I Z V E S TJ E
ZA ŠOLSKO LETO 1934/35
V	LJUBLJANI 1935
IZDALO IN ZALOŽILO PREDSTOJNIŠTVO URŠULINSKEGA SAMOSTANA
IZVESTJE
ZA ŠOLSKO LETO 1934/35
V	LJUBLJANI 193=5
IZDALO IN ZALOŽILO PREDSTOJNIŠTVO URŠULINSKEGA SAMOSTANA
NATISNILI J. BLASNIKA NASL.,
UNIVERZITETNA TISKA K NA IN LITOGRAFIJA D. D. V LJUBLJANI ODGOVOREN L. MIKUŠ
Dne 15. oktobra se je na zavodu vršila spominska svečanost za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom 1. Zediniteljem, pri kateri je imel direktor dr. J. Debevec sledeči žalni govor:
„Pred kakimi 150 leti se je slišal iz Marseille-ja glas: „Le jour de la gloire est arrive“. Z veliko naglico se je širil preko Francije in ostale Evrope. Pred par dnevi pa je prišel iz istega Marseille-ja nasproten glas: „Le jour de la douleur cst arrive“. Dan žalosti je prišel, dan žalosti za ves svet, posebno pa za nas Jugoslovane. Naš blagi vladar Aleksander L je postal žrtev zločinske roke.
Ko sem pred par dnevi klečal v stolnici pred oltarjem Žalostne Matere božje in gledal v njen mili obraz, se mi je nenadoma vrinilo grenko vprašanje: Kaj ni danes tudi naša Jugoslavija žalostna, neizmerno žalostna mati? Kaj ne drži tudi ona takorekoč v naročju svojega prvega sina, kralja, umorjenega, mrtvega v naročju? Kaj ne kliče tudi ona, naša domovina, nam vsein: O vi vsi, otroci moji, pridite in poglejte, če je bolečina, kakor je bolečina moja?
Zbrana mladina! Kadar koga zadene smrtni udarec, je človek prvi hip kakor omamljen od prevelike bolečine; šele polagoma in čimdalje bolj se začne zavedati vse velikosti nesreče. Tako se zdaj godi nam vsem Jugoslovanom. Prevelika je naša nesreča, prevelika žalost, da bi mogli že zdaj umeti vso strašno izgubo, ki je zadela našo mlado državo.
Rajni kralj je bil naš zedinitelj. Ob koncu svetovne vojne 1. 1918. mu je prisodila previdnost božja velevažno nalogo, da zedini Slovence, Hrvate in Srbe v eni državi, da trem bratom, trem velikim narodnim družinam zgradi in uredi en skupen dom pod enim skupnim krovom, pod katerim na j bi srečno, zadovoljno živeli v bratski slogi in ljubezni. In naš rajni kralj se je junaško lotil tega zgodovinskega dela: skozi petnajst let je neumorno gradil in zidal ta skupni dom. Veliko rimsko cesarstvo so gradili in utrjevali kralji, konzuli, cesarji skozi 700 let; Jugoslavijo je moral naš pokojni kral j zgraditi in utrditi takorekoč čez noč. In res jo je utrdil! Kako varne smo vse čutili pod njegovim krepkim žezlom! Sedem držav obdaja našo domovino;
in vse tc sosede so s spoštovanjem gledale na našo državo sredi med njimi.
Veselo so rasti i zidovi te mogočne državne stavbe iz tal; že smo bili blizu, da bo kralj-zidar kronal svoje delo z mogočnim krovom, — tedaj pa se je zgodilo... Naš kralj je padel, smrtno zadet sredi iako uspešnega dela. Zakaj se je moralo to zgoditi? To vprašanje imamo na naših drhtečih ustnih mi vsi. Zakaj? Mar je kralj sam to hotel, hotel prinesti še to največjo žrtev, žrtev svojega življenja?
Znana vam je srbska narodna pesem „Zidanje Ska-dra“. Zidarji so bili uverjeni, da bodo zidovi mesta stali trdno le, če vzidajo živega človeka, kako dete ali kako drugo osebo. No, vzidali so mlado ženo vojvode Gojka. Ali se ne zdi. kakor da je tudi naš pokojni kralj Aleksander imel to vero zidarjev? Vzidal je v zidove svoje države samega sebe! Zato pa upamo, da bodo trdno stali stoletja!
Ko je 1.323. pred Kr. nenadoma umrl kralj Aleksander Veliki, je njegovo velikansko kraljestvo razpadlo, ker ni imel pravnega naslednika. Naš pokojni kralj nam je zapustil pravnega dediča svojega prestola. svojega prvorojenca Petra, ki je zdaj naš kralj Peter II.
V	starodavnih časih so kraljem v grob polagali dragocena darila; najdragocenejša pa so bila človeška življen ja, ki so jih žrtvovali, celo vrsto služabnikov, v veri. da bodo v podzemeljskem svetu še dal je služili svojemu vladarju. Naš rajni vladar ni hotel, noče, da bi mu kdo od zvestih državljanov sledil v grob; n jegov veliki duh ima pač samo to željo: da Jugoslovani živimo, da krepko, srečno živimo v zvestobi do njegovega naslednika mladega kralja Petra II. In to hočemo! Slava, hvaležnost, večen spomin kralju Graditelju, Zedinitelju Aleksandru Prvemu!
Moja beseda sedaj utihne, razidemo se... Ali nekaj naj ne utihne: naša molitev. Odmolimo zdaj — vsak zase v globoki tišini — k Vladarju in Kralju vekov očenaš in zdravomarijo za blagopokojnega našega kralja.“
1.	Učiteljski zbor.
A.	Izpremembe v šolskem letu 1934/35.
Dipl. phil. Jug Stanislav je bil nastavljen za honorarnega nastavnika 14. novembra 1934.
Suplentka Ar ne j c Vera je 22. decembra 1934 zapustila zavod, ker je po Božiču prof. G a r a n t i n i m. P i j a pričela poučevali prirodopis.
Suplent Avsenak Bogomir je 31. januarja 1935 zapustil gimnazijo, ker ga je ministrstvo prosvete nastavilo na II. drž. realno gimnazijo v Ljubljani.
Dipl. phil. Smolej Viktor je 7. februarja 1935 pričel poučevati srbohrvaščino, a je že l(>. aprila zapustil zavod.
Po velikonočnih počitnicah je 9. maja 1935 prevzel pouk srbohrvaščine honorarni profesor Jurančič J a n ko.
B. Učiteljski zbor koncem šolskega leta 1934/35.
Opomba			Je poučeval tudi na uršulinski učiteljski šoli in vadnici v Ljubljani	Je poučevala tudi na uršulinski učiteljski in meščanski šoli	Je poučevala tudi na uršulinski učiteljski in meščanski šoli	Je poučevala tudi na uršulinski vadnici	Je poučevala tudi na uršulinski meščanski šoli
Druge šolske dolžnosti	1	1	i	voditeljica cerkvenega petja	varuh risarske zbirke	1	varuh dijaške knjižnice1 ter zemlj.- 1 zgodovin- J skega kabi-J neta
jüiipajzcy	1	1	«	1		1	g
jn qi>)suap -3» 0|1A3J§	CD	(N			rH	CO	o rH
Kaj je učil, v katerem razredu, po koliko ur na teden	slovenščino v III./4 srbohrvaščino v III./2	verouk v III./2	verouk v 1.12, II.12	petje v I./2, II./2	prirodopis v I./3, II./3,	higijena v III./1,	risanje v I./2, II./2	francoščino v III./3	zgodovino v II./2, III./3, zemliepis v III./2. nemščino v III./3
Glavna in stranska stroka	latinščina, grščina, slovenščina	O t-i <D >	verouk	petje, klavir, gosli	risanje, modeliranje; pedagogika, filozofija, biologija	j francoščina	■pedagogika, filozofija, narodna zgodovina
C3 KJ m c N	direktor	profesor	-4-» O XI "cd	učit. petja in glasbe	profesor '	strok. učit.	C JU a 3 C/)
o a	Dr. Debevec Josip					C*	-2
g o B 'u Cu		Mlakar Janko	Koretič Franc	Mencin m. Egidij;	Garantini m. Pija	Ovscc m. Andrej	a CO n* !d nJ
A0*§ *dBZ		03	co		lO	co	
Opomba	Je poučevala tudi na uršulinski učiteljski šoli	... Je poučevala tudi na uršulinski meščanski šoli	Redna učiteljica na drž. učiteljski šoli v Ljubljani	Redni profesor na tehniški srednji šoli v Ljubljani				Šolska zdravnica: dr. Šimenc Amalija. Šolska služkinja: Jerala Frančiška.
Druge šolske dolžnosti	varuh učiteljske knjižnice	1	1	1	1	1	1	
)j|up3jze£] jn q|>|sudp -aj		1	1	1	1	1	1	
	CD ■*—•	co			05 rH	CO		
Kaj Je učil, v katerem razredu, po koliko ur na teden	matematiko v IX II./4, III14, fiziko v III./2, risanje v III./2	ročno delo v 1./2, II./2, III./2	telovadbo v I./2, II./2	srbohrvaščino v 1.12, II.12	francoščino v I./3, slovenščino v I./5, II./5	francoščino v II./3	zemljepis v 1.12, II./2	
Glavna in stranska stroka	matematika, fizika	ročno delo, gospodinjstvo	telovadba	južnoslov. knjiž., srbohrv. jezik, zg'od., ruščina, nemščina	francoščina, prim. gram. rom. jezikov, južnoslov. književnost, latinščina	francoščina, prim. knjiž. rom. jezikov, južnoslov. književnost, latinščina	obča in narodna zgodovina, zemljepis	
Značaj	suplent	učiteljica ročn. dela	honorarna učiteljica telovadbe	honorarni profesor	honorarni suplent		£	
Priimek in ime	C3 E o uS o u tt * 1^ u-	Dovč s. Matilda	Trdina Joža	Jurančič Janko	Rovšek Milena	Umek-Ravnihar Fedora	Jug Stanislav	
•A3J5 -dir/	00 [ 03		O I y-< y-4		<M rH	CO tH	▼H	
II.	Šolski letop is.
Popravni izpiti so se vršili 50. avgusta.
I. razred. Izpit so uspešno napravile: Bešter Velena, Bizjak Marija, Bulc Majda, Gregorc Vera, llafner Milena, Langus Majda, Ropret Adela. Roš Vida, Sitar Metoda, Strnad Valeri ja, Štrukelj Helena. Tujec Božena, Verbič Ana, Zrinic Marija.
Izpita ni napravila: Jocil Vida.
K izpitu ni prišla Nenadovic Mileni ja.
II. razred. Jzpit so uspešno napravile:: Koprivec Olga, Novak Milena, Pielick Marija, Roesmann Adela.
Izpita nista napravili: Böhmerwald Berta, Nickovski Štefanija.
Vpisovanje za šolsko leto 1934/35 se je vršilo 1. septembra.
9. septembra je bila otvoritvena služba božja v čast sv. Duliu,
10.	septembra pričetek rednega pouka.
16.	septembra so se učenke '-udeležile manifestacije Rdečega križa na Kongresnem trgu.
4.	oktobra popoldne: šolska spoved, 5. oktobra skupno sv. obhajilo.
9. oktobra zvečer je iz Marseille-ja dospela pretužna vest, da je naš veliki kralj Aleksander I. Zedinitelj padel kot žrtev zločinske roke, padel on, ki nas je ljubil vse življen je in nas z velikimi žrtvami združil in zedinil v naši narodni državi Jugoslaviji. Za njen procvit in srečo se je žrtvoval in v zadnjem trenutku mislil nanjo, ko je dahnil svojo kraljevsko oporoko: Čuvajte Jugoslavijo!
10. oktobra pouka prost dan vsled tragične smrti kralja Aleksandra 1.
11. oktobra so se nastavniki pri vseh urah spominjali blagopokoj-nega vladarja in njegovih velikih zaslug za narod in državo.
12. oktobra se je vršila žalna seja celokupnega učiteljskega zbora.
12.	oktobra: predavanje o nacionalnem pomenu kupovanja domačega blaga.
15. oktobra so razredniki javili učenkam prihod mladega kralja Petra II. v domovino in poudarili važnost nastopa njegove vlade.
15.	oktobra se je vršila spominska svečanost za blagopokojnim kraljem v telovadnici, kjer so se zbrale vse učenke uršulinskih šol. Oder je bil ves odet v črnino. Sredi zelenja in zastav je stala kraljeva slika, pod njo pa je ležala blazina s trnjevim vencem. Žalno slavje je otvorila Beethovnova koračnica. Sledil je govor direktor ja dr. Debevca. (Clej stran 5.) Velik vtis je napravila na učenke deklamacija ..Kralja poneso v grob“ ter govor Plahute Jože, učenke IV. razreda uršul inske učiteljske šole. Molk, ki je vladal ves čas v dvorani, je še bolj poglobil turobno razpoloženje.
18.	oktobra so se vršile pogrebne svečanosti. Učenke so prisostvovale službi božji in vse prevzete poslušale govor kateheta Vilfana, ki jim je pokazal velikost strašnega zločina. Nato se jim je v telovadnici prebrala spomenica g. bana Marušiča. Pod vodstvom učiteljstva so slednjič prisostvovale javni žalni manifestaciji na Kongresnem trgu. Nema, neizrazna žalost je legla nad zbrano množico, ni bilo skoro videti suhega očesa.
30. oktobra je celokupni učiteljski zbor položil prisego Nj. Vel. kralju Petru II. v roke banskega inšpektorja g. Vrhovnika Franca.
31. oktobra se jc po razredih vršilo predavanje o štednji. Istega dne je supl. Avsenak Bogomir govoril učenkam o pomenu 51. oktobra 1918, ko so se od Trsta do Kotora na vojnih in trgovskih ladjah dvignile jugoslovanske zastave v znak osvobojen ja iz tisočletnega rob-stva in ko so vojno mornarico prevzele jugoslovanske oblasti.
7. novembra so se nekatere učenke udeležile žalnega koncerta v frančiškanski cerkvi.
8. novembra: roditeljski sestanek.
9. novembra, ob 50 dnevu smrti viteškega kralja Aleksandra !., so učenke prisostvovale žalnemu liturgičnemu obredu in nato skupni komemoraciji uršulinskih šol v telovadnici.
Spored: I. Spominski govor dr. j. Demšarja, direktorja uršulin-ske učiteljske šole.
2. Deklamacija učenke uršulinske narodne šole.
10. novembra je bilo predavanje o Društvu narodov.
Državni praznik zedinjenja dne I. decembra so učenke obhajale
s službo božjo in slavjem v telovadnici po tem sporedu:
1. Slavnostni govor supl. juga Stanka.
2. Deklamacija učenke uršulinske narodne šole.'
5. V spomin kralju Aleksandru I. Zedinite!ju. Recitacija učenke uršulinske meščanske šole.
4.	Državna himna.
Od I. do 6. decembra: predavanje o izseljencih ter o pomenu obrtniškega tedna.
22.	decembra so podmladkarice priredile božičnico dvema revnima družinama.
Od 25. decembra do vključno 10. januarja božične počitnice.
26. januarja je zavod praznoval 700letnico smrti srbskega pro-svetitelja sv. Save.
51.	januarja: sklepna konferenca za I. semester. Dan je bil pouka prost.
I.	februarja so razredniki učenkam razdelili dijaške knjižice.
4.	februar ja: Strossmavorjev dan. Razredniki so seznanili učenke z njegovim življenjem in kulturnim delovanjem.
25. februarja:	zdravniški	pregled	učenk	lil. razreda.
27. februarja:	zdravniški	pregled	učenk	1. razreda.
28. februarja:	zdravniški	pregled	učenk	II. razreda.
14.	marca: predavanje prof. Mlakarja o potovanju „S Kraljico Marijo po Sredozemskem morju".
I. in 2. aprila so učenke delale duhovne vaje pod vodstvom cir. Valjavca ter ob sklepu prejele sv. zakramente.
9. aprila: roditeljski sestanek.
14. aprila: akademija Podmladkov Rdečega križa v veliki dvorani hotela Uniona.
Od 18. aprila do vključno 6. maja velikonočne počitnice.
II. maja se je po razredih vršila proslava materinskega dne. Razredniki so v svojih govorih pokazali učenkam veličino materine ljubezni in požrtvovalnosti ter jim v srcih zanetili nežno otroško ljubezen in hvaležnost do njihove največje dobrotnice na svetu.
11. maja popoldne: akademija Podmladka Jadranske straže.
12. maja: slovesno razvitje 41 praporov P. J. S. in povorka po ljubljanskih ulicah.
16. maja: predavanje prof. Jurančiča o pomenu ilirskega po-lcreta.
17. maja: predavanje o vlogi Rusije pri osvobojenju južnih Slovanov.
18. maja je m. Pija Garantini predavala o kvarnem vplivu alkohola in navdušila učenke za abstinenco.
19. maja so učenke sodelovale pri evharistični akademiji v hotelu Unionu.
24. maja se je vršilo predavanje o zdravju.
25. maja je m. Pija Garantini govorila o tuberkulozi ter navedla nekaj sredstev, da bi se je učenke motfle obvarovati.
Ker zavod ni dobil pravice javnosti za III. in IV. razred, so učenke III. razreda polagale privatni izpit na 11. državni realni gimnaziji v Ljubljani od i. do vključno 5. junija.
Od 5. do vključno 8. junija je g. načelnik prosvetnega oddelka Breznik Josip kot ministrski odposlanec nadzoroval pouk, pregledal ročno delo, risbe in zvezke, kabinete, knjižnice in administracijo.
8. junija je nepričakovano umrla Svetek Marija, učenka I. razreda.
10. junija so jo njene sošolke pod vodstvom kateheta in profesoric spremile na njeni zadnji poli pri Devici Mariji v Polju.
12.	junija popoldne so učenke opravile šolsko spoved, 15. junija pa prisostvovale maši zadušnici za pokojno sošolko ter prejele sv. obhajilo.
15. junija se je na zavodu zakl jučil pouk.
21.	in 22. junija se je vršilo vpisovanje za sprejemni izpit v
1.	gimnazijski razred. Priglasilo se je 70 učenk. Sprejemni izpit so delale 24. junija. Izpit je napravilo 68 učenk, 2 učenki sta bili odklonjeni.
28. junija se je vršila zahvalna služba božja, nato pa vidovdanska proslava v telovadnici.
Spored: 1. Slavnostni govor prof. Jurančiča Janka.
2.	Deklamacija: Slava Vidovemu dnevu.
5. Državna himna.
POKOJNI MINKI SVETKOVI
Na binkoštni ponedeljek smo po kratki četrturni avtovožnji |>ri-Iiitele tvoje sošolke in profesorice iz bele Ljubljane po poslednje slovo k tebi. draga Minka. Odeta v deviško kopreno in posuta s svežini cvetjem si že sanjala svoj zadn ji sen. Ena za drugo smo se, plahe in neme, vrstile oh tebi, da li še enkrat pogledamo v alabastrno bledi obraz in v tvoje čudovito mehke, nedolžne oči. A nisi več dvignila trudnih vek, da bi nas ljubeznivo pogledala kakor tolikrat dozdaj. Žalostno so zaplakale naše duše, da se je prerano utrnilo tvoje mlado življenje. Pred dobrim tednom si bila še med nami, vedno prva v šoli, vedno skrbno pripravljena za pouk, vedno vzor marljivosti in lepega vedenja. O tedaj pač nismo slutile, da si zaznamovana cvetka božja, ki jo ob zorni uri presadi nebeški Vrtnar na prostrane lehe večno cvetočih vrtov.
Ko smo ol> duhovnih vajah molile za prvo, ki bo umrla iz naše srede, nismo mislile, da bo sploh katera že letos deležna naše mo-liivre. Ljuba Minka, si mar sama v najtišji kamrici svoje duše prisluhnila tajnostnim pozdravom iz večnostnih dalj?
Nič borbenega ni bilo v tvojem umiran ju. Še ob vigiliji smrtnega dne si osredotočila svoje misli v presv. Evharistijo. Dasi te je v dolgi noči mučila huda žeja, si se branila dovoljenega krepčila, da bi bila v jutru prvega petka tešč za sv. obhajilo. Sina je spremila k tebi najsvetejša Mati, ki je naklonila, da so se ti ravno na soboto odprli vrelci večnega življenja . .. Srečna! Prehitela si nas na poti k Soncu, Svetlobi. Kako lepo je — tako pravi sv. pismo — v mladosti dopolniti veliko let. Še v tvoj sveži grob je lilo zahajajoče sonce bogatih pramenov luči, da ne hi bilo v njem teme in mraza. Tvoj sedanji katehet je bil prvi, ki je vrgel lopatico sveže prsti na tvojo belo krsto. Številne množice, ki so te spremljale na zadnji poti, so se kmalu razšle. Nam pa je zastajal korak. Pomudile smo se ob tvojem novem domku in mislile nate. Že zre tvoja lepa duša božjo lepolo, že uživa neizčrpljivi vir sreče in ljubezni, na veke varna pred tugo in trpljenjem. O nepopisno srečna zavest za tvoje domače, ki žalujejo oh prebridki izgubi! Bodi jim odslej zvesta priprošnjica pred božjim tronom. V prvi vrsti skrbni mamici in nam vsem, ki vemo, da se tudi nam prej ali slej odpro vrata — večnosti. Tedaj bomo umele skrivnost smrti, umele pa tudi, zakaj je »prav tvoj nežni cvet tako zgodaj klonil pod dihom bele žene.
M. Pija Garantini,
razredničarka.
Ekskurzije.
A. Filmi, ki so jih obiskali vsi razredi:
5.	oktobra: Film „Dovedi jih žive“.
14.	oktobra: Film o pogrebnih svečanostih za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem.
19.	decembra: Film o življenju in delovanju kral ja AleksandraI. Zedinitel ja.
B.	Ekskurzije posameznih razredov.
I. razred.
17. aprila poldnevna ekskurzija v Jakopičev paviljon, kjer so si učenke ogledale znamenito razstavo slik blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitel ja.
8.	junija poldnevna ekskurzija na Šišenski hrib v svrho liotani-zi panja.
13.	junija celodnevna ekskurzija na Puterbof pri Tržiču, kjer so si učenke ogledale grad ter botanizirale ob Tržiški Bistrici.
II. r a z r e d.
2.	aprila poldnevna ekskurzija v Narodni muzej, kjer so si učenke ogledale zgodovinski oddelek v svrho poglobitve zgodovinskega znanja.
17.	aprila poldnevna ekskurzija v Jakopičev paviljon. Ogled razstave kraljevih slik.
13.	junija celodnevna ekskurzija na Sv. Jošta, kjer se je učenkam nudil krasen razgled na Gorenjsko. Odtod so krenile skozi gozd na Crngrob in si ogledale znamenito gotsko cerkev.
III.	Nacionalna in državljanska vzgoja.
Za vzgajanje v nacionalnem in državljanskem smislu je bilo v letošnjem šolskem letu izredno mnogo prilik.
Nepopisna žalost je objela našo lepo Jugoslavijo, ko je dospela iz Marseille-ja tužna vest o tragični smrti kralja Aleksandra 1. Zedi-nitelja. Njegova zasluga je, da danes uživamo v Evropi tolik ugled. Vsestransko smo napredovali v kratki dobi njegovega vladanja, trdno smo se nadejali, da nam bo on pomagal še do boljših časov. Toda brezobzirno in kruto je posegla vmes morilčeva roka, kral j je postal mučenik svojih idej. Zalo je bila razumljiva neizmerna bol vseli Jugoslovanov. Posebno globoko, se zdi, je ob tej priliki čutila šolska mladina. S solznimi očmi so deklice poslušale časniška poročila o strašnem zločinu. Izražale so zlasti globoko sožalje z Nj. Vel. kra-
ljeni .Petrom 11., ki je tako mlad izgubil dobrega, skrbnega očeta. Spontano so okrasile kraljevo sliko z žalnim pajčolanom, zastavicami in cvetjem ter pred njo prižigale svečke. Takoj prve dni so v znamenje žalosti odložile bele ovratnike, ki jih sicer nosijo na črnih predpasnikih, ter pripele žalne trobojnice. Ko je Jadranska straža poslala na šolo žalne trakove, so se skoro trgale zanje, zalo jih je ravnateljstvo naročilo še ponovno. V vseli razredih so pisale dijakinje naloge o pokojnem vladarju, ki pričajo, kako globoko jih je pretresla njegova smrt in kako veliko ljubezen goje do visoke vladarske rodbine.
Dne 12. otobra je direktor sklical posebno žalno sejo učiteljskega zbora, na kateri ga je pozval, naj kraljevim manom velja sveta obljuba. da bo vsak nadaljeval njegovo delo za blagor in procvit naroda. Kako je zavod praznoval spominsko svečanost dne 15. oktobra, pogrebno svečanost dne IH. oktobra in komemoracijo ob "iO. dnevu smrti blagopokojnega vladarja, je označeno v letopisu spredaj.
Učenke so prisostvovale tudi filmskim predstavam o pogrebnih svečanostih, o delovanju in življenju viteškega pokojnika ter si ogledale razstavo kraljevih slik.
Na posebni seji dne 27. oktobra je celokupni učiteljski zbor pretresal, kako treba postopati pri posameznih predmetih, da se v mladih srcih vzbuja in krepi ljubezen do skupne domovine, da se razvija državljanska zavest in čut odgovornosti napram splošnosti.
Profesorji uče mladino spoznavali krasote jugoslovanske domovine, kažejo ji, kaj naš narod združuje in jači, kaj slabi narodni m državni organizem. V mladinskih organizacijah goje čut društvene solidarnosti, bratsko ljubezen in socialni čut.
Posebno blagodejno delujeta v nacionalnem in državljanskem oziru Podmladek Jadranske straže in Počitniška zveza, ki omogočata dijaška potovanja po vsej državi.
Proslave ob raznih narodnih praznikih pričajo, da je bila zavodu nacionalna vzgoja resna zadeva. Prav tako so se učenke seznanjale tudi z velikimi možmi, ki so sodelovali pri gradnji kulturne stavbe naše zedinjene domovine.
IV.	Seznam učnih knjig za šolsko leto 1934/35.
I.	razr e d.
Katoliški katekizem.
Levičnik, Zgodbe sv. pisma starega zakona.
Bajec-Rupel-Sovre-Šolar, Slov. čitanka in slovnica za I. razred srednjih šol.
Rupel-Lesica, Srbohrvatska vadnica I. letnik.
Južnič, Francoska vadnica I. letnik.
Šenoa-Juras-Bohinec, Geografski alias.
Radivojevič-Prijatelj. Osnovni pojmi zemljepisa.
Kunc, Aritmetika za 1. in 11. razred srednjih šol.
Mazi, Geometrija za nižje razrede srednjih šol.
Verbič-Vales, Prirodopis živalstva.
Kozina, Botanika za 1. in 11. razred srednjih šol.
Kramolc, Pesmarica za nižje razrede srednjih šol.
11.	razred.
Levičnik, Zgodbe sv. pisma novega zakona.
Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Šolar, Slov. čitanka in slovnica za
II.	razred srednjih šol.
Rupel, Srbohrvatska vadnica II. del.
Južnič, Francoska vadnica II. del.
Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za II. razred srednjih šol. Bučar, Zgodovina starega veka.
Stanojevič, Istorijski atlas za opštu i narodnu istoriju. Šenoa-Juras-Bohinec, Geografski atlas.
Kunc, Aritmetika za I. in II. razred srednjih šol.
Mazi, Geometrija za nižje razrede srednjih šol.
Verbič-Vales, Prirodopis živalstva.
Kozina, Botanika za 1. in II. razred srednjih šol.
Kramolc, Pesmarica za nižje razrede srednjih šol.
II I. r a z r e d.
Stroj, Liturgika lil. izdaja.
Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole IV. izdaja.
Wester, Slovenska čitanka za III. razred srednjih šol. Rupel-Lesica, Srbohrvatska vadnica III. del.
Južnič, Francoska vadnica lil. del.
Piskernik, Učbenik nemškega jezika za srednje šole. Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslovanov 1. del. Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis II. del: Izvenevropske zemljine.
Šenoa-Juras-Bohinec, Geografski atlas.
Kunc, Aritmetika in algebra za lil. in IV. razred srednjih šol. Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol.
Mazi, Geometrija za nižje raz'rede srednjih šol.
Pirc, Higijena za III. in IV. razred srednjih šol.
V.	Šola in dom.
Stik med šolo in domom je bil dosti živahen. Starši	so	se	vobče
zanimali za napredek svojih otrok. Redovnice in profesorji so	jim bili
ob določenih dnevih na razpolago za informacije. Razredniki so starše vedno obveščali o neugodnem napredku. V izrednih slučajih so jih pozvali na poseben razgovor. Roditelji radi uvažujejo nasvete, ki jim jih daje šola; s tem podpirajo šolsko delo.
Več učenk stanuje v tukajšnjem internatu. Tu so pod stalnim nadzorstvom prefekte, ki skrbno pazi, ('a vestno in natančno izpol-
njujejo svojo dolžnosti. Redovnice in profesorji jo obveščajo v učnem uspehu in vedenju, da more poročati roditeljem.
Direktor je tekom leta. sklical dva roditeljska sestanka. Dne 8. novembra se je vršilo predavanje o štednji, ki ga je odredila kraljevska banska uprava. Spiritual Koretič Franc jc podal nekaj misli glede vzgoje in učenja doma. Supl. m. Krizostoma Fajdiga je pojasnila staršem, kako naj se učenke uče doma matematiko, ga. supl. Umek-Ravnihar Fedora pa je navedla smernice za učenje tujih jezikov.
Na drugem roditeljskem sestanku je prof. Mlakar Janko govoril
o	vzgoji k točnosti ter vestnosti. Med. dr. Arko Venceslav pa je najprej o nalezljivih otroških boleznih predaval, potem pa otvoril debato in dal priliko za raznovrstna vprašanja navzočnih roditeljev.
Dijaška društva.
a) Podmladek Rdečega križ a.
Pri Podmladku Rdečega križa, čigar namen je, buditi v mladih srcili usmiljenje do ubogih in trpečih in jim po možnosti pomagati, je bilo v šolskem letu 1914/35 včlanjenih 72 učenk. Organizaciji je načeloval šolski odbor, ki so ga tvorili: direktor dr. Debevec Josip kot predsednik, m. Pija Garantini kot blagajničarka in m. Imaknlata Leben kot tajnica. V vsakem razredu je bil izvoljen razredni odbor. Članice so plačale predpisano članarino, razpečale 10 koledarčkov R. K. ter plačale 2 izvoda Glasnika Rdečega križa. O božiču so priredile božičnico ter dve revni družini obdarile z obleko, perilom, obutvijo in jestvinami. Obdarovanci so bili iz srca hvaležni. Polovico članarine je šolski odbor poslal banovinskemu odboru R. K. v Ljubljani. ostalo polovico pa je porabil za podporo revnim učenkam, da jim je omogočil ekskurzije.
b) Podmladek Jadranske straže.
Dne 6. oktobra se je vršil občni zbor, na katerem je prevzel poverjeništvo supl. Avsenak Bogomir. Izvoljen je bil tale odbor: predsednica Mlakar Majda, tajnica Gregorič Marija, blagajničarka iNaglič Ana ter odbornice: šumi Božena, Ačkun Eva in Grajzar Jožefa. iNovi odbor je takoj pričel z organizacijo Podmladka. Učenke, ki znajo ceniti pomen tega društva, so se z veseljem odzvale.
Vpisalo se je 65 članic.
Ko je bil supl. Avsenak Bogomir nastavljen na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani, je prevzel poverjeništvo društva supl. Jug Stanislav.
Članice so redno plačevale članarino, razpečale veliko žalnih trakov’ ob tožnem oktoberskem dogodku.
Izredno lep dogodek, ki bo gotovo ostal vsem dijakinjam v trajnem spominu, je bilo slovesno razvitje praporov Jadranske straže. Vse ljubljanske in okoliške šole so napolnile Kongresni trg, kjer je stolni kanonik dr. Mihael Opeka slovesno blagoslovil 41 zastav v
navzočnosti mnogih odličnikov. Tukajšnjemu zavodu je poklonila prapor in trak ga. Cilka Gračnar. Blage botre se bo Podmladek vedno v livaležnosti spominjal. Navdušeno so jadranski stražarji zapeli himno Jadranske straže. Državna himna je zaključila slavje, nakar se je po ljubljanskih ulicah razvila povorka šolske mladine, na katere čelu so korakali zastavonoše z novimi prapori.
c ) F e i' i j a 1 11 a zvez a.
V	letošnjem šolskem letu so nršulinske šole v Ljubljani osnovaie svojo podružnico Ferijalne zveze.
Na občnem zborn je bil izvoljen tale odbor: predsednica Putrih Ljudmila (IV. r. uršul. učit. šole), tajnica Štern C ita (IV. r. urš. učit. šole), blagajničarka Kovač Pavla (IV. r. urš. učit. šole), odbornice: Ačkun Eva (II. r. urš. realne gimnazije), Kovačič Vera (III. r. urš. mešč. šole).
Na gimnaziji je letos 15 članic.
VI.	Kabineti in knjižnice.
1.	Veroučna zbirka.
Stanje neizpremenjeno. Koncem šolskega leta obsega: 100 stenskih slik, 58 manjših slik, 55 nazoril za liturgijo maše, 2 zemljevida Palestine.
2. Prirodopisna zbirka.
Stanje neizpremenjeno.
Za somatologijo:	I	človeško	okostje,	I	lobanja, 1.preparat člo-
veške krvi. I I modelov, 12 slik;
za zoologijo: 174 nagačenih živali, 10 zbirk žuželk, 25 alkoholnih preparatov, 80 mikroskopskih preparatov, 156 stenskih slik;
za botaniko: zbirka različnih semen, 100 stenskih slik;
za mineralogijo in geologijo: 245 mineralov, 55 okamenin, 50 modelov iz kristalografije, 18 stenskih slik.
3. Prirodoslovna zbirka.
Stanje neizpremenjeno. Zbirka šteje: 100 aparatov vz različnimi stranskimi aparati. 12 tehnoloških slik, 51 diagramov, 108 kemikalij.
4.	Zemljepisna in zgodovinska zbirka.
Stanje ob koncu šolskega leta: 106 zgodovinskih slik, 78 zemljepisnih slik. 75 zemljevidov, 2 globusa, 4 načrti, 19 ilustriranih knjig, 26 albumov, 5 zbirk stereoskopskih slik. 7 apratov, 2 reliela, I numizmatična zbirka.
5. Risarska zbirka.
Prirastek: 1 svetilnik, 5 svečniki. 1 sadrena glava, 1 reliei' dobrega Pastirja.
Zbirka obsega: 281 geometrijskih modelov, 59 sadrenih modelov, 95 lepot itn i li modelov, 60 ko,sov suhe robe, 153 različnih predmetov, 16 skupin različnih predmetov.
6. Glasbena zbirka.
Prirastek: 1 spevoigra.
Koncem šolskega leta šteje zbirka: 2 tabli za note, 6 tabel, 2 metronoma. 6 violin, 4 klavirje, 5 pianine, I harmonij, l premikajočo noto, 5 zbirke cerkvenih pesmi, 100 cerkvenih pesmaric, 90 svetnih pesmaric in pesemskih zbirk, 4- spevoigre.
7. Telovadila zbirka.
Prirastek: I tamburin.
Stanje koncem šolskega leta: 2 plezalni lestvi, 2 para krogov, 2 bradlji, l kon j, 6 plezal, 52 ročk, 2 blazini z usnjeno prevleko, 1 dolga kolebnica, 64 lesenih palic, 6 velikih žog. I medicinska žoga, 2 gredi, I mreža za odbojko, I aparat za merjenje velikosti, 1 tamburin, 2 košari za telovadne igre, orodje za skoke: 2 deski, 2 stojali,
1	vrvica, I stopnica, I prožna deska.
8.	Učiteljska knjižnica.
Prirastek v šolskem letu 1954/55: 148 kn jig, ki so bile deloma naročene in kupljene, deloma podarjene.
Koncem šolskega leta ima učiteljska knjižnica 4505 knjige.
Zavod je naročen na sledeče liste in revije: Službeni list, Prosvetni glasnik, Popotnik, Slovenski učitelj, Napredak, Čas. Geografski vestnik, Dom in svet, Mladika, Mentor, Cerkveni glasnik, Zbori, Pevec, publikacije Slovenske Malice, Šolske Matice, Mohorjeve družbe, društva sv. Jeronima ter Zbirko domačih pisateljev in knjižno zbirko Kosmos.
9.	Dijaška knjižnica.
Prirastek: 12 knjig.
Ob koncu šolskega leta šteje dijaška knjižnica: 716 slovenskih, 110 srbohrvatskih, 115 nemških knjig; skupno 959 knjig.
VIL Zdravstveno stanje učenk.
Zdravstveno stanje je bilo vobče ugodno. Razen influence na zavodu ni bilo nobenih nalezljivih bolezni, zato se pouk iz bolezenskih razlogov ni prekinil. Dne 8. junija pa je Svetek Marija, učenka 1. razreda, podlegla operaciji srednjega ušesa. Vse učenke so začetkom šolskega leta plačale predpisani zdravstveni fond v znesku 2I()0 Din. Dr. Šimenc Amalija, zdravnica drž. šolske poliklinike, je 23., 27. in
28.	februarja pregledala vse učenke. Dijakinje so na državni šolski polikliniki brezplačno dobivale zdravniške nasvete in potrebno pomoč. Eno učenko bo poslala po znižani ceni na počitniško kolonijo v Lukovico.
V	splošnem ainbulatoriju drž. šolske poliklinike se je v šolskem letu 1934/15 zdravilo:
Bolezni	R	a z r (	<1	Skupaj
	I.	II.	III.	
Infekcijske bolezni 							—	—
Očesne bolezni		—	1	—	1
Šibka pljuča		6	7	2	15
Ušesne bolezni		-	—	—	—
Kirurgične bolezni		—	~	—	—
Bolezni srca in krvnega obtoka		—		—	—
Bolezni dihalnih organov		—	4	—	4
Bolezni prebavil		—	1	—	1
Žlezne bolezni		—	—	—	—
Kožne bolezni		—	1	—	1
Konstitucijonalne bolezni		—	—	—	—
Bolezni zob		2	1	—	3
Ostale bolezni		1	2	—	3
Krvne bolezni		—	—	—	—
Bolezni kosti in mišic		—	—	—	—
Skupaj:	9	17	2	28
VIII. Klasifikacija.
(Debeli tisk znači „odličen“, razprti „prav dober“, navaden pa „dober“ uspeli.)
I.	razred.
Razredničarka prof. Garantini m. Pija.
1. Bercieri Josipina
2. Bergant Agna 5. Božič Majda
4. Brilej Ma r i j a
5. Capuder Cvet a n a
6. Danev Stana
7. D o k t o r i č Dragica
8. D o m i c e 1 j Zlata
9. Dontli Viktorija
10. Dular Zlata
11. Freter Renata
12. Gruden Vida
13. Gjurin Tea
14. H i m m e 1 r e ic h M a
15. Jerič Helena
16. jevnikar Judita
17. Kavčič Ljuba
18. Kovič Nada
19. Kržan Marija
20. Maček Marija
r ! j a
21 .Mervar M a r i j a
22. Neuberger Eva
23. O m e r z u Regina
24. Pretnar Mara
25. Rifelj Vojinka
26. Silvester Andreja
27. Stibilj Majda
28. Svetek Eleonora
29. Š t u p i c a Marija
50.	Šumi Božena
3|. Šumi Slavica
52.	Tavčar Marija
55. Vero všek A d albert a
54. Vidic Dana
55. V r a n č i č Marta
56. Z a d n i k a r Ivana
57. Ziherl Marija 38. Ž i 1) r e t Marija 59. Ž n i d a r Ana
Popravni izpit imajo:
1. Batista Nada iz francoščine in zemljepisa,
2. Jelenič Sonja iz zemljepisa in matematike,
5.	Kiavita Dragica iz francoščine,
4. Kocmur Justina iz matematike,
5. Mravljak Vera iz matematike,
6. Munih Elizabeta iz francoščine,
7. Slak Kristina iz francoščine,
8. Zima Lidija iz francoščine,
9. Zupančič Božena iz matematike,
10.	Zupančič Majda iz matematike.
I. Malešič Božidara
2.	Zal oker Barbara
N e o c e n j e n a: Benedik Žalovita
U m r 1 a :
Svetek Marija
II.	razred.
Razrednik kat. Koretič Franc.
1. Burgar Marta iz matematike,
2. Cimerman Julijana iz francoščine in matematike,
3. Črnko Marija iz matematike,
4. Lukan Albina iz francoščine,
5. Perko Ljudmila iz matematike,
6. Ropret Adela iz francoščine,
7. Roš Vida iz francoščine in risanja,
8. Štrukelj Helena iz francoščine.
9. Verbič Ana iz francoščine,
10.	Zrimc Marija iz francoščine.
1. Ačkun Eva
2. Ahačič Marija
3. Berlič Frančiška
4. Blatnik Frančiška
5. Bogataj 11 e I e n a
6. Bon Marija
7. Celar Zofija
8. Čehun Helena
9. Drobnič Marija
10. Gabrovšek Cecilija
11. Janežič Terezija
12. Klasinc Elizabeta
15.	Klemenc D r a g i c a
14. Kobal Mari ja
15. Kralj Tatjana
16. K r e ž e M a r i j a
17. L a m u I. I I i 1 d a
18. Malgaj Branka
19. Mulaček Zora
20. Naglič Ana
21. Novak Cirila °2. Poje Ana
25. Selan Pavla ?4. Skodlar Frančiška
25. Stresen Janja
26. Su ringa r Lili
27. Sušnik Tatjana
28. Trobec Frančiška
29. Tu ječ Božena
50. Zalar Rozina
51. Zorec Matilda
P o j) r a v n i i z p i i ima j o :
R a z re d p o navija j o :
1. Bester Vclcna
2. Megler Marjeta
5.	Sršen Vera
4.	Strnad Valerija
Neocenjena:
1.	Bizjak: Marija
III.	razred.
Razredničarka supl. Leben in. Imakulata.
Esi Van j a	4.	O h lak Julij a
C r e g o ri č Marija	5.	žužek	Majda
Mlakar Majda
I’ o pravni iz p i t i ni ata:
1. Zorec Marija iz matematike,
2. Zupančič Jagijenka iz matematike.
R a z r e d p o n a v 1 j a : 1. (i raj za r Jožefa.
Statistika učenk.
1.	Število učenk.
V razredu	Vpisanih v začetku šolskega leta			Naknadno vpisanih in prišlil) iz drugih šol	Skupaj	Zapustile to šolo zaradi:					Od vpisanih je ostalo koncem leta
	Novink	Ponavlja lk	Skupaj			prestopa v druge šole	izklju- čitve	smrti	iz drugih vzrokov	Skupaj	
I	52	2	54		54					1			1	53
II.	45	1	46	—	46					—			—	46
III.	8	—	8	-	8	—	—	—	—	—	8
Skupaj	105	3	108	—	108	—	—	1	—	1	107
2.	Statistiku ocenjenih učenk koncem II. polletju.
Razred	Od vpisanih učenk je ostalo	Niso do konca II. polletja obiskovale šole in niso bile ocenjene v teku leta po		Število ocenjenih učenk koncem II. polletja
		. § 52	§ 54	
I.	53	1			52
n.	46	1	—	45
ur.	8	—	—	8
Skupaj . . .	107	2	—	105
3.	Statistiku učenk po uspehu.
Razredi	I.	II.	III.	Vseh učenk	•/o skupnega števila učenk
Odličnih		4	4	1	9	8 40
Prav (lol)rili		17	12	3	32	2990
Dobrih		1.8	15	1	34	31-77
1. Skupno je dovršilo razred ....	39	31	5	75	7007
2. Delajo popravni izpit		11	10	2	23	21-49
3. Delajo popravni izpit po § 52. .	—	—		—	—
4. Delajo razredni izpit po tj 54. . . .	—	—		—	—
5. Ponavljajo razred		2	4	1	7	6-54
6. Zgubo pravico do šolanja ....	—	—	—	—	—
7. Neocenjenih	 *	1	1		2	1-86
Skupaj . . .	53	46	8	107	
Odredbe za šolsko leto 1935/36«
Popravni izpiii sc bodo pričeli 26. avgusta ob 8. uri zjutraj.
Najkasneje do 15. avgusta naj prizadete učenke pošljejo ravnateljstvu s petdinarskim kolkom opremljeno prošnjo. Za vsak predmet, iz katerega delajo popravni izpit, naj pridenejo kolek za 10 Din. Prošn ji se mora priložiti tudi letno izpričevalo.
Vpisovanje za šolsko leto 1935/36 bo 2. septembra od 8. do 12. ure v direktorjevi pisarni. Učenke I. razreda naj prinesejo s seboj krstni list in šolski izkaz ali izpričevalo s potrdilom o uspešno opravljenem sprejemnem izpitu, učenke drugih razredov pa zadnje letno izpričevalo. Pri vpisu se plača: 50 Din kolek za prijavo, 20 Din za zdravstveni fond, 30 Din za knjižnico in obrabo učil in 50 Din šolnine za en mesec. Za vpis v tukajšnjo gimnazijo ni treba davčnega potrdila.
Seznam učnih knjig za šolsko leto 1935/56 bo nabit na samostanskih vratih.
Otvoritvena služba božja v čast sv. Duhu bo v uršulinski cerkvi dne 10. septembra ob 8. uri zjutraj, nato se takoj prične redni pouk.
Opozarjam učenke na člen 39. pravil o vedenju, ki se glasi: Kazniva dejanja, ki so bila storjena ob praznikih in šolskih počitnicah, se kaznujejo po praznikih ali počitnicah, kakor da bi bila storjena v šolskem času.
Direktor:
Dr. Debevec Josip.
.
■
■
. ■ .
'w '	. V;	,' V , ..	^	1	■■■;•;	•	-	.	•:..vx:r-A	,‘v
\	^	'„V'	v
1	■	...	j	-	:
. .
■:	■	'	,	-	!	h	v;;:;	.	■
■
v ■ .>	-f.	-v;	A-;-;	’■	v	>■•••/o ;.i	\
• I. ■>:	V>,	■
sv. ■ . '■ < <	/	v	-	•	')	-f	"	.	•	'j	'/*.	•	■	.	•>	'	Vf- '»'V..-:	'	•••	t
• v *	1	■.	t	/	•	■	J,	•;	t	v	••	•	.	\	<4	7	.	j	’	•	;	A>	v	'•
ii ./•.>»••; -k- ■'1 ••	.	k	* v. j • / -	* ■-	•	•/'	/u;	r/	,	• *• k !v- /
■
■-V:W,	^:w■.ž*?’>’V,£-; ■	vI-,
.	J	i	M	'
;
. V, . - / •	■■	'	.,	>	■	v ,	..	•• P	•	/■	■	■	'■	•	V	'
■ . ■ ^ ? ■' &
.
* ■ -V	S	'	r,	v	-	.,v	\\	t,	,	,v;j,	•	,	..	t.,	•'	’	1	v-.	vv	V	v.	k	;	■.
.1 ■ ■
' ■	!	^	:	i	,	,	'	'V	■
■ . ; .
5'„s:	'	V	'; r '■' " 'i / -v-', ■ ‘r.iS-f' ■ ■ 1 ' ..fV\ i ■ 3
■vMv;
i. ’ i v : r, '	: ;	■■■>:■	,	,	.	-.u	Vv	;	■■
/ ■	■	V	J	.	■	■■	'	^	■.
;, i, -	.../	r'	';ia	:	'	•	-'	v	.	;-!'r	,	.V	'	.	'	1	j1	',	>
»■ ;"	;;	:	-H"	-:v''
■ <
v
'	.	v	•	.	.	■	.	.
I	• • • ■ ■ -v ..t»--	*	•	:J	.	w	..	■	». t • ,
■
i '	1	1	;	'	.	i	•	1	*	\' * V " •	?	.	1	1	■	’	j
f, '-'.h	:	-	V'	-
i. ;«•	:	,	r	■'	' -V. ■	. .iv f . i ■	'V?	•"	}’	.	'?	'