OBZORJA STROKE poročila
Glasnik S.E.D. 42/3 2002, stran 60
Strokovni članek / 1.04 Hldg. VeSIlU MoliČllik
KAD S PODOBAMI?
Refleksije in misli ob konferenci Working Images, Lizbona, 20.-23. septembra 2001
Konferenca Working Images, ki so jo v sodelovanju z lizbonskim etnološkim muzejem organizirali TAN (Teaching Anthropology Network), VAN (Visual Anthropology Network) in EASA (European Association of Social Anthropologists), je bila namenjena temam, obravnavanim v sodobnosti, in možnostim, ki jih ponujajo podobe pri pedagoškem delu in raziskovanju ter pri načinih oblikovanja razstav in muzejskih postavitev. Ob vprašanju uporabe podob so se srečevali in prepletali različni pogledi, področja in usmeritve v antropologiji in vizualni antropologiji. V prispevku povzemam glavna vprašanja, problematiko in predlagane smernice, izoblikovane v diskusijah. Vizualno gradivo in predstavljene raziskave, ki si jih je mogoče ogledati na spletni strani h ttp://www,! boro.ac.uk/departmen t s/ss/workingi m ages/me-nu.htm, so bili namreč zastavljeni kol iztočnica za prevpraševanje o pomenu fotografije, ikonografije in multimedije v raziskovanju in reprezentaciji ter vloge podob v procesu učenja, prepoznavanja in zavedanja družbeno-kulturno pogojenega pogleda. Ob prikazovanju tem in pogledov, za katere se je na konferenci izkazalo, da usmerjajo sodobno ukvarjanje s podobami, bom opozorila še na sodobne študije slovenskih raziskovalcev kulture in načina življenja, ki ustrezajo tovrstnim smernicam.
Najprej bi opozorila na vprašanje razmerja med sliko in tekstom, ki je povezano z zgodovinskim razvojem odnosa antropologije do vizualnih podob. Predstavnici dveh nasprotujočih si pogledov sta Margaret Mead in Kirsten Hastrup. Medtem ko je bila Meado-va prepričana, da vsebuje slika tisti presežek informacij, ki ga ni mogoče prevesti v tekstovno obliko, je Hastrupova zagovornica teze, da so podobe zgolj površinska raven pojava, zaradi česar ne
Kolaž spletnih strani slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Avtorica: Vesna Moličnik.
morejo govoriti same zase, temveč jih je treba osmisiiti v tekstualnem kontekstu. Na konferenci se je pokazalo, da bo treba v vizualni antropologiji najpogosteje uporabljeno tehniko fotoeiicitacije, pri kateri raziskovalec uporabi vizualno gradivo za pridobivanje in interpretacijo podatkov, prilagoditi sodobnim kulturnim zahtevam. Glen Bowman je v prispevku, naslovljenem Elieitation versus Illustration: A Perennial Problem in the Teaching of Visual Anthropology, predlagal povezavo »s spektakularizmom sodobnega post-modernega kulta avtonomnih podob«. Uporabnost predlaganega kreativnega vključevanja podob v hipertekstualni kontekst vidi v procesu učenja razmišljanja o vlogi podob v etnografskem terenskem delu. Metoda potujitve (ostranenie), ki jo je na področju poezije in filmskega ustvarjanja razvil ruski formalist Victor Shklov-skij, pomaga pri oddaljitvi od začetne interpretacije in omogoča ustvarjanje pogleda z drugega zornega kota, Iztrganje objekta opazovanja iz običajnega konteksta pomaga etnologom in antropologom, ki raziskujejo znotraj lastne kulture (home anthropology), pri razvijanju zavedanja lastnega, običajnega pogleda in pri oblikovanju novega pogleda na raziskovano tematiko. Prednost metode potujitve je v hkratnem prikazu raziskovanega družbenega okolja in pogledov nanj,
V našem prostoru sta se pod mentorstvom Boruta Brumna lotili tovrstne povezave Špela F.edtnek in Nataša Rogelja. Fotografije, nastale ob njunem pohodu po poti jajčarice Marije Franca, sta inovativno združili z opisi svojega doživljanja in Marijinimi komentarji, Nastanek vizualnega gradiva, objavljenega v knjigi Potepanje po poteh Savrinke Marije, je usmerjala pripoved in form a torke. raziskovalki pa sta ga dopolnili s svojim pogledom. Fotografije, iztrgane iz konteksLa, postavljene v neko zaporedje in povezane z dvojnim tekstom (njunim in Marijinim), pripovedujejo hkrati več zgodb. Delujejo kot hipertekst, ki združuje družbeno-zgodo-vinsko pogojeno življenjsko zgodbo Marije, njen pogled na dru-gost in drugačnost z zgodbo o ozavešcanju lastnega pogleda raziskovalk in njunem približevanju pogledu drugega. Alternativno ozaveščanje lastnega pogleda je predstavil Ian Edgar v predavanju z naslovom Imagery Teaching: Using Imagework in Teaching. Metoda «Imagework«, ki jo je Naško Križnar poslovenil v slikovanje, razvita na podlagi Jungove aktivne imaginacijskc tehnike in Assagiolijeve teorije psihosinteze, se danes uporablja predvsem za terapevtske namene, redko pa se preučuje kot način učenja, Edgar jo je prenesel na področje antropologije i namenom odkrivanja in preučevanja porajanja notranjih navideznih resničnosti. Uporabna je za povezovanje biografskih izkušenj, družbenih struktur in procesov ter za razvijale avto refleksivne osebne antropologije, Učenje s predstavami sestavljajo naslednje stopnje: pripoved zgodbe (verbalizacija predstave), analiza (same osebe, ki je pripovedovala), analiza kulturnih modelov in primerjava. Odličen primer raziskave predstav v slovenskem prostoru je študija Marije Stanonik, ki postavlja vprašanje vizualizacije izkustveno nepreverljivih folklornih motivov in upodobitve tovrstnih predstav v likovni umetnosti, V članku je predstavila ubesedovanje predstave škopnika in hudiča v slovenski slovstveni folklori. Menim, da bi bila lahko njena študija iztočnica za raziskovanje predstav, ki ne posegajo zgolj na področje bajk, temveč se lotevajo notranjih predstav, ki vplivajo na oblikovanje posameznikove in družbene resničnosti.
Ločevanje teksta in podob je v zahodnoevropskem prostoru povezano z zgodovino ločevanja znanosti od umetnosti (oziroma religije), obremenjeno s protestantskim prepričanjem o varljivosti podob. Crawidrdova ugotovitev, da sta film in tekst dva različna produkta istega antropološkega procesa raziskovanja, je le eden od poizkusov vnovičnega približevanja teksta in podob. Vpraša-
Glasnik S.E.D. 42/3 2002. stran 61
poročila
OBZORJA STROKE

Ob Splavarskem muzeju Javnik. Foto: Boža Grafenauer.
nje razumevanja in razlaganja podob se v antropologiji najpogosteje rešuje s tem. da postane tekst kontekst, v katerega so podobe Položene. Predstavitvi Sarah Pink (Conversing with Anthropology: Words, Images and Hypermedia Text) in Rodericha Coover-ja (Issues oF Representation of Cultures in Digital Media) sta nakazali nove možnosti hipertekstualnega povezovanja govorjene hescde, teksta in podob. Opozorila sta na to, da ostaja večina zgodb, oblikovanih v digitalnem okolju, kljub možnostim inte-raktivnosti linearna. Pinkova je predstavila vključevanje interak-tivnosti in multivokainosli na podlagi poskusnega video-etnograf-skega projekta Gender at Home (CD-ROM), s katerim poskuša Uresničiti predlog Marcusa Banksa o iskanju alternativnih oblik reprezenlacije. ki bi omogočile analitično-konstruktiven dialog med Podobami in tekstom, in ne le vzajemno-pasivnega podpiranja. Izziv združevanja vizualne raziskave in vizualne reprezentacije je v oblikovanju predstavitve, v kateri bodo podobe usmerjale branje. Postavljale vprašanja in pritegnile uporabnikovo refleksijo k oblikovanju vedenja. Slovenski etnologi in kulturni antropologi morajo, na žalost - čeprav ustvarjalne možnosti, ki jih ponujata digitalno okolje in informacijska tehnologija, že dolgo niso novost - to Področje šele odkriti. Izjema je zastavljen, a za zdaj še ne končan nultimedijski projekt Velika Planina, ki ga na 1SN ZRC SAZU Pripravlja Jurij Fikfak.
Barbara Hind je s prispevkom Context, Perspective and the Process Interpretatio: a Case Study from Mongolija opozorila na področje. ki je bilo v vizualnih študijah do srede devetdesetih let 20. stuletja Povsem zanemarjeno - na vlogo gledalca. Podobe se z vstopom na Javno področje premaknejo v različne družbene in zgodovinske kontekste, kjer so odprte za različne interpretacije, ki se pogosto oddaljijo od želene avtorjeve razlage podob. Njena študija osebnih turističnih fotografij je pokazala pogojenost odziva gledalcev in njihove interpretacije vizualnih podatkov s kontekstom prikaza in Potrošnje podob. Postavitve v galerijah in muzejih, predstavitve v °bliki knjižnih izdaj, spletnih strani in v oglaševalski industriji je raziskala s stališča kolonialne perspektive in interpretacije. Reprezentacija ni zgolj proces prepoznavanja, temveč jo je treba obravnavati kot komunikacijski proces. Raziskave vizualne komunikacije so tesno povezane s filozofijo in estetiko. Wollheim je postavil temeljni vprašanji, ki usmerjata analizo reprezentacije: kaj je re-Pfezentacija in kaj je predmet predstavitve. Njegova teorija repre-zentacije se ukvarja z naravo podobnosti reprezentacije in resničnosti, pa tudi z namenom ustvarjalca in pristojnostjo gledalca, Vlo-podob pri oblikovanju resničnosti in javne podobe je bila osredka tema prispevkov Laszla Kurtija (Picture Perfect: Community Commemoration in Photographs), Vesne Moličnik (On-line 'holographs and Self-concept) in Alana Bickerja (»We are All
French Here«: The Dynamics of Appropriation, Incorporation and Exclusion in Contemporary France (or: One Strike, Two Meetings and a Funeral). Kurli je opozoril na spornost uporabe ohranjenih družinskih fotografij in fotografij skupnosti (analiziral je fotografije iz družinskih zbirk, muzejev in arhivov) pri oblikovanju reprezentacije zgodovine mesta. Analiza je pokazala odsotnost vizualne predstavitve manjšinskih skupnosti (Judov in Romov), kar lahko zgodovinske fotografije (odvisno od konteksta predstavitve) spremeni v sporno vizualno metaforo in politično orodje. Sodobni razvoj informacijske tehnologije je omogočil lokalnim skupnostim, marginalem skupinam in etničnim manjšinam oblikovanje lastne javne podobe. V svojem prispevku sem predstavila primer vizualne raziskave podobe, ki jo v sedanjosti oblikuje o sebi slovenska etnična manjšina na avstrijskem Koroškem. Preučevanje vizualnega gradiva, objavljenega na spletnih straneh, omogoča v nasprotju 2 analiziranjem zgodovinskega vizualnega gradiva vključevanje razlag in pomenov, ki so jih z objavo vizualnega gradiva želeli oblikovati ljudje. Poleg tega raziskovalcu ni treba usmerjati vizualne samo predstavitve, saj jo raziskuje kot pojav, ki izvira iz želje in potrebe pripadnikov skupnosti. Ustvarjanje, utrjevanje in legitimiranje politične moči države je z raziskavo državnega prilagajanja ritualov predstavil Alan Bicker. Avtor ugotavlja, da so postali po drugi svetovni vojni preoblikovani civilni rituali področje razkazovanja politične moči. Ljudje jih sprejemajo in v njih sodelujejo kot v obliki rekreacije, brez zavedanja, ideološkega pomena lastne navzočnosti. Na konferenci je bilo zaznali, da se vizualna semiolika (preučevanje znakov) kot metoda interpretacije reprezentacije vse bolj umika hermenevtiki podob (iskanje pomena). V prispevku Sweet Paradox. Photography in the Anthropological Museum je Roger Brown predstavil metodo hermenevtične interpretacije razstavljenih. v sodobnosti posnetih fotografij. Razstavo je opisal kot kraj preučevanja dialoga med kulturo in razstavljenimi podobami. Javnost z interpretacijami oblikuje pomene, ki razkrivajo sodohno družbeno izkušnjo in identiteto. Medtem ko se je Brown osredotočil na prikazovanje možnosti hermenevtike podob pri razlagi podob, nastalih v sedanjosti, je Ulrich Hagele s prispevkom On the Limits of Visual Anthropology: Remarks on Family Photos from the P.O.W. Camp in Wieselburg. Lower Austria (1914-1918) opozoril na uporabnost metode pri razlagi arhivskih fotografij, ki so pomanjkljivo dokumentirane.
O vplivu arhivskih fotografij na oblikovanje koncepta in postavitev razstave oziroma muzejske postavitve sta spregovorili Mary Bouquet (Making the »Little Glove« Appear: Tempo Doeloe as Photographic Image and as Museum Discourse) in Boža Grai'ena-uer Bratož (The Role of Photographs in the Reconstruction of the Rafting Trade). Njuna prispevka sta opozorila na generativno vlogo podob v muzejski praksi. V prvem primeru pri predstavitvi, v drugem pri rekonstruiranju načina življenja. Bouquetova je predstavila tehniko obrnjenega pogleda, ki obiskovalca pritegne k vživ-Ijanju v vlogo predstavljenih ljudi. Grafenauer Bratoževa pa vpliv podob na oblikovanje vsebin predstavitve. Felicia Huges Freeland je v sklepnem govoru spregovorila o etičnem vprašanju objavljanja antropološkega gradiva v svetovnem spletu (kdo ima pravico do objavljanja podob), o premalo uporabljeni kreativni povezavi znakov in podob pri ustvarjanju konteksta razstave ter o odsotnosti raziskav risb, stripov in karikatur. Konferenca Working Images je nakazala potrebo po tesnejšem povezovanju v praksi pogosto ločenih področij raziskovanja kulture in načina življenja ter njune predstavitve. Raziskovalci vizualne kulture še vedno stojijo pred izzivom produkcije etnografskih podob, ki se bodo od rcprczcntacije drugosti premaknile k evoka-ciji in refleksiji lastnega pogleda na drugost.