ObzorZdrN 1999; 33:175-8
175
KVIZ O AIDSU - ZANIMIVA OBLIKA ZDRAVSTVENE
VZGOJE
QUIZ ABOUT AIDS - AN INTERESTING FORM OF HEALTH EDUCATlON
Zdenka Verban, Branislava Belovič, Anica Benkovič
UDKlUDC 616.988.6-083
DESKRIPTORJI: HIV inJekcije; zdravstvena nega-metode
Izvleček - Kviz o aidsuee zanimiv in sodoben pristop v zdravstveni vzgoji pri učencih osmih razredov osnovne šole. Namen kviza je bil izvesti neJormalni program zdravstvene vzgoje Z aktivno udeležbo vseh udeleŽencev. Poseben poudarek smo dali aktivni udeležbi gledalcev. Kviz je potekal v trehJazah, katerih namen je bil delovanje različnih vzgojnih vplivov hkrati. Glede na uspešnost bomo program kviza posredovali osnovnim šolam Pomurja.
DESCRIPTOR:: HIV inJections; health education-methods
Abstract- Quiz about aids is an interesiing and modern approach to health education oj pupils oj 8th grade oj elementary school. The intention oj the quiz was to carry out an informal Jorm oj health education in which all the participants actively participate. Active participation oj all the involved was especially stressed. Quiz was carried out in three phases, enabling three different education approachss at the same time. Because oj its success, the program oj the quiz will be passed over to other elementary schools in Pomurje as well.
Uvod
Promocija zdravja je celovtt pristop k doseganuu zdravja. Organizacije predstavljajo pomembnn de1ež izmed vseh aktivnosti promocije zdravja. Le-te ustvarjajo prve pogoje za zdravje, čeprav zdravje ni njihova prioriteta. Vse velike institucije, kot so zdravstvene ustanov,, podjetja in šole predstavljajo pomembno okolje, ki vpliva na zdravje. Cilji in naloge organizacije se ponavadi ne skladajo s cilji promocije zdravja. Poslovni ljudje morajo biti konkurenčni na trgu, učitelji poskušajo pomagati učencem pri učenju in zdravstveoo osebje skrbi za paciente; skrb za zdravje na njihovem delovnem mestu ni del njihove profesonalne vloge. Tako organizacija s svojimi vzorci mišljenja, vedenja in vrednotami vpliva na vedenje v zvezi z zdravjem (Grossmann, 1993).
Slika 1 prikazuee pomembee socialne sisteme, ki so odgovorni za promocijo zdravja.
Vzgoja in izobraževanje sta pomembnn socialni sistem v promociji zdravja v širšem smislu in s tem v zdravstveni vzgoji kot eni izmed aktivnosti promocije zdravja v ožjem smislu.
V procesu vzgoje in izobraževanja obstajajo stalne vzročno posledične zveze in odnos.. Zdravstvena vzgoja ee strokovno in družbeno pomembna z vidika vloge in pomena enotne osnovne šo1e, ki naj zagotavlja vsem
AS
(zdravje \
Sl 1. Socialni sistemi in zdravje (Grossmann, 1993). učencem ustrezne pogoje za normalen in uspešen razvoj, nadaljnee izobraževanje ter vključevanje v delo in življene.. To je proces oblikovanja človekove miselnosti, odnosov in vedenja do zdravja; proces katerega končni cilj je izoblikovanje higienske in zdravstvene zavesii posameznika in skupnosti (Arko, 1991).
Pomen zdravstvene vzgoje in njenih metod in oblik dela je še posebej viden v spolni vzgoj.. Šola predstavlja pomembnn vir informacij o spolnosti, ki jih posreduee učencem na bolj ali manj formalen način. Enako velja tudi za aids, saj sta aids in spolnost tesno povezana (Shapiro, Flaherty-Zonis,1994).
Število mladih, ki so že imeli spolne odnose, je v raziskavhh posameznih avtorjev med 24 in 71 %, po-
Zdenka Verban, prof. zdravstvene vzgoje
mag. Branislava Belovič, dr. med., spec. socialne medicine in pediatrije
Anica Benkovič, višja medicinska sestra; vse Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota
176
ObzorZdrN1999;33
S.2.
vprečna starost pa od 14,2 do 171et (Kipke-Sabo1 Lj., 1990; Durant RH, Sanders JM, 1989; Zani B, 1991). Čeprav se znanje o virusu HIV/aidsu izbo1jšuje,je znanje učencev o aidsu, spo1no prenos1jivih bo1eznih in kontracepciji še vedno nezadovo1jivo (Strunin, Hig-son, 1987; Browen, Fritz, 1988). Ugotov1jeno pa je tudi, da zaradi eksperimentiranja in rizičnega vedenja, povezanega s prepričanjem o neran1jivosti, obstaja pri adolescentih večja nevarnost za okužbo z virusom HIV (Moore S, Rosenthal D, 1991).
Raziskava pri pomurskih srednješolcih je pokazala, da imajo le-ti nezadovo1jivo znanje o spo1nosti, kontracepciji in aidsu. Večina anketirancev iz te raziskave je ocenila, da ni možnosti, da bi se okuži1i z virusom HIV, hkrati pa so zaskrbljeni zaradi aidsa (Be-lovié, 1997).
Raziskava je bila tudi osnova za izvajanje različnih zdravstvenovzgojnih akcij, namenjenih mladim. Ena izmed zdravstvenovzgojnih akcij je bil kviz o aidsu pri učencih osmih razredov osnovne šole. Vsakdo, tudi m1adostnik, mora sprejeti nase del odgovornosti, se poučiti, kako se aids širi, omejiti rizično vedenje in se izogibati sramotnega žigosanja žrtev bolezni (Li-kar,1989). Pozitivna sprememba v znanju, stališčih in vedenju je večja, če so vsebine o aidsu v okviru šolskega programa podkrepljene z izvenšolskimi aktivnostmi. Aktivno sodelovanje učencev v izdelavi izobraževalnega materia1a in zdravstvenih sporočil je po-
Sl. 3.
vezano z bo1j varnim vedenjem tistih, ki so že spolno aktivni (Adjukovié in sod.).
Namen zdravstvenovzgojne akcije Kviz O aidsu
Namen kviza o aidsu je bil:
-  Izvesti eksperimentalni program neformalne zdravstvene vzgoje s tematiko o aidsu prek kviza, ki je temeljil na predhodni pripravi in aktivni udeležbi tekmovalcev in gledalcev kviza.
-  Prek množičnih medijev informirati širšo javnost o prob1ematiki aidsa.
-  Spodbuditi učence k zdravstveni vzgoji vrstnikov.
-  Učite1jem dati primer neformalnega izobraževanja v zdravstveni vzgoji.
-  Pripraviti program kviza o aidsu za širši krog osnovnih šol.
Potek zdravstvenovzgojne akcije Kviz O aidsu
Ciljna populacija kviza o aidsu so bili učenci osmih razredov osnovne šole. Pobudniki in avtorji kviza so bili strokovnjaki Enote za zdravstveno vzgojo na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota. Izvedbo je finančno omogočil Zavod za zdravstveno varstvo in donatorji.
Verban Z, Belovič B, Benkovič A. Kviz o aidsu - zanimiva oblika zdravstvene vzgoje
177

AIDS
KVIZ Mureka Sobota 01 .decembei 1997
Sl. 4. Kviz je potekal v treh fazah.
Prva faza je vsebovala pripravo učencev na kviz. Potekala je dva tedna. V začetno fazo so bili vključeni vsi učenc,, ki so bili obveščeni, da bodo aktivno sodelovali tekmovalci in gledalci kviza. Osnova za njihovo pripravo je bilo zdravstveno vzgojno gradivo o aidsu, dostopno na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota. Pripravo so vodile učiteljice ter jim v tej fazi svetovaee pri iskanju ostale literature. V tej fazi so potekaaa tudi dogovarjanja med Enoto za zdravstveno vzgojo na Zavodu in vodstvom Osnovne šole I Murska Sobota o organizaciji kviza. Obenem pa so potekaaa tudi dogovarjanja z moderatorjem kviza, ki je dobil natančna navodila o vodenju kviza.
Kviz je bil na Zavodu strokovno in tehnično pripravljen pred prvo fazo.
Druga faza je potekaaa ob Svetovnem dnevu aidsa. Namen te faze je bil izvedba kviza o aidsu. Gledalci so bili učenci vseh razredov, tekmovalci pa trije predstavniki iz vsakega razreda. Prosto,, v katerem je potekal kviz, je bil opremljen z zdravstvenovzgojnim materialom. Kviz je bil sestavljen iz dveh delov, iz formalnega in neformalnega. Formalni del so zapolnila pisna in ustna vprašanja, neformalni pa je vseboval zabavne igrice, povezane s temaiiko o aidsu.
Poimenovali smo jih: sporočila razredov ob Svetovnem dnevu aidsa, izdelava pentelj, igra z balon,,
skriti gost, izdelovanje plakatov s sporočili, igra s košarico vprašan.. Bistvo neformalnega dela je bilo, da so poleg tekmovalcev v teh igrah aktivno sodelovali tudi gledalci kviza. Ves čas kviza pa so bili gledalci s pasivnim poslušaneem ob odgovarjanju na ustna vprašanja tekmovalcev izpostavljeni zdravstvenovzgojnim vplivom svojih vrstniko.. V formalnem delu je bilo pomemboo še to, da so bili tudi v času izpolnjevanja pisnih vprašanj gledalci ves čas aktivni prek zabavnih igric.
Povezovalec kviza je skrbel za nemoten potek kviza, za točkovanje pa komisija, kije bila sestavljeaa iz zdravstvenih in pedagoških delavce.. Učenci šole pa so v premorih poskrbeii tudi za glasbene točke. Na koncu so bili vsi razredi nagrajeni z diplomami in majicami z logotipom kviza, zmagovalni razred pa še s simbolično nagrado.
Tretja faza se je pričela že med kvizom in je trajala še nekaj dni po kvizu. Bistvo te faze je bilo vključevanje sredstev javnega obveščanja. Množični medij,, ki so bili vključen,, so bili lokalni radio, televizija in časopis.
TRANSFORMACJJA SPOZNANJ V VREDNOTE
Sl. 5. Shematskiprikaz kviza o aidsu.
178
ObzorZdrN1999;33
Slika 5 shematsko prikazuje zdravstvenovzgojno akcijo kviz o aidsu, slika 2 točko izdelovanja pente1j na kvizu, slika 3 misel.ki sojo učenci pripisa1i k plakatu, slika 4 pa napis na majici, ki so jo učenci nosili na kvizu in jih dobili za nagrado.
Sklep
Pristopi v zdravstveni vzgoji se spreminjajo. Zdravstvena vzgoja postaja vse pomembnejša aktivnost v promociji zdravja. Vse bolj prehaja od preprečevanja bolezni h krepitvi zdravja. Tudi šola postaja pomembno oko1je, ki lahko veliko pripomore k izboljšanju zdravja. Otroke in mladostnike zajema skozi daljše obdobie in v obdobju, ko lahko nanje še vplivamo vzgojno. Sola vpliva na zdravje in vedenje v zvezi z zdravjem prek zdravstvenovzgojnih vsebin v učnem načrtu (formalni kurikulum) in na neformalen način prek okolja, v katerem učenci živijo. Pri formalnem kurikulumu je pomembno vedeti, da lahko vključuje dobre zdrav-stvenovzgojne vsebine, vendar okolje, v katerem učenci živijo še zmeraj deluje nasprotno. Učenci tako ne vidijo povezanosti podanih zdravstvenovzgojnih vsebin z življenjem in vedenjem. Ta vidik zdravstvene vzgoje smo upošteva1i pri kvizu o aidsu. Izbrali smo pristop v zdravstveni vzgoji, ki temelji na raziskavi mladostnikov o aidsu. Upoštevali smo kompleksnost dejavnikov, ki vplivajo na vedenje v zvezi s preprečevanjem aidsa. Izhajali smo iz dejstva, daje znanje premalo in ne more voditi k zdravemu vedenju. Prav zato smo poleg formalnega dela kviza, dali poudarek okolju in celotnemu vzdušju ob samem poteku kviza. Sodelovali so vsi učenci ciljne populacije. Njihovo sodelovanje je prehajalo od pasivnega k aktivnemu. Vse skupaj sta podpirala sproščeno vzdušje in zabava. Kviz o aidsu je prispeval k razjasnjevanju nekaterih vrednot, povečevanju življenjskih spretnosti in zviševanju samospoštovanja. Zavedati se moramo, da je bil eksperimentalni kviz le enkraten prispevek k zdravemu vedenju, kajti za doseganje te sposobnosti je potrebno dolgotrajno in neprekinjeno zdravstvenovzgojno delovanje. V ta namen smo izde1ali program za izvedbo kviza o aidsu in ga ponudili osnovnim šolam v Pomurju. Program je sestavljen iz pisnih in ustnih
vprašanj, predloga vrstnega reda kviza in lestvice za točkovanje. Podrobnejša navodila bodo osnovne šole lahko dobile pri avtorjih kviza. Ugotovili smo namreč, da smo z vključevanjem vpliva pomembnih drugih (vrstnikov) dosegli pri učencih poleg znanja o aidsu tudi vrednotenje tega znanja s sporočili, ki so jih izdelali učenci. Pomembno vlogo so imeli tudi množični mediji, ki so ob Svetovnem dnevu aidsa usmerili pozornost posluša1cev k problematiki aidsa in tako poleg načrtnih sporočil vplivali na posluša1ce tudi prek sporočanja normo Te norme oziroma naključni učinki sporočil o aidsu so predstavljale aktivnosti mladostnikov na kvizu o aidsu.
Izvedena oblika kviza o aidsu je pokazala, da bo prihodnost preprečevanja aidsa temeljila na novih, atraktivnejših in predvsem vzgojnih oblikah zdravstvenega izobraževanja.
Literatura
1.  Adjukovéč D, Adjukovéč M, Prišlin R. Aids i mladi. Zagreb: Medicinska naklada, 1991: 169-88.
2.  Arko U, Hrovaiin M, Jazbec R. Zdravstvena vzgoja v osnovni šoli. Ljubljan:: Zavod Republike Slovenjje za šolstvo, 1991.
3.   Belovič B. Znanje o spolnosii in aidsu ter spolno vedenje mladih, pogoj za preprečevanje okužbe z virusom HIV. Specialistična naloga. Ljubljan:: Univerza v Ljubljan.. Medicinska fakulteta. Inštitut za socialno medicino in higieno, 1997.
4.  Browen L, Fritz G. Childrens knowledge and attitudes about AIDS. JAm Acad Child Adolesc Psychiatry 1988; 27: 504-8.
5.  Durant RH, Sanders JM. Sexual behavior and contraceptive risk-taking among sexualy active adolescent females. J Adolesc Research 1991; 6: 164-80.
6.   Grossmann R, Scala K. Health promoiion and organizational development. Office for Europe, 1993:14-31. Developing Settings for health. Vienna: World health organization Regional office for Europe, 1993: 14-31.
7.   Kipke-Sabll Lj. Ocjena potrebe ciljanog spolnog odgoja srednje-školske omladine. Magistarski rad. Zagreb: Medicinski fakulte,, 1990.
8.  Likar M. Globalni vidiki AIDS-a. Med Razgl; Suppl ,,1989: 1-8.
9.  Moore S, Rosenthal D. Adolescent invulnerability and perceptions of aids. J Adolesc Research 1991; 6: 164-80.
10.   Shapiro S, Flaherty-Zonis C. Uvod v spolno vzgojo. Ljubljana: Sklad za odprto družbo, 1994.
11.   Strunin L, Higson R. Acqurided immunodeficiency syndrome and adolescen:: knowledg,, belifs, attitudes and behaviors. Pediatrics 1987; 9: 825-8.
12.   Zani B. Male and female patterns in the discovery of sexuality during adolescence. J Adolesc 1991;14: 163-78.