarji nasilnim potom v gozd seljaka Dam-janoviča, so ga privezali k drevesu in mu namerili puškine cevi na prsa. Tako so ga mučili s smrtnim strahom štiri ure. Nato se ga izpustili, drugi dan pa so ga zopet privlekli v svojo kasarno, kjer so ga premlatili. Poslanec Barič zahteva poštene re-medure glede postopanja žandar-111 er i je. GOMPERS PROTI ČASNIKARSTVU. Predsednik Ameriške Federacije Delavstva je jako obsodH ameriško časopisje, češ. da posvečuje cele strani vsaki dan raznim brezpomembnim škandalom in umorom, mej tem ko pa ima za poročila o delavskih razmerah in potrebah dežele komaj v kakem kotu kak mal prostorček. — Da. to je pa res! ZA PIVO IN LAHKA VINA. Amerikanska delavska federacija je izdala sledečo izjave^. "Amerikanska delavska federacija kot zastopnica vsega neorganiziranega in organiziranega delavstva je sklenila enoglasno. da se mora Volsteadova pro-hibicijska predloga v toliko spremeniti, da bo dovoljevala izdelovanje piva in lahkih vin. Po skrbnih preiskavah, katere je izvršil izvrševal-ni odbor se je našlo: 1. da se splošno nihče med ljudstvom ne zmeni za to postavo, kakor tudi ne oni. ki so postavo naredili. 2. Da je to naredilo tisoče "mun-šajnarjev", ki kuhajo žganje in to med prebivalstvom po deželi in po mestih, 3. da je ustvarilo celo vojsko tihotapcev. 4. da strašno narašča trgovina z omotnimi strupi in zdravili. 5. da norost narašča, enako slepota in zločinstvo med žrtvami prepovedanega alkohola. 6. da narašča brezposelnost, ker se je prenehalo z delom v 45 panogah trgovine, ki je direktno ali indirekt-110 zvezana s proizvajanjem pijače, 7. da naraščajo davki po mestih, okrajih in deželah, ki znašajo v skupni svoti že nad eno milijardo. Eksekutivni odbor izjavlja, da je prohibicijska postava neizvedljiva in neprava razlaga prohibicijskega do-stavka zvezine ustave in ker je so-cijalni in moralni fiasko, je zato nevarna, ker goji nezadovoljnost med ljudstvom in preziranje postav in reda. Zato misli, da bi pravilna razlaga 18. dostavka ustave pod pametnimi postavami in uredbami lahko blagodejno vpljivala na narod in deželo. Zato poživljamo, da naj vsi državljani vseh stanov zahtevajo od svojih zastopnikov in senatorjev, da takoj sklenejo odpomoč sedanji pro-hibiciji! Dalje poživlja ta oklic vse volivce, da naj pri letošnjih volitvah od svojih kandidatov zahtevajo pred vsem, da se zavežejo, da bodo stali na tem stališču da se dosežejo dovoljenje piva in lahkih vin. (Nadaljevanje na 2. strani.) Pribičevičevi nadzorniki in učitelji. Referent II. sekcije je izjavil, da so prišli do zaključka, da ima prosvetno ministrstvo nič manj nego 160 šolskih nadzornikov preveč, kateri ne opravljajo prav nikake nad-zorniške službe, ampak igrajo vlogo šefov in pisarjev. Samo v prosvetnem ministrstvu ima Pribičevič nastavljenih poleg drugih uradnikov še 50 učiteljev s popolno plačo, ki so samo, da Bogu čas kradejo, a zunaj po selih pa nedostaje učiteljskih moči. Teh 50 dragoplačanih učiteljskih moči se naj kratkomalo odpusti ali pa nastavi na deželi. Pri-bičevič ima 20 milijonov dinarjev samo v ministerstvu prosvete za podelitev raznih štipendij. Kdo jih deli, in kako se delijo, "nema kontrole." In tako ide ta pesem dalje in dalje. Gledališča stanejo državo 19 milijonov dinarjev. Pri državnih tiskarnah ima država velike izgube. N. pr. beograjska državna štampar-na izkazuje v letu 1921 7 milijonov dinarjev izgube, cetinjska 2 milijona itd. Značilno je, da ima Pribiče-vičev budžet izkazanih 8000 učiteljev v Srbiji in Črni gori, a faktično jih je 19.000. Profesorjev izkazuje za Srbijo in Črno goro 430, a dejanski jih je 542. (Straža št. 8.) V NEMČIJI DRAGINJA SILNO NARAŠČA. \ Nemčiji vedno bolj čutijo posledice vojske. Do sedaj so le malo čutili. Toda tudi v Nemčiji je začelo iti, kakor gre drugod. Cena kruhu je poskočila za 4 odstotke. To pa pomen j a, da bodo šle vse druge cene gori. Kako postopajo z našimi fanti! Naš vojak piše iz Zaječara sledečo karto: Dragi mi!---in Vam naznanjam, da mi gre tukaj zelo'sla-bo, ker počno z nami vse, le da še ne sekajo na nas. Naženo nas, da moramo nositi vodo v žlicah in ska-kati daleč bosi po snegu tako. da imam vse noge zmrznjene, roke pa kar zabuhle. »Zima je hujša kot pri vas. Če imaš mokre roke, jih v hipu prevleče ledena skorja. Postelja je taka. da je v slamnicah slama vsa zmrznjena. Ko zjutraj vstanem. je moje perilo zmrznjeno, ker smo tlačili mokro in gnilo slamo v slamni-ce. Pa eno leto bomo že prebili! — Itd. — To je torej življenje! To je za zdravje naših fantov, ki bodo prinesli od vojakov jetiko!! Pismo smo odstopili Jugoslovanskemu klubu, vojni minister pa ne-bo ukrenil ničesar. Na veke pa to ne more trajati! (Novi čas, št. 31.) Katoliki, zavedit" se! Podpirajte svo- časopisje ,da Vo močno! IZ HRVATSKIH DUHOVSKIH KROGOV. V Gary, Ind., je sprejel ondotno hrvatsko župnijo Rev. J. Bohorič, do sedaj kapelan v Kansas Citv. Kans. * * * Rev. B. Badura je sprejel oskrbo Jugoslovanov v Hibbing, Minn. * * # ^ Župnijo Presv. Trojice na Throop St. v Chicago, II!.. je pa mil. g. nadškof izročil oskrbi 00. Dominikanov. ki so dobili hrvatskega patra Rev. P. Inocenca iz domovine, ki je sedaj župnik te župnije. Vsem trem čč. gg. želimo obilo božjega blagoslova v njih novem delokrogu. Rev. P. Inocencu pa želimo tudi prisrčno dobrodošli v Ameriki. § DENARNE POSILJATYE VAS DENAR bo na svojem mestu najhitrejše, ako ga pošljete skozi naše podjetje. Dostavimo denar na najbližnjo pošto prejemnika. Izdajamo čeke v kronah in amerikanskih dolarjih. Pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Obvizidu te številke smo računali 2a jugoslovanske krone; 500 kron .............$x.85 1000 kron .............$3-6^ 5,000 kron ........... 17.50 10.000 kron ........... 34 00 Za italijanske lire: 5o lir ................$3.25 ioq lir ...............6.IO 500: lir .. \............28.00 100Q lir )................55.00 Za nakazila v amerikans'iik dolarjih do $50.00 računamo po $1.00. Za večja na kazila raču* namo po 2. centa od vsakega dolarja. Vse pošiljatve naslovljajte na: BANČNI ODDELEK "EDINOSTI", 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L "T' i) T hi o « r EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Slovenian Franciscan Press 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Telephone: Canal 98. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street. Chicago, 111. Entered as second-class matter October 11. 1919, at the post office at Chicago, III. "under the Act of March 3, 1879. Kako se hitro obogati? Ljudje bi vsi radi kolikor mogoče hitro obogateli. Nekaterim se tudi posreči. Toda kako nekateri hitro olpogate, je drugim, ki ne morejo, u-ganjka. Vendar poskuša pa vsakdo! Velikrat se čuje, da je kdo obogatel, ker je kupil kako posestvo, kjer so našli potem ali petrolejeve vrelce ali kako zlato rudo ali kaj enakega.^Največkrat se pa v povesti o takih hi tro obogatelih ljudeh pripoveduje, da so obogateli, ker so kupili "sere" (Sharesx delnice za kako podjetje in so tam obogateli. To dejstvo je naj-brže uzrok, da toliko ljudi tako rado kupi kake delnice. Koliko naših rojakov je že izgubilo večje ali manjše svote, ker so jih naložili v kake delnice. Kak agent je prišel, jim pokazal krasno izdelane delnice, kjer je bilo napisano, da ima kopanije 5 ali šest milijonov kapitala in da ima krasno prihodnjost. Povedali so jim tudi ime tega ali onega promi-nentnejšega rojaka, morda celo kakega duhovnika, ki je tudi kupil "še-re" in tako so jih premotili. Razni sleparski goljufi, zlasti žid-je, so se poslužili te manije ljudstva in ustanovili že velike kompa-nije, kjer so prodajali vrelce na zemljišču, ki je bilo kje v kakem jezeru, toraj sleparsko podjetje. In te dni so zasačili tako kompanijo v Chicagi, kjer bodo ljudje, večinoma revnejši sloji, izgubili najmanj 15 do 20 milijonov dolarjev. Imeli so organizirano, da so imeli za vsako narodnost posebnega agenta dotične narodnosti. Obljubili so mu bogat "komišn", katerega se je tak agent polakomnil in tako pomagal krasti aenar nevednim ljudem. Zato ne moremo drugače, kakor da prav resno svarimo vse naše ljudi, naj nikdar in nikjer in od nikogar ne kupujejo kakih delnic, razun Bridgeville, Pa. — Dne 22 febru za podjetje, katerega lahko sami na arja zapusti, sem Canonsburg in "kužek". Ali niste v Chicago slišali, kako je lajal? Nič, Pavle, kar potrpi ! Ce te kakšna ženska sedaj peha s službe, kar dobro se drži in nič ne miraj! Sedaj po zimi nove službe iskati, ni prijetno. Posebno pa še "inufati" se ni prijetno. Pa da se ne zamerim tisti, ki je pisala za Marico, ji jaz tudi želim, da bi imela svoj korner. Pavle naj ima pa svo jega, bo pa vsem ftstreženo. S pozdravi F. Kres. za "moonshiner-ji" in jih tudi nekaj zasačili. — Težko čaka vsak na liste, ker biti brez njih deset dnij in ne vedeti, kaj se godi po svetu, je nekaj, kar ne skusi vsak! — pred odhodom v staro domovino polagam Slovenkam na srce, da naj pridno dopisujejo in izrabijo prostor, ki jim ga je uredništvo Edinosti odločilo. Tudi jaz se bom še s kakim dopisom v tem kotičku oglasila iz stare domovine. Šiškarica. Sheboygan, Wis. — Cenjeni u-ed nik Edinosti: — Pre;eli smo Vaš Te pi dar za dva nova naročnika in sno ga zelo veseli vsi, jaz, «ena in moj: otroci. Križ je izvanredno lep in se zelo lepo sveti po noči. Vreden je da bi človek dobil še več naročnikov za njega. Bog naj Vam stotero poplača za ta lepi dar! S pozdravom John Virant. lastne oči vidijo in tudi nadzirajo ali za kako dobro stvar. Naj pride k njim tudi njih najboljši prijatelj in jim ponuja in "garantira" kolikor hoče kake "šere", pa naj bodo za petrolej, ali za zlato, ali srebro, ali premog, ali karkoli, nikar se naj ne dajo pregovoriti, da bi kupili. Morda njih prijatelj ni slepar, morda prodaja delnice za kompanijo, o kateri je sam prepričan, da je dobra in po»-štena. Vendar Vam on ne garantira in ne more garantirati, da je vse to res. V slučaju ,ako se najde pozneje, da to ni bilo res, da je goljufija, V i tega agenta ne morete prijeti, da Vam povrne. Pri nakupu delnic je še druga nevarnost. Ako je podjetje inkorpDri-rano v kaki državi, imajo skoraj vse države postavo, da so vsi delničarji odgovorni za premoženje in dolgove kompanije. Vzemimo, da bi res obstala kaka kompanija, za katero kupiš "šere". Pa bi propadla in pustila toliko in toliko dolga. V tem slučaju so vsi delničarji odgovorni za ta dolg in ga morajo skupno plačati. fZato, pri kupovanju kakih delnic bodi srajno prevideni! vek bi si bil skoraj mislil, da smo samo še "kolonija njega veličastva kralja Georga", ne pa demokratska samostojna država. — Se pač vidi, kako smo še pod vpljivom Anglije. Najbrže bo treba še ene deklaracije neodvisnosti, predno bo prišlo do popolne ločitve. sem dospel okoli devete ure v Pittsburgh ter sem prenočil pri Mr. Go-lobiču, ki me ,je z veseljem sprejel. Drugi dan sem se napotil v Bridgeville. Takoj sem šel k Fathru Rev. A. Modru, ki me je že pričakoval vsaki dan, kakor ti|iH~že dva tedna priporočal pri obeli svejtih mašah, tako da so ljudje že vedeli, da pri-dem. čata_j£-bilo tudi veliko lažje agitirati za naše dobre kat. liste. ,Za-to se Rev. A. Modru kar najiskre-neje zahvaljujem v imenu dobre stvari, katero zastopam. Father Moder so me celo .spremili po nakate- rih hišah in mi pozneje dobili mla-1 ^ nedeljo po noči nekako ob dveh I deniča, ki mi je kazal pot, to je bil ->e ;el domov rojak Prekmurec, I. Indianapolis, Ind. — Pri nas tukaj pa spimo, da se nihče iz Indianapo-lisa ne oglasi. Zato mi ne zamerite, ako jaz si želim v svet, ker sem že večletna Vaša naročnica vseh treh Vaših prekoristnih listov in jako rada prebiram Vaše liste in se jih zve-selim, kadar pridejo. Posebno povest "Neznani Bo" je nekaj krasne-j ga. Tudi letošnji stenski koledarji so nekaj krasnega. Bog Vam plačaj. Pozdravljam tudi ženski kotiček, in se strinjam tudi z Vašo naročnico. Mrs. Bevec iz Canonsburgha, Pa., da ne smete na nas ženske pozabiti. Mrs. Bevec le večkrat se o-glasite in bodrite nas z vašim spretnim peresom ker najrajši prebiram ženski kotiček. Želim tudi listu E-dinost mnogo novih naročnikov da bi se razširil po vsej Ameriki, posebno pa po naši slovenski naselbini v Indianapolis. Z pozravom Marija Dugar. ■RAZNO (Nadaljevanje z 1. strani) ZOPET UBILO ROJAKA. ŽIDJE ŽE BEŽE IZ RUSIJE. Sedaj, ko so nesrečno deželo uničili popolnoma, pobrali vse, kar je bilo kolikanj vrednega, sedaj pa beži židovstvo na vse strani, kajti boji §e maščevanja nesrečnega ljudstva. Posebno hite v Rumunijo. Toda Rumunjska je pametna, da jih ne pusti v deželo. Ob tnejah je postavila stražo, ki ima nalog zapoditi vse nazaj v Rusijo. Rudolf Kopač, ki mi je pomagal po okolici. Zato se tudi. njemu prav iskreno zahvaljujem. Ne smem pozabiti naše dobre zastopnice Mrs. Pogačnik, sedaj omožene Gradišar, EGIPT DOBIL NEODVISNOST. Angleška vlada je razglasila svobodo Egipta, kot souveren narod in svobodno državo, vendar pa . . . Da! V Angleški "vendar pa" . . . velik d pomenja. Toliko pomenja za tak narod, da bo svoboda in odvisnost samo na papirju, v resnici bo pa narod ostal na vrvici Anglije. Naša država v resnem položaju glede dolgov. ^ukor povsodi, tako je bi! > tudi pri naši državi: Dolgove je lahko delati .težko jih je pa plačevati. Naš državni dolg znaša sedaj nekako 23 bilijonov in 500 milijonov. Oo tega dolga bo morala država plačati tekom mesecev 6 milijard .kajti prihodnje leto treba plačati Victory Liberty Loan in pa War Saving Stamps. — Vendar pa seveda ni rav-Maršec. Nasproti nut je pridrevil av-. no še tako velika nevarnost. Če ne, tomobil \ ellow Cab Co. in ga na- bomo pa Rocket'ellerju nekoliko vze-mestu ubil. — To je tretji slučaj v 'i. pa bo. Saj ima itak milijonkrat enem tednu v naši naselbini nesreče z avtomobilom. — Doma je bil iz preveč. Iz slovenskih naselbin. Gilbert, Minn. — Delavske razmere pri nas niso take, da bi se mogli pohvaliti. Toliko zaslužimo, da se preživimo. Zimo imamo milo, snega pa dosti, da je dosti ljudi zaspo-slenih ki čistimo "sajdwoke" in vozimo sneg stran. Ko smo enkrat z delom pri koncu, ga nam pa Bog zopet nasuje. Posebno dober -naš zaveznik je pa sapa, ki ga od vseh strani prinaša nazaj na ulice, samo da imamo delavci potem zopet delo in zaslužek. Vendar smo sedaj pri tem delu veliko na boljšem, kakor smo bili pred leti. Pred leti smo morali hiteti s tem delom, da smo sneg d pravem času odmetali, da so ženske mogle v prodajalne. Takrat so namreč nosile še dolga krila. Sedaj nam tega ni treba ker imajo vse kratke. ga prav lahko gazijo kakor mi možki in zato smo pa mi lahko nekoliko bolj počasni z delom. Če bi bil tudi sneg tri črevlje visok, bi se zvečine prav nič svojih kril ne zmo--čile. Pa naj še kdo reče, da ni nova moda tudi koristna. Jaz sem naročnik več listov in čitam. ko se ljudje pritožujejo, da je slabo. Jaz pa skoraj ne vrjamem, da bi bilo tako zelo slabo. Tam kjer so delavci organizirani, tam delajo s kompanijo, kakor sami hočejo. Kjer pa ni unije, kakor pri nas v Minnesoti, pa mi tako plešemo, kakor kompanije hočejo. Pa tudi tukaj ne j^o dolgo brez unije. Če ne bo drugače, bom jaz unijo ustanovil. Od kraja bo šla bolj trda, po tem bo pa vse dobro. Na ofic bom sedel in pobiral mesečne prispevke, pa bom lahko živel. Kadar bo pa kak štrajk, se bo pa še po strani kaj dobilo. Saj delavci za tisto ne bojo nič vedeli. Poleg tega bomo pa še za kak milijonski sklad spet kolektirali, pa bom kmalu bogat. Znati se mora, je rekel tisti, ki so ga obesili, pa se na vislice pride. Če bom samo sneg "šavflal", ne bom nikdar bogat. Bom že Pavletu Zgaga sporočil, kako mi bo šel "biznes", samo povedati ne bo smel nikomur nič o tem, ker drugače bi mi delavci ne zaupali, pa bo konec moje glo-rije. Pavletov prijatelj. Forest City, Pa. — Veste jaz tudi votam za Pavleta, da ostane, kjer je bil do sedaj. Sicer je že zmagal, pa če boste glasove šteli, naj še moj šteje. Kakor je pisal v št. 13. je namreč že prav po slovensko pisal. O, saj se bo že "zbrihtal." Veš, Pavle, saj meni je vse eno, če včasih katero tudi po "rajbenško" zal^rožiš ali "povajš." Veliko nas žensk v Forest City votamo za te, ne samo jaz. Le korajžo imej! Še tudi do novega "fraka'' boš gotovo prišel. Vsem pa tako nikdar ne boš ustregel, ker ti nisi tako srečen, kakor je tvoj brat Peter v New Yorku. On lahko piše po ribenško. ali kočevsko, ali kakor hoče, morda celo cigansko, pa ga zato noben ne graja. Ti si pa preveč pravičen, zato pa imaš nasprotnike. Veš tako je povsodi. Resnica zmiraj v oči kolje, pravi pregovor. Ti povem primero. Tukaj pri nas v Forest City se je oglasil poročevalec s par dopisi, kjer je samo resnico poročal. Ali veš, kaj je dobil? Kar tri titelne je dobil; najprej svojega, potem "rokoV^ač" in potem kakor tudi njenega moža Mr. Gradi-i c erensovske fare. Tukaj ima ženo in šarja. Bil je tu avtomobil priprav-' ene^a otroka. Kakor pravijo je pred ljen in smo se odpeljali za novimi en,m mesecem opustil eno zavaro- \ alnino in pred enim tednom pa št, društvo. Bil je jako lahkomišljen.— Kakor John Legin, tako tudi Mar->ec sedaj ni imel potrebnega denarja. da bi se ga mogl0 dostojno po kopati in dobri rojaki so zanj nazbi-rali. Toda žalostno je, da se Prek-murci bolje ne zavedo, da bi stopili v društva in se zavarovali za take slučaje, kajti rojaki se bodo utrudili za vsakega posebej zbirati za pogrebe. Prekmurci imajo tu dva podporna društva Sv. Križa in Sv. fane Krstitela. Imamo še drugih ka- naročniki. Zato se Mr. in Mrs. Gra-dišaju prav iskreno zahvaljujem. J Naj vsem skupaj Bog stotero poplača. Več premogovnikov je zaprtih. Ljudje se pritožujejo nad slabimi časi. — Bridgeville je zelo hribovit in ima lepo lego. Ima lepo cerkvico sv. Barbare na prijaznem hribčku. Videl sem, kako vsi farani ljubijo Fathra Modra, ki se jako veliko trudi in žrtvuje za svoje farane. Ima v svoji župniji tudi še Irce in Nemce. Vsem skupaj še en moj iskreni pozdrav. Leo Mladič, zastopnik. Farmarjev škodljivec. Senatni poljedeljski odsek je našel pri svojih preiskavah ,da dobi pre-kupec in železnice najmanj 50 do 90 cent. od vsakega bušlja pšenice. — Potem ni čuda, da farmar ne dobi za pridelke skoraj nič in vendar je živež še vedno tako drag. 9 let po nedolžnem zaprt. V Madison. Wis., je bil že devet let zaprt radi umora nek John A. Johnson. Toda te dni se je spoznalo, da je popolnoma nedolžen. Obdolžen je bil. da je umoril neko malo deklico Ano Lamberger. Ves čas je nesrečni človek zatrjeval, da je popolnoma nedolžen, da ni izvršil umora. Zeeland, N. Dak. — Ne vem sicer, kedaj pride ta dopis v Vaše roke, ker smo že od pondeljka. dne 20. februarija odrezani od sveta. Omenjeni pondeljek smo dobili zadnjo pošto. Divjal je tri dni blizzard, da je bilo nekaj groznega. Farmerji pravijo, da kaj takega že ni bilo od 1. t888. Sneg leži po nekaterih krajih, kjer je posebno medlo, do 16 čevljev visoko. Rotary stroj, ki čisti progo, šel je danes (27. feb.) tu skozi, pa je tik pred sosednjo postajo 1 obtičal v zametu. Kar je pri tem viharju — ki je, kakor posneti iz telefonskih poročil, divjal skoro po celem severozapadu (ni prometa na Great Northern, na Soo, Chi. Mil. St. P. Ry., i na glavnih progah) — najbolj zanimivo, je. da so poročali iz Watertown, So. Dak., ki leži bli-zo M innesotske meje, da je tam med najhujšim viharjem bliskalo, grmelo in deževalo, kakor poleti. Hudo se godi farmerjem. posebno kakih 30 milj severno od tu. Lansko poletje je bila grozna suša, da niso mogli napraviti dosti sena, sedaj jim pa živina lakote poginja. Druga leta se je vsa živina, ker ni bilo nikoli mnogo snega, pasla celo zimo po preriji. Nekateri so že zgubili po deset do trideset glav govedine, ravno tako tudi mnogo konj. Pred viharjem sta prišla sicer iz Južne Dakote in iz Nebraske dva tovorna vlaka koruze in sena, a radi viharjev in snežnih žametov ni farmerjem mogoče, priti na železniško postajo. — Na prvi vlak čakajo tu razne agentje, tudi "suhači", ki so prišlo semkaj vohat prav samo radi tega. ker se je bal. da bi ga ne bili linčali. Te dni so pa aretirali očeta deklice, ker je država dobila dokaze v roke. da je oče sam u-moril po neprevidnosti otroka. tohskih društev veliko, zato nimaio t- 1 - , , • n7rrA-o k; 117 , - imTUtlJO v endar vse je kazalo proti njemu. i1 z roka, da bi bih brez društva. Prav 1 • . V , • , . tonlr, nrin.^- , Napako je tudi naredil, da je takoj, toplo priporočamo vsem Prekmur- 1 , .,. t . , rem nm-n iwi c > r . ■ . ko so zgrabih 0b umoru, priznal, ceni novo Družbo Sv. Mohorja, k er 1 ■ j , 1 , •*• ~ J mi vsprico tako velikega, tako mogočnega Boga? In vendar si drzne človek žaliti to Božje Veličastvo z grehom ! 11. Nedelja. — 2. postna ali kva-terna imenovana. Evangelij pripoveduje o spremembi Jezusovi na gori. 12. Pondelek. — Sv. Nicefor, škof. 13. Torek. — Sv. Matilda cesarica. 14. Sreda. — (Zdržek) Sv. Caha-rija, papež. 15. Četrtek.—Sv. Herdibert škof. 16. — Petek. — (čdržek) Sv. Pa-tricij ali Patrik, škof. 17. Sobota. — Sv. Ciril, Aleksan-drijski škof. 18. Nedelja. — 2. postna ali brezimna. Stvar j en je sveta. Kaj pomenjajo besede: Stvarnik fcebes in zemlje? Pomenjajo, da svet ne obstoji sam od sebe; da je delo božjih rok; da je Bog vstvaril nebo in zemljo, in vse, kar je. Vstvariti se pravi, nekaj iz nič narediti. Človek si zgradi hišo, pa mora imeti stavbeni materija!: les, železo itd. Kipar izkleše soho, pa mora imeti mramor; farmer žanje jeseni, pa mora pomladi orati in sejati. Človek, naj si je še tako moder, še tako učen. še tako prebrisan, ne more napraviti kaj iz ničesar, ne najmanjše bilke na polji, ne najmanjše žuželke na zemlji, ne najmanjše mušice v zraku. Edino Bog je mogel in more priklicati in pozvati v bivanje, v eksistenco nekaj, česar poprej ni bilo. On edini ne potrebuje t vari ne. On je vstvaril tako vesoljni svet. zemljo, vodo, solnce, zvezde .. . Kaj je bilo pred tim? Bil je Bog sam. Neskončno srečen' sam v sebi, neskončno srečen v treh božjih osebah, neskončno srečen v svoji neskončni slavi. Ko je pa Bog enkrat v svoji neskončni modrosti sklenil, da pozove v eksistenco, v bivanje, razumne stvari, v to določene, da Ga spoznavajo, Ga ljubijo, da bodo deležni enkrat Njegove sreče in blaženosti, vstvaril je vesoljstvo in, vse stvari, ki jih obsega, vidne in nevidne. To delo svojih rok zaznamoval je Bog s trojnim znamenjem veliča-stva, krasote in dobrote, z namenom, da bo stvarstvo oznanjevalo Njegovo veličastvo, Njegovo krasoto in Njegovo dobroto. Ce govorimo o veličastvu vesolj-stva »premislimo samo velikost naše zemlje, na kateri živimo. Njen obseg je 24.000 milj, njen premer znaša 8.000 milj. Ozrimo se proti nebu, koliko nezmernih svetov vidimo tam! Solnce je 1,300.000 krat večje ko naša zemlja, je oddaljeno od naše zemlje nad 90,000.000 milj. Če bi hoteli prepotovali to daljavo, potrebovali bi za to ekspresni vlak, ki bi vozil noč in dan, po štirideset milj na uro, celih dvestoinenoinšestdeset let! Poglejmo na nebo! Na njem je milijone in milijone solne. Zvezdice, ki nam jasno migljajo, so solnca, kakor je naše solnce, ne samo, da so tako velika, ampak še milijon-krat večja. Najbližja od teh je od naše zemlje oddaljeno dvajset trilijonov milj, ali dvestosedemindvajset tisočkrat bolj oddaljeno od nas. ko rrriše solnce. Kako brezštevilne so te zvezde oz. solnca, je jasno iz tega, da jih naštejemo s prostim očesom samo tisoč štiristo, z daljnogledom jih pa že vidimo toliko, da jih več ne moremo šteti. Krasna, svetla proga. ki jo vidimo na nebu, katero i-menujejo zvezdoslovci "Rimsko cesto", ni ničesar drugega ko brezštevilne goste zvezde, katerih vsled oddaljenosti niti z najboljšim daljnogledom ne moremo razločevati, ampak jih vidimo samo kot nebroj luči ali svetel. Najbolj sloveči zvezdoslovci trdijo, da šteje Rimska cesta naj man je osemnajst milijonov zvezd. Če pomislimo vse to, ne bomo li nehote priznavali veličastva Stvarni-, Stvarjenje človeka. — Izvirni greh. Bog je vs./aril nebesa, da bi angeli prebivali v njih; vstvaril je zemljo, da bi človek prebival na njej. Vstvaril je človeka ,da bi Boga ljubil in mu služil na tem svetu, ca bi lastoval potem Boga na onem svetu, v večnosti. To je bil cilj, namen človeka, njegov bližnji in daljni*na-tnen. Da bi dosegel človek ta namen, da bi mogel izpolniti svojo nalogo, obdaroval ga je Bog z neprecenljivimi darovi. Razun posvečujoče milosti ,dal mu je Bog nebeško blaženost, dal mu je neumrjočnost tele ga je obsodil k smrti, je bilo to de janje usmiljenja, ne pa krivičnosti. Mi ne moremo kralju ničesar očitati, ko bi bil on usmrtil našega prednika in bi tako oropal nas našega življenja." Bodimo hvaležni Bogu, da nas je vstvaril; posebno se Mu pa zahvalimo, da nam je izbrisal pri sv. krstu izvirni greh. VPRAŠEVAVNI KOTIČEK. Vprašanje:—Zdravniki pravijo, da imam želodčne kamne in da mi more le operacija pomagati. Jaz se pa operacije zelo bojim, zlasti, ker sem vdova in imam majhne otroke. Kdo bo zanje skrbel, ako jaz umreni. Zdaj se mi je pa ponudila ženska, ki pa ni naše vere, da me hoče ona s svojo molitvijo ozdraviti. Ali bi bilo za me greh, če bi ona za me molila ,ako bo res kaj pomagalo, kakor pravi. R. P. Odgovor:—Pravzaprav vam moramo dati dva odgovora, ker je tudi vprašanje dvojno. Prvo vprašanje bi sa. Toda Adam je storil greh. Bogi bilo: Ali more drugoverec z vspe- mu je prepovedal pod smrtno kaznijo, da ne sme jesti od drevesa spoznanja dobrega in hudega; toda kljub božji prepovedi ,ker ga je Eva nagovarjala in kača zapeljala, jedel je od prepovedanega sadu. Vsled tega greha nakopal si je A-dam jezo Božjo ,zgubil posvečujočo milost in druge darove. To je bila posledica greha. In ta greh je prišel na vse njegove potomce .vsi so rojeni dediči tega greha, dediči te kazni. »'< drugimi besedami: Vsi smo rojeni grehu prvih starišev. To je verski nauk o izvirnem grehu. Edina blažena Devica Marija je izvzeta od tega vesoljnega proklet-stva ,edino le Ona je izvzeta izvirnega greha. To je verski nauk o Brezmadežnem Spočetju Device Marije, katerega obsegajo besede, s katerimi je angel Marijo pozdravil v imenu Božjem: "Češčena, MILOSTI POLNAr Nauk o izvirnem grehu je resnica, ki nam je razodeta od Boga, je pa tuci nerazumljiva skrivnost. Naša pamet te skrivnosti ne more razložiti, pa tudi ne more najti v tej skrivnosti kaj nemogočega, _kaj krivičnega, kar bi nasprotovalo božji popolnosti. Sledeč zgled nam bo vsaj nekoliko pojasnil: Potovalec prišel je skozi veliko puščavo «v samotno mesto, kojega prebivalci se preživljajo le z največjim trudom. Nek starec mu je povedal, da vsi mestni prebivalci pohajajo od enega samega moža, ki je prišel semkaj pred dvesto leti s svojo ženo. Ta je bil prej kraljev ljubljenec: bil je kraljev minister; kralj mu je dal vse, kar si je le želel. Toda padel je v nemilost ,in kralj ga je izgnal v to puščavo. T11 je umrl, in njegovi otroci so ostali v tej zapuš-čenosti. "Smiliš se mi"; rekel je potovalec: "kralj je bil pač grozovit, da je izgnal svojega ministra semkaj, da morajo njegovi potomci toliko trpeti." "Res je to," rekel je starček; "naša usoda je britka, vendar mi nimamo vzroka, da bi obsojali kralja. Naš prednik je bil kriv veleizdaje, zaslužil je smrt. Če ga je kralj poslal v pregnanstvo, mesto da hom za katoličana moliti? Odgovarjam : Da! Vsak, ki more in hoče Boga spoznati in priznati za svojega Gospoda in se mu kot takemu ponižno podvreči, kot njegova stvar, ki je popolnoma od njega odvisna, more tudi moliti ,ali za se ali za druge. Zato ni nikakega dvoma, da more tudi drugoverec z vspehom moliti za se in za druge, ako ima njegova molitev ostale pogoje, na katere je uslišan je navezano in od njih bolj ali manj odvisno. Je li taka molitev drugoverca sigurno uslišana, o tem si bogoslovni učenjaki niso edini. Popolnoma brezkoristna gotovo ni. Ali se tedaj vi lahko prepustite do-tični^ženski, da vam z molitvijo odstrani kamne iz želodca kakor obeta? To bi bilo drugo vprašanje, na katero odgovarjam: Nikakor ne! In sicer zato ne. ker vam z vso svojo molitvijo ne bo nobenega kamna iz želodca spravila, ampak k večjemu kak tolar iz žepa. če to kot biznes izvršuje. Kolikor morem iz vašega pisma spoznati, se vam ponuja ženska, ki pripada neki moderni prazno-verski sekti, krivi veri, morda "Christian Science", ki goji tako zvano, "ozdravijajočo molitev". Pripadniki te in podobnih sekt. hočejo z molitvijo nekako izsiliti tisto, za kar prosijo. Kar zagrizejo se v prepričanje, da bodo gotovo uslišani in v tem pre pričanju molijo toliko časa da mnogim telesne moči popolnoma odpovedo, tako da zapadejo nekemu naravnemu zamaknjenju. Jasno je. da njih molitev nima z vstrajno in co zamaknjenosti gorečo molitvijo svetnikov ničesar skupnega. Svetniki so stavili pri svojih molitvah vse upanje na Boga, ti pa na svoje kaprice. Taki molitvi mankajo tedaj potrebni pogoji. na katere je vspeh molitve navezan in od njih odvisen. A-ko ima njih, na norost meječa, molitev kak vspeh ,ta gotovo ni nadnaravnega, ampak le naravnega izvora. Znanost, ki se imenuje patologija. uči. da se da z živo domišljijo in zagrizenim samoprepričevanjem gotove bolezni ozdraviti .ali si jih "pa ! C Nadaljevanje na 4 strani.) & & ^ & & & & ^ ^ & & & & & & & & & & & & & & & & & & & & & 5> & & & ^ & & & & & POZOR! Naročniki in čitatelji "Edinosti." / Ker se je več naših naročnikov in prijateljev našega lista pismeno oglasilo, da naj bi se kampanjo za nabiranje novih naročnikov na list "EDINOST", podaljšalo še za en mesec, za to smo sklenili to tudi storiti. To smo storili pa tudi zato, ker veliko naših naročnikov bi rado dpbilo lepo razpisano nagrado "SVETLIKAJOČI KRIŽ" do katerega je vpraviče* vsakdo' ki nam pošlje dva celo-letna naročnika na "EDINOST." Marsikateri, pa ni imel v tem kratkem času prilike, da bi si zaslužil to lepo nagrado. Zato, naznanjamo vsem našim naročnikom in prijateljem, da kampanja za nabiranje novih naročnikov za list "EDINOST" bo trajala še Cei ta mesec. Zato vsi, ki še niste dobili tega lepega križa, potrudite se nekoliko in zaslužite si prelepo nagrado z razširjevanjem katoliškeGA TISKA, ki je najmodernejše orožje proti nasprotnikom NASE VERE. Vsem onim, ki so nam poslali nove naročnike zadnje dni, prosimo ,d apotrpe par dni. Zaloga križev je nam pošla in novo pošiljatev dobimo vsaki čas. Kakor hitro prejmemo križe jih razpo-šljemo vsem ,ki so nam poslali po dva nova naročnika za naš list. UPRAVA "EDINOSTI." & A TISTIM KI SE ŽELE NAUČITI ANGLEŠČINE naznanjamo da smo zopet prejeli nekaj "SLOVENSKIH ANGLEŠKIH SLOVNIC". Knjiga vsebuje razne navadne vsakdanje pogovore, Gla-soslovje, Oblikoslovje in razne vaje. V knjigi je tudi obširen besednjak. Ker smo prejeli le omejeno število teh Slovnic, zato je važno, da si isto naročite takoj dokler ne poide. Knjiga stane s poštnino $1.00. SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS. „ _ „ A __—C? - - "^ZJtT^s 1 III.BBL 1849 West 22nd Street CHICAGO, ILL. f d 4 & & & Hiše in farme. Prodajava hiše v različnih krajih mesta in farme v Illinois, Ind., Michigan, in Wisconsin. Zavarujeva hiše, pohištva in avtomobile! Izdelujeva notarska dela za tukaj in za stari kraj. Pošiljava denar v staro domovino. Pregledujeva abstrakte in druga te vrste dela. — Prodajava bonde in mortgage. MLADICH & VERDERBAR, 1334 West 18th Street, DR. J. V. ŽUPNIK. ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair avenue in Corner E. 62nd Street, nad Sloven^ Banko. Uhod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio. Izvršujem zobozdravniški poklic že nad 7, let v tej okolici. Moje delo je zanesljivo. SEDAJ JE ČAS, DA POŠLJETE SVOJIM DOMAČIM KAK DAR ZA "P I R U H E." Da bojo velikonočne pošiljatve dospele na svoje mesto pravočasno je važno, da iste odpošljete pravočasno svojim sorodnikom, prijateljem in znancem. Pri tej priliki vas zopet opozarjemo, da bo v vašo lastno korist, ako boste poslali svoje pošiljatve po "BANČNEM ODDELKU EDINOSTI", KI vam nudi NAJBOLJŠO IN NAJHITREJŠO POSTREŽBO, TER POLEG TEGA TUDI NAJNIŽJE CENE JUGOSLOVANSKIM "KRONAM IN DINARJEM." Ker smo stopili z novim letom v zvezo z najbolj poštenim in zanesljivim denarnim zavodom v Sloveniji z: s * "LJUDSKO POSOJILNICO V LJUBLJANI, zato dospejo naše pošiljatve primeroma najhitreje na svoje mesto, ter so iste dostavljene na najbljižjo domačo po-što prejemnika. Rojakom ki nameravajo naložiti svoje prihranke v Jugoslaviji, priporočamo "LJUDSKO POSOJILNICO" V LJUBLJANI, ker je zanesljiv zavod in plačuje najboljše obresti od vlog. Za navodilo in vse drugo se obrnite ali pa pišite na: bančni oddelek "edinosti", Chicago, 111. / A * t t < 1849 West 22nd Street ............« .................^pii^PB^lipSIiii^i^^ U'U ^ —^ "K D 1 N O S TT pp jpp. '^''^^-^pipp Neznani Bog. t s (Priredil FR. BLANKO.) (Nadaljevanje) uwvvvvv^vvvvv "V resnici, imate prav", nadaljuje, "ako niste prav prijetno iznena-deni. Saj se je samemu Avgustu gnjusilo in je s kletvico zavrgel celo za-pušnino. V ostalem je pa treba tu omeniti še nekatere okoliščine, ki jih ne smem, pa tudi nočem prikrivati. Komaj sem slišal, da je posestvo starega pustolovca trenotno brez gospodarja, sem že hitel k.Avgustu, ki mi je še vedno naklonjen in ga prosil, da, ako nima kaj boljšega, naj vsaj to prepusti vam. Po kratkem pomisleku dovoli, ali ne brez pogoja, ki vas ne bo, kakor upam, preveč prestrašil. Zdi se mi, da mora Plancina, soproga Gneja Pizona imeti neke pravice do tega posestva, zato je Avgust, morda le zato, da bi bil tudi proti njej vsaj navidez pravičen, določil takole: Ve-zuvijska vila pripada z vsemi pritiklinami Pavlu Emiliju Lepidu kakor dar zanj in njegovo potomstvo. Ako pa umrje brez otrok, preide njegovo posestvo na Plancino." "Kaj!" se umeša triumvir, ki je bil priča tega pogovora, "ali je to zopet nesramna samopašnost mojega bivšega sovražnika, ali se pa skriva še kaj hujšega pod tem neumnim pogojem! Da mlajši ljudje dedujejo po starih, to je naravno, ne pa narobe! Če Pavel pride k nam zopet zdrav, mora se takoj oženiti, da osramoti to sramotno neslanost." Predno sta minoli dve uri, je bilo vse pripravljeno za odpotovanje gospe. Po nasvetu Dionizija je sklenila, da jo spremi tudi stari Filip. Z vročimi solzami v očeh je objemala Agata svojo mater zopet in zopet, od katere se je morala ločiti prvič v svojem življenju. Ko je pa voz, ki je vozil njeno najdražje, izginil za pinijami na cesti v Fundo, hitela je na prosto, tja doli do morja, kjer se je lahko neopazovana izjokala in kjer je mir in veličanstvo obdajajoče jo narave kmalu pomiril tudi vihar njenih čuvstev. Mislila je na vse, kar je ravnokar slišala. Na bolnega brata, ki tako daleč od nje trpi morda pomanjkanje najpotrebnejšega, na njegovo slavno povišanje, ki mu je moralo zadovoljiti najdrznejše želje, na dragoceno, a vendar tako malo vabljivo imetje, ki so ga dobili in na katerega se bodo najbrže preselili takoj, kakor hitro se. Pavel srečno povrne. In uro pozneje je hitela, dasi še solzna, vendar potolažena k svojemu stricu nazaj. Med tem se je pa peljala skrbna mati proti Rimu in po kratkem odmoru dalje v Yerono. Y jutro tretjega dne je prišla k ležišču svojega ljubljenega sina, ki ni več ležal v mali leseni bajti na bregu reke, ampak v lepi skrbno urejeni hiši v bližini mesta. Ta hiša je bila neka vrst vile, ali lovske hiše nekega rimskega patri-cija, ki jo je obiskaval le v jesenskem času. Sedaj pa, ko je nastopala že zima, jo je prepustil na razpolago Gerinaniku, da v njej nastani tega ali onega ranjenega odličnega častnika. Tako so prenesli Pavla z dvema tovarišema dan poprej v to hišo v spremstvu Tela in nekoliko drugih, kateri so bili sicer tudi ranjeni, a so vendar lahko stregli tem trem težko ranjenim častnikom. Nočemo opisovati čuvstva, ki je prebadalo srce matere, ko je zopet videla svojega sina. Poln moči in zdravja jo je zapustil, sedaj pa leži tu bled in upalega lica z od mrzlice zarudelimi očmi in ne sluti niti najma-nje, kdo da je pri njem. "Moj Pavel! moj sin !" kliče prestrašena mati eno za clrugim in se zgrudi pred ležiščem na tla. Mislila je, da bo znani glas razgnal temo, ki ie obdajala njegovega duha. Potem je pa močila goreče čelo in žejne ustnice in tesnobno poslušala pretrgane, nerazumljive besede, ki jih je bolnik s težavo bledel. Tel, katerega je našla ob postelji svojega sina ji je povedal, da je bil zdravnik, ki ga je pustil Germanik v oskrbo bolnikov pri njem že ob zori in da bd proti večeru zopet prišel. Leo je pa to pripovedovanje le malo potolažilo. Z toliko večim hrepenenjem je pa pričakovala prihoda slavnega Karikleja, katerega sam Tacit imenuje: medicus insignis. Približaval se je že večer, a stanje bolnikovo se ni prav nič hotelo zboljšati. Lea, katera se ni oddaljila niti za trenutek od postelje svojega sina, si je ukazala napraviti ležišče v isti sobi, čeravno ji ni niti na misel prišlo, da bi ga rabila. ~— Vojaški zdravnik pride in se po kratki preizkavi izreče, da proti divjajoči mrzlici ne ve druge pomoči, kakor — puščanje krvi. "Mladi mož je izgubljen", pravi, "ako se kmalu ne obrne na bolje; posebno še, ker so bolnikove moči vsled prevelike izgube krvi na bojišču zelo oslabele." Ko je mati sama bolnika pripravljala za to malo operacijo, zazdi se ji, da sliši iz nočne tišine drdranje voza in peket kopit, ki se hitro približuje. Preneha z delom in prosi Tela, naj gre pogledat, če se ni morda uresničila njena slutnja — njena želja, da sta se pripeljala Kariklej in Nekoliko minut pozneje ustopita oba moža v sobo. Karikleja je spremljal sluga, ki je nosil zaojček poln raznih zdravil in zdravniškega orodja. Bilo je trea le par tihih besedi, že je vojaški zdravnik sam prosil učenega Grka, da naj poskusi svojo mnogokrat preiskušeno zdravilno u-metnost tudi na tem bolniku. Kariklej se da takoj poučiti od Tela, matere in zdravnika o bolnikovem stanju. Ko je Lea na njegovo izrečno prošnjo zapustila sobo, preišče sam na-tačno bolnikove rane, pohvali način zdravnikovega dosedanjega zdravlje-ja in se tudi on izrazi zelo neugodno v njegovem stanju. "Velika izguba krvi na bojišču sicer omiljuje mrzlico, a je tudi bolnikove moči tako oslabela, da moramo najprej skrbeti za to, da bo mogel jesti. Le ne zopet puščati, ljubi kolega!" pristavi, ko je tem trenutku zagledal lanceto, katero je drugi še vedno držal skrito v roki. "Naredil si popolnoma prav, da mu nisi puščal, ker nato v takih okoliščinah niti misliti ni." ^ "Seveda, da ne", odgovori spretno prizadeti in skrije svoj 'corpus de-likti' popolnoma, ter je bil celo pripravljen mojstru pomagati pri nadalj-nem zdravljenju. Najprej je moral Tel drgniti bolnikov hrbet z prijetno dišečim mazilom, katero je vzel iz prinešenega zabbjčka. Potem je položil na senci si-ipmašnega Pavla majhen košček platna, katerega je poprej namočil v cstrodišeči tekočini, o kateri sestavini si je vojaški zdravnik zastonj belil glavo, nato odreže lastnoročno bolnikove lepe rujave kodre, ovije mu polagoma in previdno okoli glave obvezo, ki je držala majhne obkladke. Te-lu pa zapove te večkrat močiti z gobo, katero je namočil v ta namen v neko posebno tekočino. Tel obljubi, da bo vsa povelja natančno spolnoval. (Nadaljevanje z 3 strani) tudi nakopati. A to se zgodi, kadar se zgodi, čisto po naravni poti. Da bi pa tuja domišljija in samoprepri-čevanje vam spravilo kamne iz želodca, ta je popolnoma prazna. Še če se vi sami začnete domišljevati in samo sebe preverjevati, da se vam bodo stopili boste zastonj čakali. Domišljija ni plavž za kamenje topit. Bog pa te moderne copernije tudi ne podpira. Torej vam ona ženska na noben način ne more pomagati s svojo "ozdravljajočo molitvijo?' Ako hoče tedaj moliti za vaše zdravje, kakor moli navaden veren kristjan ,četudi ni katoličan, namreč z zaupanjem v Boga, vendar ponižno in udano, kakor Gospod na Oljski gori, pogojno, ako je volja božja, naj le moli. Ako pa misli Boga po svojih kapricih ' šturmat', kakor kak nasilen berač, tako molitev pa hvaležno odklonite, ker bili sodeležni njenega greha, ako bi se priporočili zanjo. Pa tudi njena navadna molitev, ki jo Bog ne obsoja, ne mi, brez dvoma nima tiste vrednosti, kakor molitev vaših nedolžnih otročičev, ki s svojo otroško zaupljivo molitvijo Boga res lahko takorekoč "štur-majo", ga nekako prisilijo, da jim pusti mamico ,ako ni v njegovih večnih sklepih drugače določeno. Njim se tedaj raj priporočite in udano čakajte kaj bo. Če vam ne izprosijo zdravja, vam bodo morda izprosili pogum za operacijo in njeno srečno izvršitev. MANJ — VEČ! Manj se boj — pa več upaj! Manj jej — pa več žveči! Manj zdihuj -— več dihaj! Manj govori — pa več povej! Manj sovraži — več pa ljubi in srečno boš živel! Katoliški list je vojak v "trenčah" za Katoliški časnik tebe branil tvoje ideale! _Katoliški časnik se za te bori. Mimica je "peglala" oblekico svoji "dalici." Mama: Ali ne veš, da je nedelja, da v nedeljo ne smeš delati? Bog te vidi in je gotovo hud! Mimica: O, mama, Bog tudi ve. da jc železo mrzlo, pa gotovo ni hud. J. KOSMACH. i8°4 W. 22nd St., Chicago, I1L Rojakom se priporočam pri nakupi raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znc traj, pokladam stenski papir. Najbolj ie delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka 1 NAZNANILO IN PRIPOROČoLO Cenjenim naročnikom naših listov, kakor tudi vsem rojakom po slov. naselbinah v državi Pennsylvania, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naše liste, kakor tudi oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom ga naj topleje priporočamo in prosimo, da mu gre jo na roke pri njegovem delu za naš tisk. Rojaki, pomagajte mu širiti naše liste! Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J. p r.Richter' 44 JL EXPELLER" Pri prvem znaku prehlada, se čuti ščipanje revmatizma ali ne-j vralgije. Zato je važno, da se ta- g koj namažete s zato narejenim J mazilom. Pazite da bo na vsaki flaški Pain-Expellerja znak sidra. Cena 35c in 70c v drugarnah. F. A. Richter & Co. 104-114 S. 4th St. Brooklyn, N.Y. R. F. KOMPARE SLOVENSKI ODVETNIK Dve Pisarne: v So. Chicago in v Chicago. Naslov pisarne v So. Chicagi: 9206 Commercial Avenue. Telephone: So. Chicago 0599. Uradujemo na So. LaSalle St. Soba: 1101-19. Telephone: Central 8610. Za sestanek se obrnite telefonično na So. Chicago 0599. W. F. KOMPARE SLOVENSKI NOTAR Prodaja zemljišča. Zavaruje hiše pohištvo in druge stvari proti ognju. Prodaja parobrodne listke in pošilja denar v staro domovino. 9206 Commercial Ave.» So. Chicago, I1L Phone: So. Chicago 0599. S S s s * it č f s č s i\ John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ «ai7 ST. CLAJ« AVKMUK CLEVELAND, O. T m priporoča s* mmknp MOiKS IM A A A •43 A A A A A a JOHN STAYER. GROCERY 1952 West 22nd Place, Chicago, III. Priporočam Slovencem in Hrvatom svojo dobro urejeno groceri-jo. V zalogi imam najboljšo ajdovo moko, fino salatno olje, doma narejeno kislo zeljo, impoetirani holandski mak, in razne vrste "HOPS IN MALT" za varenje domačega piva. Vsem se najtopleje priporočam. Telephone Canal 1404. Sf- er * FRANK TOMAŽICH SLOVENSKI GROCERIST Priporočam svojo dobro urejeno grocerijo. V zalogi imam najbolj še salatno olje in pristno ajdovo moko. Ker smo Slovenci prijatelji dobre potice naznanjam cenj. gospodinjam, da sem se preskerbel z vsem potrebnim "materijalom." Pridite in se prepričajte! 1858 W. 22nd Street Chicago, 111. Phone: Canal 2910. + + + + + + * * * * * * * * * * * + + + + * + * FIDELITY ELECTRIC COMPANY Frank Schonta, lastnik. Vaši domovi bojo postali moderni, ako izročite nam v iste napeljavo električne razsvetljave. Mi jamčimo dobro delo za nizko ceno. Obiščite našo trgovino in oglejte razne stanovanjske opreme. Prodajamo tudi pralne stroje, gladilnike, štedilnike, itd. Vsakemu, Id nas priporoči svojemu znancu za napeljavo električne razsvetljave damo $5 (Ki nagrade. Plačuje se v gotovini ali pa na lahke obroke. 2049 West 22nd Street, Phone: Canal 5190. ♦ ♦ * *