Knjiga Lucija Cecilija 
izpovedovalcu Donatu 
o smrtih preganjalcev
Prevedel Milan Lovenjak
[1] (1) Gospod je uslišal tvoje molitve, najdražji Donat, ki si jih vsako 
uro, vsak dan, izlival pred njegovim obličjem, kot tudi molitve drugih 
naših bratov, ki so s slavnim pričevanjem za zasluge za vero prejeli 
večno krono. (2) In glej, po uničenju vseh sovražnikov, ko je po svetu 
ponovno vzpostavljen mir, se pred kratkim porušena Cerkev ponovno 
dviga in se po Gospodovi milosti v še večji slavi gradi tempelj Boga, 
ki so ga podrli brezbožni. (3) Bog je namreč vzpodbudil vladarje,1 ki 
so odpravili zločinske in krute ukaze tiranov in poskrbeli za dobro 
človeškega rodu, tako da je – kot da bi bili pregnani oblaki najbolj 
žalostnih časov – duše vseh razveselil prijeten in trajen mir. (4) Se­
daj, po divjih viharjih črne nevihte, je zrak spet prijeten in ponovno 
sije željena luč. Bog je sedaj uslišal tudi molitve svojih služabnikov, z 
nebeško pomočjo dvignil zavržene in ponižane in z uničenjem zarote 
nevernikov obrisal solze žalujočih. (5) Tisti, ki so zasmehovali Boga, 
so na tleh, tisti, ki so podrli sveti tempelj, so padli še nižje, tisti, ki so 
mesarili pravične, so pogubili svoje škodljive duše z nebeško kugo 
in z zasluženim trpljenjem. (6) To se je zgodilo pozno, vendar z vso 
ostrino in kot je primerno. (7) Bog je namreč le odložil njihove kazni, 
da bi potem preko njih dal veličastne in čudežne zglede, iz katerih bi 
poznejši rodovi spoznali, da je Bog samo eden in da je on sodnik, ki 
določa primerne kazni nevernikom in preganjalcem. (8) Sklenil sem 
pisati o njihovih smrtih, da bodo vsi tisti, ki temu niso bili priča, in 
tisti, ki bodo živeli pozneje, vedeli, kolikšno moč in veličino je pokazal 
najvišji Bog, da bi izbrisal in uničil sovražnike svojega imena. Primerno 
je torej, da od samega začetka, od takrat, ko je bila ustanovljena Cerkev, 
1 Konstantina in Licinija, ki sta z milanskim ediktom krščanstvo izenačila z dru­
gimi religijami (prim. pogl. 48).
doi: https://doi.org/10.4312/clotho.3.1.141-179
clotho 3_1_28_08.indd   141 1. 09. 2021   06:22:43
LAKTANCIJ142
predstavim, kdo so bili njeni preganjalci in s kakšnimi kaznimi jih je 
kaznovala strogost nebeškega sodnika.
[2] (1) Kot beremo zapisano, so Judje proti koncu vladavine cesarja 
Tiberija2 križali našega Gospoda Jezusa Kristusa na deseti dan pred 
aprilskimi kalendami3 v letu, ko sta bila konzula dva Gemina.4 (2) 
Ko je tretji dan vstal, je zbral učence, ki jih je strah zaradi njegovega 
prijetja pognal v beg, ostal z njimi štirideset dni, odprl njihova srca 
in jim razlagal spise, ki so jim bili do takrat nerazumljivi in zaple­
teni. Naročil jim je in jih podučil, kako naj oznanjajo njegov nauk in 
resnico, in jim razložil sveto učenost Nove zaveze. (3) Ko je izpolnil to 
nalogo, ga je ovil nevihtni oblak in ga skritega pred človeškimi očmi 
dvignil v nebo. (4) Učenci – takrat jih je bilo enajst – ki so namesto 
izdajalca Juda medse sprejeli Matija, so se kmalu zatem5 razpršili po 
vsem svetu, da bi pridigali o evangeliju, kot jim je zapovedal njihov 
učitelj – Gospod. Tako so petindvajset let, vse do začetka dobe cesarja 
Nerona, po vseh provincah in mestih postavljali temelje Cerkve. (5) 
Ko je že vladal Neron,6 je Peter prišel v Rim in naredil nekaj čudežev 
z močjo tega istega Boga, ki mu je dal to moč, številne je spreobrnil 
k pravičnosti in postavil zvest in trden tempelj Bogu. (6) Ko je bilo 
to sporočeno Neronu in ko je izvedel, da vsak dan, ne samo v Rimu 
ampak vsepovsod, velika množica ljudi opušča čaščenje malikov in z 
obsojanjem stare vere prehaja k novi,7 se je – strašen in neusmiljen tiran, 
kot je bil – lotil rušenja nebeškega templja in uničevanja pravičnosti ter 
je kot prvi med vsemi preganjal božje služabnike,8 dal je križati Petra 
in ubiti Pavla. (7) Vendar to ni ostalo nekaznovano. Bog je namreč 
videl tlačenje svojega ljudstva. Vržen s cesarskega dostojanstva in 
odstranjen z najvišjega položaja je tiran nenadoma nemočen izginil, 
2 Tiberij je vladal od 19. avgusta leta 14 do 16. marca 37.
3 V rokopisu je na tem mestu post namesto ante (gl. Moreau, De la mort 2, 194).
4 Torej 23. marca leta 29 po Kr., konzula sta bila Lucij Rubelij Gemin (L. Rubel­
lius Geminus) in Gaj Fufij Gemin (C. Fufius Geminus). Po drugem izročilu je 
bil datum Kristusove smrti 25. marec 33. Kristusovo smrt omenja tudi Tacit 
ob opisu Neronovih preganjanj kristjanov po velikem požaru v Rimu leta 64 
(Annales 15.44.3).
5 Mathia & Paulo v rokopisu je napaka prepisovalca za Mathia post paulo, verjetno 
z okrajšavo post na eno črko, p‘ ali pt (gl. Gordon, De mortibus, 30–31).
6 Neron je vladal od 13. oktobra 54 do 8. junija 68.
7 Podobno navaja Dioklecijanov odlok proti manihejcem, izdan 31. marca 302, 
da se zaradi nove religije ne sme zanemarjati stare (podrobneje o tem Roberto, 
Diocleziano, 189–194).
8 Tacit poroča, da je Neron kristjane obtožil velikega požara v Rimu in sovraštva 
do človeškega rodu, kar je bil vzrok silovitih preganjanj (Anali 15.44.3–5).
clotho 3_1_28_08.indd   142 1. 09. 2021   06:22:43
O SMRTIH PREGANJALCEV 143
tako da pri tej zlobni zveri ni znan niti kraj pokopa.9 (8) Zato nekateri 
nespametneži verjamejo, da je bil zgolj nekam prestavljen, da je ostal 
živ in da se bo po Sibilini prerokbi »pobegli morilec matere vrnil s 
konca sveta«, tako da bo prvi preganjalec kristjanov tudi zadnji in 
bo predhodnik Antikristovega prihoda, (9) čemur pa ne gre verjeti. 
Nekateri naši sveti razglašajo, da bo tako, kot sta bila dva preroka10 
živa prenešena in se bosta vrnila ob koncu časov pred sveto in večno 
oblastjo Kristusa, ki se je začela spuščati – na enak način menijo, da 
bo prišel tudi Neron kot predhodnik in glasnik hudiča, preden bo ta 
prišel opustošit zemljo in uničit človeški rod.
[3] (1) Nekaj let zatem je nastopil drugi, nič manjši tiran [Domici­
jan]. Ko je izvajal nezaslišano tiranijo, bi lahko še dolgo varno sedel na 
vratu svojim podložnikom in vladal, če ne bi iztegnil nečistih rok proti 
Gospodu.11 (2) Ko je bil na pobudo demonov napeljan k preganjanju 
pravičnega ljudstva, je padel v roke sovražnikov in plačal kazen. Pri 
tem maščevanju ni bilo dovolj, da je bil ubit v svoji palači, pač pa je bil 
izbrisan tudi spomin na njegovo ime.12 (3) Potem ko je postavil številne 
čudovite stavbe, ko je zgradil Kapitol in druge veličastne spomenike, je 
senat tako preganjal njegovo ime, da niti na napisih ni ostala nobena 
sled in da je bil mrtev z najstrožjimi ukrepi obsojen na večno sramoto. 
(4) Tiranove odredbe so bile razveljavljene, tako da Cerkev ni bila le 
obnovljena v svoje nekdanje stanje, ampak je zablestela še bolj sijajno 
in še bolj cvetoče. V naslednjem obdobju, ko so številni dobri rim­
ski vladarji prevzeli krmilo in vodenje cesarstva, Cerkev ni utrpela 
nobenega napada sovražnikov in je razširila svoje roke proti vzhodu 
in zahodu.13 (5) Noben kraj na zemlji ni bil tako odročen, da tja ne bi 
9 Po Neronovi smrti so se razširile govorice, da je le pobegnil čez Evfrat, od koder 
bo ponovno pridobil oblast, a Svetonij poroča, da sta ga pokopali njegovi dojilji 
Egloga in Aleksandrija v družinski grobnici Domicijev (Svetonij, Neron 50).
10 Navezava na obe priči oziroma preroka iz Janezove Apokalipse (Razodetje 11,3­
14), ki tam sicer nista imenovana, a ju v eksegezi ponavadi identificirajo z Elijo 
in Henohom (Städele, Laktanz, 97, op. 9).
11 Domicijan je vladal od 14. septembra 81 do 18. septembra 96. O njegovem pre­
ganjanju piše tudi Evzebij, Hist. eccl. 3.17–20. V krščanskem izročilu nastopa kot 
drugi preganjalec kristjanov, ki pa ni tako strašen kot Neron (gl. Bratož, Rimska 
zgodovina, 255–256 in 426).
12 Doletela ga je kazen s »prekletstvom spomina« (damnatio memoriae), iz vseh 
javnih dokumentov in z vseh spomenikov so izbrisali njegovo ime.
13 Izpuščeni so cesarji, ki so prav tako veljali za preganjalce, Trajan, Mark Avrelij, 
Septimij Sever in Maksimin Tračan. Posebej pomembni pričevanji iz Trajanove 
dobe sta pismo Plinija Mlajšega, namestnika v provinci Pont in Bitinija med 111 
in 113, v katerem cesarja sprašuje, kako naj ravna s kristjani, in kratek cesarjev 
clotho 3_1_28_08.indd   143 1. 09. 2021   06:22:43
LAKTANCIJ144
prodrla vera, nobeno ljudstvo ni živelo po tako divjih običajih, da ne 
bi sprejelo resničnega čaščenja Boga in se spreobrnilo k pravičnosti. 
Toda potem je bil dolgi mir ponovno prekinjen.
[4] (1) Po mnogih letih se je namreč pojavila prekleta zver Decij,14 
ki je preganjal Cerkev; kdo bi namreč preganjal pravičnost, če ne 
zločinec? (2) In kot da bi le za to dosegel najvišje časti, je začel divjati 
proti Bogu in kmalu padel. (3) Odpravil se je namreč proti Karpom, 
ki so takrat zasedali Dacijo in Mezijo, takoj so ga obkolili barbari in 
uničili skupaj z velikim delom vojske.15 Tako ga ni doletela niti čast 
pokopa, temveč je slečen in gol, kot je to primerno za sovražnika Boga, 
obležal kot hrana zverem in pticam.
[5] (1) Ne dolgo zatem je Valerijan,16 ki ga je zgrabilo podobno 
besnenje, dvignil umazane roke proti Bogu in kljub kratki vladavini 
prelil veliko pravične krvi. Bog ga je kaznoval s povsem novo in nena­
vadno kaznijo, da bi poznejšim rodovom služil kot zgled, kako bodo 
sovražniki Boga za svoje zločine vedno prejeli zasluženo plačilo. (2) Ko 
so ga ujeli Perzijci, ni izgubil samo cesarske oblasti, ki jo je sramotno 
zlorabljal, ampak tudi svobodo, ki jo je odvzel drugim in je potem 
živel v najsramotnejšem ujetništvu. (3) Kralj Perzijcev Šapur,17 tisti, 
ki ga je ujel, je namreč takrat, ko se je hotel povzpeti na voz ali konja, 
odgovor (Plinij, Pisma 10, 96 in 97; prevod v: Fran Ksaver Lukman, Kristusovi 
pričevalci, Celje 1983, 21–22; gl. o tem podrobneje Bratož, Rimska zgodovina 
426–428).
14 Vladal je od septembra/oktobra 249 do junija 251. O Decijevem preganjanju 
pišeta tudi Ciprijan, De lapsis in Epistulae, in Evzebij, Hist. ecc. 6.40.4. Pregan­
janje je sprožil Decijev odlok o obveznem žrtvovanju bogovom (supplicatio) za 
vse prebivalce, verjetno izdan leta 249 (podrobneje o tem Hekster, Rome and Its 
Empire, 70–77).
15 Decij je kot prvi rimski cesar padel na bojnem polju v bitki z Goti pri Abritu 
(Abrittus), ok. 70 km severozahodno od Marcianopole v severni Bolgariji. V 
bitki na močvirnem terenu je umrl tudi njegov sin Herenij Etrusk, vojska pa je 
bila skoraj v celoti uničena.
16 Valerijan je vladal od 253 do 260, ko je padel v perzijsko ujetništvo, umrl je po 
letu 262. Izdal je dva edikta proti kristjanom, prvega 257, drugega 258. Njegova 
preganjanja, ki jih omenjata Evzebij (Hist. eccl. 7.10–12) in Ciprijan (Epistulae, 
76–80), je ustavil njegov sin Galijen (Evzebij, Hist. eccl. 7.13); gl. Glas, Valerian: 
Kaisertum und Reformansätze, 275–305).
17 Vladal je med letoma 241 in 272. Med letoma 244 in 260 je premagal tri rimske 
cesarje, Gordijana III., Filipa Arabca in Valerijana. Na skalnem reliefu v Naqš­
i­Rustemu pri Perzepolisu je upodobljen perzijski kralj na konju, pred njim pa 
oseba v rimski opravi, ki kleči, verjetno cesar Valerijan. Da je Šapur I. lastno­
ročno zajel cesarja Valerijana, poroča trojezični napis Res gestae divi Saporis (gl. 
Bratož, Rimska zgodovina, 325, z delnim prevodom).
clotho 3_1_28_08.indd   144 1. 09. 2021   06:22:43
O SMRTIH PREGANJALCEV 145
ukazal Rimljanu, naj se skloni, in mu stopil na hrbet, ga zasmehoval 
in govoril, da je prava resnica to, ne pa tisto, kar Rimljani slikajo na 
zidovih in ploščah. (4) Tako je on, ki je bil po pravici premagan, živel 
še toliko, da je bilo rimsko ime še dolgo v posmeh barbarom. (5) K 
njegovi kazni je bilo dodano tudi to, da je imel sicer sina cesarja,18 
vendar v njem ni našel maščevalca svojega ujetništva in najhujšega 
suženjstva, niti ga ta ni poskušal odkupiti. (6) Ko je pozneje končal 
nečastno življenje v tej sramoti, so mu odrli kožo z mesa, jo obarvali 
z rdečo barvo in shranili v templju barbarskih bogov kot spomin na 
najslavnejše zmage, da bi jo lahko vedno kazali našim poslancem, 
češ da se Rimljani ne smejo preveč zanašati na svojo moč, ko poleg 
perzijskega kralja vidijo ostanke ujetega rimskega vladarja. (7) Bog je 
zadal takšne kazni svojim skrunilcem; ali ni čudno, da se je sploh še 
kdo drznil, ne storiti, ampak sploh pomisliti na kakšno dejanje proti 
veličini edinega Boga, stvarnika in vladarja nad vsem?
[6] (1) Avrelijan, ki je bil divje in nagle narave, je, čeprav se je spomin­
jal Valerijanovega ujetništva, pozabil na njegov zločin in kazen in je 
s svojimi okrutnimi dejanji izzval božjo jezo.19 Ni mu bilo dovoljeno, 
da bi izpeljal, kar je nameraval, ampak je bil zaustavljen že takoj na 
začetku svojega besnenja. (2) Njegovi kruti razglasi še niso prispeli do 
oddaljenih provinc, ko je v Kenofruriju, kraju v Trakiji, v krvi ležal na 
tleh, potem ko so ga zaradi lažne obsodbe ubili njegovi prijatelji.20 (3) 
Zaradi takih in tako številnih zgledov bi se morali poznejši tirani krotiti 
– vendar se niso ustrašili, temveč so še drzneje nastopili proti Bogu.
[7] (1) Ko je Dioklecijan,21 ki je bil izumitelj novih zločinov in spod­
bujevalec zlih dejanj, vse že popolnoma uničil, ni mogel zadržati rok 
niti pred Bogom. (2) Zaradi pohlepa in strahopetnosti je preobrnil 
ves svet. Še tri druge je pritegnil v svojo vladavino, tako da je bil svet 
razdeljen na štiri dele, vojska pa večkrat povečana; vsak je hotel imeti 
veliko večje število vojakov kot prejšnji vladarji, ki so sami vladali celotni 
državi.22 (3) Število tistih, ki so prejemali, je začelo postajati toliko večje 
od števila tistih, ki so morali dajati, da je prekomernost dajatev izčrpala 
moč zemljiških najemnikov, polja so se opuščala, obdelana zemljišča pa 
18 Valerijanov sin in naslednik Galijen je vladal od septembra/oktobra 253 dalje 
kot očetov sovladar in do približno septembra 268. Prekinil je z očetovo versko 
politiko in z ediktom odredil konec preganjanja kristjanov.
19 Vladal je med septembrom 270 in septembrom/oktobrom 275.
20 Avrelijan je umrl kot žrtev oficirske zarote v Trakiji.
21 Za uvod v Dioklecijanovo dobo gl. Demandt, Spätantike, 57–75, in Bratož, Med 
Italijo in Ilirikom, 58–60; novejše monografije so objavili Roberto, Diocleziano 
(2014), Rémy, Dioclétien (2016), in Carlà­Uhink, Diocletiano (2019).
22 Za sistem tetrarhije gl. Roberto, Diocleziano, 89–127, in Kolb, Tetrarchia.
clotho 3_1_28_08.indd   145 1. 09. 2021   06:22:43
LAKTANCIJ146
spreminjala v gozdove. (4) In da bi se vse napolnilo s strahom, so bile 
province razdeljene na koščke,23 številni upravitelji, množica uradov, 
mnogi finančniki, nadzorniki in namestniki prefektov so nadzorovali 
posamezne predele in že skoraj vsako mesto; le redko so se ukvarjali s 
civilnimi zadevami, pogosto pa z obtožbami in zaplembami. Neskončni 
odvzemi stvari brez števila niso bili samo pogosti, temveč stalni, pri tem 
so se dogajale neznosne krivice. (5) Kako bi se lahko sploh prenašalo 
to, kar je bilo potrebno za vzdrževanje vojske? Zaradi velikega pohlepa 
ni dovolil, da bi se zmanjšala njegova zakladnica, temveč je stalno in s 
posebnimi zahtevami povečeval bogastvo, namenjeno za izdatke, da bi 
to, kar je nagrabil, ostalo celo in nedotaknjeno. (6) Ker je z različnimi 
nepravičnimi dejanji povzročil veliko draginjo, je z zakonom skušal 
določiti cene stvarem, namenjenim prodaji.24 (7) Zaradi majhnih in 
neznatnih stvari je bilo takrat prelite veliko krvi, blago zaradi strahu 
ni prišlo v prodajo in nastopila je še večja draginja, vse dokler ni bil 
po smrti številnih zakon razveljavljen. (8) Temu se je pridružila še 
nekakšna neskončna strast po gradnjah,25 v provincah pa nič manjša 
izterjava delavcev, obrtnikov, tovornih vozov in vsega, kar je potrebno 
za izvajanje gradbenih del. (9) Tu so se gradile bazilike, tam dirkališče, 
tukaj kovnica denarja, tam delavnica orožja, tukaj hiša za ženo, tam 
za hčer. Povsem iznenada je bil porušen večji del mesta. Vsi so se 
23 Število provinc se je povečalo z 48 pred Dioklecijanom na 95 v času ok. 314, 
ko je nastal Laterculus Veronensis, seznam diecez s pripadajočimi provincami 
(Eck, Neuorganisation der Provinzen, 133–140). Kasneje v pozni antiki se je šte­
vilo provinc povečalo na 120. Dioklecijan si je očitno prizadeval za izboljšano 
administrativno in davčno politiko z razdeljeno in gosto prepleteno ter biro­
kratsko hierarhijo. Med provincami in prefekturami Laterculus Veronensis kot 
nove enote omenja dieceze, ki so jih upravljali vikarji (vicarius) kot namestniki 
pretorijanskega prefekta (praefectus praetorio). Najmanjše upravne enote so bila 
še naprej mesta (civitates) z lastno samoupravo (gl. Demandt, Die Spätantike, 
67).
24 Besedilo edikta, na podlagi katerega je Dioklecijan zamejil cene živil, blaga in 
storitev, je deloma znano na podlagi čez sto tridesetih fragmentov napisnih kopij 
iz Grčije in vzhodnih provinc. Izdan je bil med 1. novembrom in 31. decembrom 
301 v imenu vseh štirih tetrarhov (praef. 1–4), vsebinsko se navezuje na denarno 
reformo, ki je stopila v veljavo 1. septembra 301. Temeljni objavi z rekonstruk­
cijo latinskega in grškega besedila: Lauffer, Diokletians Presiedikt, in Giacchero, 
Edictum Diocletiani. Mort. pers je eden redkih pisnih virov, ki edikt omenjajo 
(gl. Lauffer, Diokletians Preisedikt, 58–59). Za Dioklecijanove zakone gl. Dillon, 
The Emperor’s New Prose, 285–343 (za edikt 320–338).
25 O Dioklecijanovi infinita cupiditas aedificandi prim. Roberto, Diocleziano, 
143–144. Dejansko so imele od tega korist tudi province, saj so bile obnovljene 
ali zgrajene tudi številne ceste in drugi infrastrukturni objekti.
clotho 3_1_28_08.indd   146 1. 09. 2021   06:22:43
O SMRTIH PREGANJALCEV 147
izseljevali z ženami in otroci, kot da so mesto osvojili sovražniki. (10) 
In ko so bila ta dela ob pogubi provinc končana, je rekel: »Ni zgra­
jeno prav. Potrebno je narediti drugače.« Tako je bilo nujno ponovno 
rušiti in spreminjati, da bi potem lahko spet rušili. Pri tem ga je vedno 
vodila nora želja, da bi Nikomedijo izenačil z Rimom. (11) Tega niti 
omenjal ne bom, kako številni so umrli zaradi bogastva in lastnine. To 
je namreč postalo povsem običajno in zaradi navajenosti na slabo že 
skoraj dopustno. (12) Njegova posebnost pa je bila naslednje. Kjerkoli 
je videl kakšno dobro obdelano zemljišče ali sijajnejšo stavbo, je takoj 
pripravil obtožbo in smrtno obsodbo za lastnika, kot da tujega ne bi 
mogel odvzeti brez prelivanja krvi.
[8] (1) Kaj pa njegov brat Maksimijan, imenovan Herkulij?26 Zelo 
mu je bil podoben; ne bi namreč mogla biti povezana v tako zvestem 
prijateljstvu, če ne bi bili pri obeh prisotni isti duh, enak naklep, ista 
volja in enotno mnenje. (2) Samo v tem sta se razlikovala, da je bil pri 
prvem [Dioklecijanu] večji pohlep, vendar tudi več strahopetnosti, 
pri drugem pa je bil pohlep manjši, imel pa je več moči – a ne da bi 
delal dobro, ampak da bi delal slabo. (3) Ko je imel v oblasti Italijo in 
so se mu podvrgle najbogatejše province kot Afrika ali Hispanija, ni 
bil tako prizadeven, da bi varoval bogastvo, ki mu je v obilju pritekalo 
iz njih. (4) Ko je bilo potrebno, ni manjkalo zelo bogatih senatorjev, 
pod lažnimi obtožbami obtoženih poseganja po oblasti, tako da je bil 
senat stalno brez najboljših članov. V okrutno cesarsko blagajno se je 
stekalo nepravično pridobljeno bogastvo. (5) Razuzdanost tega kužnega 
človeka ni služila samo za kvarjenje mož, kar je že samo po sebi od­
vratno in vredno prezira, ampak tudi za skrunitev hčerk odličnikov. 
Kamorkoli se je namreč odpravil, je tam iz objema staršev takoj trgal 
device. (6) V teh stvareh je užival, kajti menil je, da je sreča njegove 
vladavine v tem, da ničesar ne odtegne svoji zli strasti in poželenju. 
(7) Konstancija ne omenjam, kajti bil je povsem drugačen od ostalih 
in vreden, da bi sam vladal svetu.27
[9] (1) Drugi Maksimijan [Galerij],28 ki ga je Dioklecijan sprejel za 
zeta, ni bil le slabši od teh dveh, ki ju je občutil naš čas, temveč najslabši 
26 Maksimijan se je rodil okrog 250 v bližini Sirmija. Leta 285 je postal cezar, 286 
pa avgust za zahodni del cesarstva (Italijo, Galijo, Britanijo in Afriko), njegova 
prestolnica je bila Mediolan (Milano). Od takrat naprej se je imenoval Mark 
Avrelij Valerij Maksimijan.
27 Konstancija avtor zaobide, čeprav je bil udeležen pri ukrepih tetrarhov (prim. 
tudi 15.7 in 18.11). Po imenovanju za cezarja je bilo njegovo ime Flavij Valerij 
Konstancij Herkulij.
28 Galerij je postal cezar na Vzhodu leta 293, ko se je poročil z Dioklecijanovo 
hčerko Valerijo. Od takrat naprej se je imenoval Gaj Galerij Valerij Maksimijan, 
clotho 3_1_28_08.indd   147 1. 09. 2021   06:22:44
LAKTANCIJ148
od vseh slabih, ki so kadarkoli živeli. (2) V tej zveri je bilo barbarstvo 
po naravi in zverinskost, tuja rimski krvi: to ni čudno, saj je njegova 
mati izvirala iz območja onstran Donave in se je zaradi napadov Kar­
pov, potem ko je prišla čez reko, zatekla v Dacijo. (3) Tudi njegovo telo 
je bilo skladno z njegovo nravjo, veliko po rasti, z veliko mesa, ki je 
naraslo in se napihnilo do grozljive velikosti. (4) Tako je z besedami, 
dejanji in videzom pri vseh vzbujal grozo in strah. Tudi njegov tast 
se ga je zelo bal, vzrok tega strahu pa je bilo naslednje. (5) Perzijski 
kralj Narzes29 je spodbujen z zgledom svojega starega očeta Šapurja 
poskušal z veliko vojsko zavzeti Vzhod. (6) Takrat se mu Dioklecijan, 
ki je bil ob vseh nemirih plašen in malodušen, ravno tako pa se je bal 
tudi Valerijanovega zgleda, ni upal iti nasproti, pač pa je tega [Galerija] 
poslal v Armenijo, sam pa je ostal na Vzhodu in čakal na razplet. (7) 
Ta [Galerij] pa je s pripravljeno zasedo brez težav premagal barbare, 
ki imajo navado, da se podajo na vojno z vsemi svojimi rečmi; ovirala 
sta jih njihova številčnost in ukvarjanje s svojo opremo. Potem ko je 
pognal kralja Narzesa v beg, se je vrnil z velikim plenom in dobrinami, 
kar ga je navdalo z ošabnostjo, Dioklecijana pa s strahom. (8) Po tej 
zmagi je postal tako prevzeten, da ni bil več zadovoljen z nazivom 
cezarja. Ko je slišal, da ga kdo tako naslavlja v pismih, ki so mu bila 
poslana, je z grozljivim glasom kričal: »Kako dolgo še cezar?« (9) Potem 
se je obnašal skrajno prevzetno. Želel je, da bi veljal in bil imenovan 
za Marsovega sina, kot da je drugi Romul, in je svojo mater Romulo 
obtožil prešuštva, da bi se zdelo, kako sam izvira od boga Marsa.30 
(10) Vendar ne bom več govoril o njegovih dejanjih, da ne pomešam 
zaporedja dogodkov. Kajti šele takrat, ko je po odstavitvi tasta prejel 
cesarski naziv, je začel scela blazneti in prezirati vse. (11) Diokles – tako 
se je namreč imenoval, preden je postal cesar – bi, potem ko je uničil 
državo s takimi naklepi in ob takih kolegih, čeprav si zaradi svojih 
zločinov ne bi zaslužil nič dobrega, vendarle lahko še dolgo srečno 
vladal, če ne bi svojih rok umazal s krvjo pravičnih. (12) Sedaj bom 
opisal, kaj je bil vzrok preganjanja.
a ga pisec Mort. pers. vedno imenuje (drugi) Maksimijan. Sodba o njem je še 
posebej negativna, namenjeno mu je tudi največ prostora, češ da je glavni krivec 
za preganjanja. A viri ponujajo precej drugačno sliko o njem in o Dioklecija­
novem odnosu in pričakovanjih od njega (gl. Leadbetter, Galerius, 114–155; za 
Galerija kot zakonodajalca gl. Brandt, Galerio legislatore, 17–24).
29 Narzes je vladal od 293–302. Leta 296 je vdrl v Armenijo in naslednje leto pre­
magal Galerija, leta 298 pa ga je Galerij porazil (za Galerijevo perzijsko vojno gl. 
Leadbetter, Galerius, 88–100).
30 Dvojčka Romul in Rem sta bila sinova Marsa in vestalke Reje Silvije.
clotho 3_1_28_08.indd   148 1. 09. 2021   06:22:44
O SMRTIH PREGANJALCEV 149
[10] (1) Ko je deloval na Vzhodu – zaradi strahu je preiskoval, kaj se 
bo zgodilo v prihodnosti – je žrtvoval drobnico, da bi iz jeter izvedel, 
kaj se bo zgodilo. (2) Takrat so si njegovi služabniki, ki so poznali 
gospodarja in so mu pomagali pri žrtvovanju, čelo zaznamovali z 
znamenjem nesmrtnosti; to je pregnalo demone in zmotilo žrtvovanje. 
Haruspeksi so bili vznemirjeni, ker v drobovini niso našli običajnih 
znamenj, in so žrtvovanje ponavljali, kot da ga sploh ne bi izvedli. 
(3) Vendar zaklane žrtve niso pokazale ničesar, dokler ni predstojnik 
haruspeksov Tagis, ki je morda kaj posumil ali kaj videl, zatrdil, da 
žrtvovanje zato ni pokazalo ničesar, ker so bili pri božjih rečeh pri­
sotni brezbožniki. (4) Takrat je on [Dioklecijan] besneč od jeze ukazal, 
da morajo žrtvovati ne samo tisti, ki so sodelovali pri žrtvovanjih, 
temveč vsi v palači, tistim, ki bi to zavrnili, pa zagroziti s šibanjem. V 
pismih, ki jih je poslal načelnikom vojaških enot, je ukazal, da morajo 
k brezbožnim žrtvovanjem prisiliti tudi vojake, če pa bi kdo to zavrnil, 
naj bo odpuščen iz vojaške službe. (5) Tako daleč sta šla njegova jeza 
in bes, vendar ni proti božji postavi ali veri ukrenil ničesar. (6) Ko je 
preteklo nekaj časa, je prispel v Bitinijo, da bi tam prezimil. Takrat je 
tja prispel tudi cezar Maksimijan [Galerij], podžgan v zločinski želji, da 
bi k preganjanju kristjanov spodbudil muhastega starca, ki je s tem že 
tudi začel. Kot sem izvedel, je bil vzrok njegovega besnenja naslednji.
[11] (1) Njegova mati, ki je bila zelo praznoverna ženska, je častila 
bogove gora,31 skoraj vsak dan je prirejala žrtvovanja in na obredne 
gostije vabila svoje sovaščane. Kristjani se jih niso udeleževali in so, 
medtem ko se je ona gostila s sovaščani, vztrajali v postu in molitvi. (2) 
Tako jih je začela sovražiti in je svojega sina, ki ni bil nič manj prazno­
veren, z ženskimi obtožbami nagovarjala k odstranjevanju teh ljudi. (3) 
Skozi vso zimo sta se [Dioklecijan in Galerij] posvetovala, pri tem ni 
smel biti navzoč nihče drug, vsi so bili prepričani, da razpravljata le o 
najvažnejših državnih zadevah. Starec se je dolgo upiral njegovi norosti 
in opozarjal, da bi bilo zelo nevarno vznemiriti cel svet in prelivati kri 
številnih, saj so ti vajeni rade volje umirati, dovolj bi bilo že, če bo ta 
vera prepovedana ljudem v palači32 in vojakom. (4) Vendar ni mogel 
ublažiti norosti nadutega človeka [Galerija]. Zato je sklenil poiskati 
mnenje prijateljev.33 (5) Njegova narava je bila namreč pokvarjena. Ko 
31 Ni čisto jasno, katere poganske bogove je častila Galerijeva mati, morda Silvana.
32 Za cesarske uradnike v palači gl. Porena, L’amministrazione palatina, 63–110.
33 Že v dobi principata je imel cesar svet visokih uradnikov in zaupnikov, consilium 
principis, ki se je v Dioklecijanovih upravnih reformah preoblikoval v sacrum 
consistorium. Njegovi člani so se imenovali comites intra consistorium ali comi­
tes consistoriani (gl. Demandt, Spätantike, 276–277). Na omenjem sestanku v 
clotho 3_1_28_08.indd   149 1. 09. 2021   06:22:44
LAKTANCIJ150
je sklenil narediti kaj dobrega, je to storil brez posvetovanja, da bi 
bil pohvaljen samo on; ko pa kaj slabega, je vedel, da bo to grajano, 
in je na posvet poklical številne, da bi lahko pripisal krivdi drugih 
tisto, kar je zagrešil sam. (6) Tako so poklicali maloštevilne uradnike 
in maloštevilne pripadnike vojske, da bi se jih izprašalo po vrstnem 
redu njihovega položaja. Nekateri so zaradi lastnega sovraštva govorili 
proti kristjanom, da bi jih bilo kot sovražnike boga in državne vere 
treba odstraniti, drugi, ki so čutili drugače in so spoznali prepričanje 
tega človeka, pa so se temu mnenju priključili zaradi strahu ali da bi 
ugajali. (7) Toda tudi takrat se cesar [Dioklecijan] ni uklonil in ni dal 
soglasja, temveč se je odločil vprašati bogove in je poslal haruspeksa 
k miletskemu Apolonu. Ta je odgovoril kot sovražnik božje vere. (8) 
Tako je bil odvrnjen od svoje namere in ker ni mogel nasprotovati 
prijateljem, cezarju ali Apolonu, je samo še poskušal ohraniti zmernost, 
da bi lahko to odločitev izpeljal brez prelivanja krvi – medtem ko je 
cezar hotel zažgati žive vse tiste, ki so odklonili žrtvovanje.
[12] (1) Za izvršitev teh stvari so iskali primeren in srečen dan, izbrane 
so bile terminalije,34 ki so sedem dni pred marčevskimi kalendami 
[23. februarja], da bi tej veri končno postavili neke vrste mejo. To je 
bil dan, ki prinesel je smrt in vzrok za strahoto,35 ki je doletela njih 
[cesarje] in ves svet. (2) Ko je napočil ta dan, oba starca [Dioklecijan 
in Maksimijan] sta takrat opravljala konzulat, eden osmega, drugi 
sedmega, je ob zori prefekt s poveljniki, tribuni in načelniki zakladnice 
prispel do cerkve. Razbili so vrata, iskali božji kip in zažigali spise, ki 
so jih našli. Dovoljeno je bilo plenjenje, dogajale so se ugrabitve, zas­
traševanja, vsesplošen beg. (3) Onadva sta vse to opazovala, cerkev, ki 
je stala na hribu, je bila namreč iz palače dobro vidna, in se prerekala, 
ali ne bi bilo morda bolje podtakniti požara. (4) Prevladalo je mnenje 
Dioklecijana, ki se je bal, da bi v velikem požaru zagorel tudi ostali 
del mesta. Cerkev so namreč obdajale številne in velike zgradbe. (5) 
Prišli so torej pretorijanci v urejenem sestavu, s sekirami in drugim 
orodjem so pritisnili z vseh strani in to čudovito svetišče v nekaj urah 
zravnali z zemljo.
[13] (1) Naslednji dan je bil objavljen edikt,36 v katerem je bilo 
določeno, naj se pripadnikom te vere odvzamejo vse časti in vse dos­
Nikomediji sta sodelovala tudi praeses Bitinije Sosijan Hierokles in Porfirij (gl. 
Leadbetter, Galerius, 130–131).
34 Praznik boga meja Termina (Iuppiter Terminus; gl. Ovidij, Fasti 2.50; 2.639–684; 
Avguštin, De civitate Dei 7.7.
35 Vergilij, Eneida 4.169–170.
36 Ta edikt omenja tudi Evzebij, Hist. eccl. 2.4; 8.5.1.
clotho 3_1_28_08.indd   150 1. 09. 2021   06:22:44
O SMRTIH PREGANJALCEV 151
tojanstvo, naj bodo podvrženi mučenju, ne glede na to, iz katerega 
stanu izhajajo ali kateri položaj zasedajo, naj bo proti njim veljavna 
vsakršna obtožnica, sami pa ne smejo ukreniti ničesar zaradi krivic, 
zakonoloma in ropanja, ki bi jih doleteli; izgubili so tudi svobodo in 
pravico glasovanja. (2) Ta edikt je nekdo, čeprav to ni bilo prav, res 
pogumno odstranil in raztrgal ter pri tem porogljivo pripomnil, da 
so v njem objavljene zmage nad Goti in Sarmati.37 (3) Takoj so ga 
privedli [pred sodnike] in ne samo mučili, temveč so ga, kot je bilo 
določeno z zakonom, pekli na ognju, kar je s čudežno potrpežljivostjo 
zdržal, nato pa sežgali.
[14] (1) Toda cezar [Galerij] ni bil zadovoljen z določbami edikta; 
Dioklecijana je nameraval napasti na drug način. (2) Da bi ga spodbudil 
k odločitvi za najokrutnejša preganjanja, je namreč ukazal, naj tajni 
pomočniki zanetijo požar v palači,38 za kar so potem, ko je del palače 
že zgorel, obtožili kristjane in jih razglasili za državne sovražnike. Tako 
je poleg palače istočasno gorelo tudi samo ime kristjanov; češ da so se 
skupaj z evnuhi dogovorili o odstranitvi cesarjev, oba vladarja pa da 
bi bila skoraj živa sežgana v lastni palači. (3) Dioklecijan, ki je sicer 
vedno skušal dajati premeten in pameten vtis, ni ničesar posumil, 
temveč je podžgan zaradi jeze takoj ukazal mučiti vse svoje ljudi. (4) 
Sam je predsedoval procesom in izročal nedolžne mučenju z ognjem, 
na mučenje so obsojali tudi vsi sodniki in uradniki v palači. (5) Tek­
movali so med sabo, kdo bo prvi kaj izvedel, vendar ni nihče odkril 
ničesar, saj ni nihče mučil cezarjevih [Galerijevih] služabnikov. Tudi 
sam [Galerij] je bil prisoten, pritiskal je in ni dopustil, da bi se besnenje 
nepremišljenega starca zmanjšalo. (6) Po preteku petnajstih dni je dal 
ponovno zanetiti požar; tega so sicer prej opazili, vendar njegovega 
povzročitelja ponovno niso odkrili.39 (7) Tedaj se je cezar sredi zime 
pripravil na pot, se odpravil še istega dne in razlagal, kako beži zato, 
da ne bi bil živ zažgan.
[15] (1) Cesar sedaj ni več toliko besnel proti domačim kot proti 
vsem; od vseh je k omadeževanju z žrtvovanjem najprej prisilil hčer 
Valerijo in ženo Prisko. (2) Nekoč najvplivnejši evnuhi, na katere se je 
prej opirala celotna palača in tudi on sam, so bili pobiti; duhovniki in 
njihovi pomočniki so bili zajeti in obtoženi brez kakršnegakoli dokaza 
ali priznanja, odvedeni skupaj z vsemi svojimi. (3) Ljudje obeh spolov 
37 Iz Sirskega martirologija (Martyrologium Syriacum) je znano ime moža, ki je 
edikt odstranil, Euthi(o)s (gl. Städele, Laktanz, 122, op. 38).
38 Požar omenjata tudi Evzebij, Hist. ecc. 8.6.6., in Konstantin v govoru Oratio ad 
sanctorum coetum, 25. 
39 Tega drugega požara ne omenja noben drug vir.
clotho 3_1_28_08.indd   151 1. 09. 2021   06:22:44
LAKTANCIJ152
in vseh starosti so bili zajeti, da bi bili sežgani, vendar ne posamič, 
kajti bila jih je že velika množica, ampak so bili vsi hkrati obdani z 
ognjem. Služabnike so utopili v morju z mlinskim kamnom okrog 
vratu. (4) Nič manj nasilno ni bilo preganjanje ostalega ljudstva. Kajti 
sodniki so bili poslani v vsa svetišča in so vse ljudi silili k žrtvovanju. 
(5) Zapori so bili polni, iznašli so nezaslišane načine mučenja in da 
nikomur ne bi sodili na lahek način, so bili na sodiščih pred sodniškim 
tribunalom postavljeni žrtveniki, kjer bi obtoženi najprej lahko žrtvo­
vali in tako predstavili svojo obrambo; do sodnikov so pristopali kot 
do bogov. (6) Do Maksimijana in Konstancija so prihajala pisma, naj 
ravnata enako, za njuno mnenje v tako važnih stvareh pa ni nihče niti 
vprašal. Stari Maksimijan se je temu glede Italije rad uklonil, saj ni bil 
preveč prizanesljiv. (7) Konstancij pa je zato, da se ne bi zdelo, kako 
ne posluša ukazov starejših, dopustil rušenje svetih shajališč, zidov, 
ki se jih da ponovno zgraditi, vendar pa je pravi božji tempelj, ki je v 
ljudeh, ohranil nedotaknjen.
[16] (1) Tako je bil tlačen ves svet in povsod, razen v Galiji, so od 
vzhoda do zahoda besnele tri najhujše zveri. (2) Da, če imel stotero bi 
ust in stotero jezikov, zraven pa glas iz železa, ne mogel bi vsega našteti, 
kar so ti zagrešili in kakšne jih čakajo kazni,40 ki so jih sodniki izrekli 
pravičnim in nedolžnim v provincah. (3) Resnično, kaj je potrebno to 
pripovedovati, zlasti tebi, najdražji Donat, ki si bolj od ostalih izkusil 
nevihto besnečega preganjanja? (4) Kajti ko si dospel v roke prefekta 
Flakcina, nemajhnega morilca, nato pa Hierokla, bivšega namestnika in 
nato upravitelja, ki je bil začetnik in svetovalec pri izvedbi preganjanja, 
in potem v roke njegovega naslednika Priscilijana,41 si vsem pokazal 
zgled nepremagljivega poguma. (5) Devetkrat si bil podvržen mučenju 
in različnim mukam, devetkrat si premagal svoje nasprotnike s slavnim 
pričevanjem vere, devetkrat si v bitkah premagal hudiča in njegove 
pripadnike, z devetimi zmagami si slavil triumf nad tem svetom in 
njegovimi strahotami. (6) Kako prijeten je bil Bogu tisti prizor, ko te 
je videl kot zmagovalca, v katerega voz niso bili vpreženi beli konji 
ali divji sloni, pač pa sami triumfatorji! (7) To je resnični triumf, ko 
zagospodariš nad gospodarji. Premagani in ukročeni so bili namreč 
zaradi tvoje vrline, ko si z neomajno vero in močjo duha izničil njihove 
nečastne ukaze in preziral vse uredbe in strahote tiranske oblasti. (8) 
Proti tebi niso mogli nič biči, klešče, ogenj, železo ali različne vrste 
40 Vergilij, Eneida 6.625–627; prevod Fran Bradač.
41 O Flakcinu in Priscilijanu ni znanega nič, Sosijan Hierokles, znan tudi kot filo­
zof in pisec, je bil vikar dieceze Oriens, upravitelj (praeses) province Bitinije in 
v letih 310/311 prefekt Egipta (podrobneje Kuhof, Diokletian, 271–272, z bibl.).
clotho 3_1_28_08.indd   152 1. 09. 2021   06:22:44
O SMRTIH PREGANJALCEV 153
mučenja: nobena sila ti ni mogla odvzeti vere in ponižne vdanosti. 
(9) To zares pomeni biti učenec Boga, pravi Kristusov vojak, ki ga 
noben sovražnik ne more premagati, noben volk ugrabiti iz nebeškega 
tabora, nobena past preslepiti, nobena bolečina streti in nobeno trp­
ljenje zlomiti. (10) Slednjič, po tistih devetih slavnih bitkah, v katerih 
si premagal hudiča, se ta ni več drznil spopasti s tabo, saj je v tolikih 
spopadih izkusil, da te ne more premagati. (11) Ko ti je bil pripravljen 
venec zmage,42 je nehal izzivati, da ga ne bi takoj vzel; in čeprav ga do 
sedaj še nisi prejel, je zaradi tvojih vrlin in zaslug ostal nedotaknjen v 
Gospodovem kraljestvu. Toda vrnimo se k vrstnemu redu dogodkov. 
[17] (1) Potem ko je zagrešil ta zločin, se je Dioklecijan – sreča ga 
je takrat že zapustila – nemudoma napotil v Rim, da bi proslavil vice­
nalije,43 ki so bile na dvanajsti dan pred decembrskimi kalendami [20. 
novembra 303]. (2) Po opravljenih prazničnih slovesnostih je nestrpen 
in jeznega duha odhitel iz mesta, ker ni mogel prenašati svobode rim­
skega ljudstva, čeprav so se že bližale januarske kalende, ko bi lahko 
prevzel deveti konzulat. (3) Niti trinajst dni ni mogel zdržati, da bi 
konzulat prevzel v Rimu raje kot v Raveni, ampak je odpotoval sredi 
največje zime in zaradi mraza in dežja dobil neko lažjo bolezen, ki pa 
je bila dolgotrajna; trpel je celo pot in v glavnem potoval v nosilnici. 
(4) Tako je minilo vse poletje [leta 304], ko je na poti ob obali Donave 
prispel v Nikomedijo, bolezen se je takrat že precej poslabšala; čeprav je 
videl, da ga zelo muči, se je vendar dal prinesti v javnost, da bi posvetil 
dirkališče, ki ga je zgradil leto dni po izpolnitvi vicenalij. (5) Potem ga 
je zajela taka onemoglost, da so pri vseh bogovih prosili za njegovo 
življenje, dokler ni na decembrske ide [13. decembra 304] nenadoma 
nastopilo žalovanje v palači, žalost in solze uradnikov, strah in tišina 
po celotnem mestu. (6) Govorilo se je, da je ne samo umrl, ampak 
da je bil že tudi pokopan; toda naslednje jutro se je razširil glas, da je 
živ, obrazi domačih in uradnikov so zasijali. (7) Ni manjkalo takih, 
ki so sumili, da njegovo smrt skrivajo, dokler ne pride cezar, zato da 
se vojaki ne bi uprli. (8) Ta sum se je okrepil in nihče več ni verjel, 
da je živ, dokler se ni na marčevske kalende [1. marca 305] pojavil v 
javnosti, komaj prepoznaven, ker ga je skoraj celo leto mučila bolezen. 
42 Mučenci so prejeli venec zmage po svoji smrti od Boga v nebesih (gl. Mort. pers. 
1.1).
43 Dvajsetletnico vladavine. Praznovanje nastopa vladavine (»rojstvo cesarja«) 
so obhajali vsakih pet let v Rimu, slovesnosti so trajale cel mesec. Morda je 
dejansko prišlo do nesoglasij med Dioklecijanom na eni in senatom in rimskim 
ljudstvom na drugi strani, morda so bile cesarjeve zahteve, recimo adoratio, 
preveč – ali pa slovesnosti premalo – razkošne (Städele, Laktanz, 130–131).
clotho 3_1_28_08.indd   153 1. 09. 2021   06:22:44
LAKTANCIJ154
(9) Na decembrske ide [13. decembra 304], potem ko se ga je že lotila 
nekakšna premrlost, podobna smrti, si je ponovno opomogel – vendar 
ne povsem. Postal je duševno bolan, tako da je bil kdaj povsem brez 
razuma, kdaj pa je spet prišel k zavesti.
[18] (1) Nekaj dni kasneje je prispel cezar [Galerij], ne zato, da bi 
čestital očetu, ampak da bi ga prisilil k sestopu z oblasti. Nedavno se je 
sprl s starejšim Maksimijanom in ga prestrašil z možnostjo državljanske 
vojne. (2) Dioklecijana je najprej napadel obzirno in prijateljsko, češ 
da je že star in ne najbolj zdrav, da ni več sposoben vodenja cesarstva 
in da se mora po velikih naporih odpočiti. Hkrati mu je omenjal tudi 
primer Nerve, ki je oblast predal Trajanu.44 (3) Ta [Dioklecijan] pa 
je odgovarjal, da bi bilo po eni strani neprimerno, če bi se po sijaju 
visokega položaja spustil v temo običajnega življenja, po drugi pa bi 
bilo to tudi zelo nevarno, saj si je med tako dolgo vladavino nakopal 
sovraštvo mnogih. (4) Nerva je vladal samo eno leto in ker bremena 
in tolikerih skrbi zaradi starosti ali neizkušenosti ni mogel prenašati, je 
krmilo države izpustil iz rok in se vrnil v zasebno življenje, v katerem je 
nato ostarel. Če pa bi on [Galerij] želel doseči naslov cesarja (avgusta), 
ni nobene ovire, da se ne bi za avguste poimenovali vsi. (5) Ta pa, ki 
je že gojil upanje, da bo postal vladar vsega sveta, je po ugotovitvi, da 
mu menjava razen naslova ne bo prinesla ničesar ali ne prav veliko, 
odgovoril, da se mora trajno ohraniti njegova [Dioklecijanova] ureditev, 
po kateri morata biti v državi dva višja cesarja, ki vladata, in dva nižja, 
ki pomagata; med dvema je slogo ohraniti lažje, med štirimi enakimi 
pa nikakor. (6) Če [Dioklecijan] ne bi želel odstopiti, bo moral on sam 
[Galerij] poskrbeti, da ne bo več na nižjem položaju ali zadnji. Preteklo 
je že petnajst let, odkar je bil poslan v Ilirik, to je na obrežje Donave, 
da bi se boril z barbarskimi ljudstvi, medtem ko so drugi udobno 
vladali nad večjimi in mirnejšimi deželami. (7) Ko je utrujeni starec 
to slišal, potem ko je že prejel pisma starega Maksimijana, v katerih 
je ta napisal to, kar je mlajši govoril, in tudi, da ta že povečuje svojo 
vojsko, je v solzah rekel: »Naj bo tako, če ti to ugaja«.
(8) Preostalo je še to, da bi na skupnem posvetu vseh [cesarjev] 
izbrali cezarje.
»Zakaj je potreben posvet, če morata druga dva sprejeti to, kar 
narediva midva?«
»Res je tako. Imenovati pa morava njuna sinova.«
44 Nerva je vladal od 18. septembra 96 do 27. januarja 98. Konec oktobra 97 je adop­
tiral Trajana, ki je postal njegov sovladar s statusom cezarja.
clotho 3_1_28_08.indd   154 1. 09. 2021   06:22:44
O SMRTIH PREGANJALCEV 155
Maksimijan [starejši] je imel sina Maksencija,45 (9) ki je bil zet 
mladega Maksimijana [Galerija], človeka pogubne in zle narave, 
tako ošabnega in kljubovalnega, da ni spoštoval niti očeta niti tasta 
in ga zato ni maral nobeden od njiju. (10) Tudi Konstancij je imel 
sina Konstantina,46 odličnega mladeniča, ki je bil najbolj vreden tega 
dostojanstva. Njegov postavni videz, vojaška vztrajnost, dobra narava 
in redka prijaznost so mu priskrbeli priljubljenost pri vojakih in na­
klonjenost navadnih ljudi. Takrat je bil v Nikomediji in ga je Dioklecijan 
že zdavnaj imenoval za tribuna prvega reda.
(11) »Kaj naj se torej zgodi?«
»Ta [Maksencij] ni primeren,« je rekel [Galerij]. »Če me prezira, ko 
nima oblasti, kaj bo storil šele takrat, ko jo bo prevzel?«
»Ta pa je priljubljen in bo vladal tako, da bo veljal za boljšega in 
prizanesljivejšega od svojega očeta.«
»Tako bi se zgodilo to, da ne bom mogel narediti, kar bi želel. 
Imenovati je treba dva taka, ki bosta pod mojo oblastjo, ki se bosta 
bala in ki ne bosta storila ničesar drugače kot na moj ukaz.«
(12) »Koga bova torej imenovala?«
»Severa,«47 je odgovoril ta.
»Tistega plesalca, vdanega pijači, ki mu je noč za dan in dan za noč?«
»Vreden je tega, ker se je izkazal kot zvest vojaški poveljnik in ker 
sem ga že poslal Maksimijanu, da ga poduči.«
(13) »Naj bo tako. Koga predlagaš kot drugega?«
»Tega,« je rekel in pokazal na mladega Daja, nekega mladeniča 
polbarbarskega izvora, za katerega je nedavno zahteval, da se po njego­
vem [Galerijevem] imenu poimenuje za Maksimina. Kajti tudi njemu 
samemu je Dioklecijan delno zamenjal ime, zaradi znamenja, ker mu 
je Maksimijan [starejši] s posebno zanesljivostjo izkazoval zvestobo.
45 Maksencij je postal cezar 28. oktobra 306, avgust pa spomladi 307 (verjetno 
aprila). Njegovo cesarsko ime je bilo Mark Avrelij Valerij Maksencij (zanj gl. 
Donciu, L’empereur Maxence, posebej poglavje o virih, 10–38).
46 Konstantin se je rodil 27. februarja 272 ali 273 v Naisu. Za avgusta je bil ime­
novan 25. julija 306 v Eburaku, današnjem Yorku, od takrat se je imenoval Gaj 
Flavij Valerij Konstantin. Poleg Evzebijeve biografije je o njem ohranjen tudi spis 
Origo Constantini neznanega avtorja, ki se po izdajatelju imenuje Anonymus 
Valesiani 1 (komentirana izdaja König, Origo Constantini). Za Konstantinovo 
dobo gl. Puech, Constantin (2011) in Giardina, L’»epoca« di Constantino, 29–48. 
Za sodbo o Konstantinu pri krščanskih piscih 4. in 5. stoletja, ki nikakor ni samo 
pozitivna, gl. Maver, Religiosi et profani principes, 156–171.
47 Sever je bil nizkega rodu in je izviral iz Ilirika. Za cezarja je bil imenovan 1. maja 
305, za avgusta pa poleti (avgusta) 306. Njegov cesarsko ime je bilo Flavij Valerij 
Sever.
clotho 3_1_28_08.indd   155 1. 09. 2021   06:22:44
LAKTANCIJ156
(14) »Kdo je ta, ki ga ponujaš,« [je vprašal Dioklecijan.]
»Moj sorodnik,« je odgovoril.
Oni pa je zamrmral: »Človeka, ki mi ju ponujaš, nista vredna, da 
bi jima predali skrb za državo.«
»Preizkusil sem ju že,« je rekel.
»Potem moraš paziti, ker boš ti prevzel upravljanje države. (15) 
Jaz sem delal dovolj in skrbel za to, da je pod mojo vladavino država 
ostala neokrnjena. Če se bo zgodilo kaj slabega, to ne bo moja krivda.«
[19] (1) Potem ko je bilo tako sklenjeno, sta na majske kalende [1. 
maja 305] to tudi izpeljala. Vsi so opazovali Konstantina, nobenega 
dvoma ni bilo; prisotni vojaki in najuglednejši iz vojske, ki so bili iz­
voljeni in poklicani iz legij, so bili pozorni samo nanj, nad njim so bili 
navdušeni, želeli so, da bi bil izbran, in se zanj zaobljubljali bogovom. 
(2) Okrog tri tisoč korakov iz mesta je bil hrib, na vrhu katerega je tudi 
sam Maksimijan prejel škrlat, tam je bil steber z Jupitrovim kipom. 
Odšli so tja. (3) Sklican je bil zbor vojakov. Starec je v solzah nagovoril 
vojake. Sam da je že bolehen, po naporih si želi počitka, vladanje želi 
prepustiti bolj zdravim in imenovati druge za cezarje. Vsi so v napetem 
pričakovanju opazovali in čakali, kaj se bo zgodilo. (4) Tedaj je nenadoma 
razglasil Severa in Maksimina48 za cezarja; vsi so ostrmeli. Konstantin 
je stal zgoraj na tribunalu; spraševali so eden drugega, če je Konstantin 
morda spremenil ime, ko je vpričo vseh Maksimijan [Galerij] odrinil 
Konstantina, iztegnil roko nazaj, potegnil naprej [Maksimina] Daja in 
ga, potem ko si je slekel zasebno oblačilo, postavil na sredino. Vsi so 
se čudili, kdo je in od kod. (5) Ob vznemirjenju zaradi nepričakovane 
novosti si ni nihče drznil ugovarjati. Temu je Dioklecijan nadel svoj 
škrlat, ki ga je prej odložil in ponovno postal Diokles. (6) Potem so 
sestopili, stari »kralj« se je na vozu skozi mesto odpeljal ven in v do­
movino. Daja, ki je šele pred kratkim zapustil drobnico in gozdove, je 
hitro postal ščitonoša, kmalu zatem telesni stražar, nato tribun in že 
naslednji dan cezar. Prejel je Vzhod, da ga bo tlačil in zatiral, in je kot 
nekdo, ki ne ve ničesar o vodenju vojne in o vodenju države, postal 
pastir – ne črede, ampak vojakov.
[20] (1) Maksimijan [Galerij] je potem, ko sta bila izrinjena oba 
[cesarja] starca, dosegel, kar je želel, počutil se je kot edini gospodar 
vsega sveta, kajti Konstancija, čeprav ga je bilo treba imenovati prvega, 
je preziral, ker je bil po naravi blag in ga je oviralo telesno zdravje. (2) 
48 Maksimin Daja je bil prav tako kot ostali tetrarhi izkušen vojaški poveljnik, 
preden je bil v Nikomediji povzdignjen v cezarja za diecezo Oriens. Od takrat 
naprej se je imenoval Galerij Valerij Maksimin. V avgusta je bil povzdignjen 
verjetno 1. maja 310.
clotho 3_1_28_08.indd   156 1. 09. 2021   06:22:44
O SMRTIH PREGANJALCEV 157
Upal je, da bo v kratkem umrl; če pa ne bi umrl, bi ga bilo mogoče 
zlahka odstraniti tudi proti njegovi volji. Kaj naj bi namreč storil, če 
bi ga trije prisilili odložiti oblast? (3) Sam je imel starega prijatelja 
Licinija, s katerim sta prijateljevala od zgodnje vojaške službe, tega 
je spraševal za nasvet pri vseh poslih. Toda ni ga želel imenovati za 
cezarja, da mu ga ne bi bilo treba imenovati »sin«, zato da bi pozneje 
namesto Konstancija lahko njega imenoval za avgusta in brata. (4) 
Takrat bi bil zares prvi in bi lahko po svoji volji tolkel po vsem svetu, 
dokler ne bi slavil vicenalij in bi se, potem ko bi imenoval za cezarja 
svojega sina, ki je imel takrat devet let, sam odpovedal oblasti. Tako 
bi se, ko bosta Licinij49 in Sever prevzela vrhovno vodenje cesarstva, 
Maksimin [Daja] in Kandidijan50 pa dobila položaj nižjih cezarjev, 
obkrožil z neosvojljivim zidom, za katerim bi lahko preživel varno in 
mirno starost. (5) Sem so bile usmerjene njegove namere. Toda Bog, 
ki si ga je naredil za sovražnika, je vse njegove zamisli izničil.
[21] (1) Potem ko se je polastil najvišje oblasti, se je obrnil k tlačenju 
sveta, ki ga je naredil sebi dostopnega. (2) Kajti po zmagi nad Perzijci, 
ki imajo običaj in navado, da se suženjsko podrejajo svojim kraljem, 
njihovi kralji pa ljudstvo uporabljajo kot lastne sužnje, je ta malopridnež 
isto želel uvesti tudi v rimskem svetu. Od svoje zmage naprej je ta običaj 
brez sramu hvalil. (3) Ker tega ni mogel ukazati povsem očitno, je delal 
na način, da je ljudem odvzemal svobodo. Najprej je ukinil pooblastila 
magistratom. Na mučenje je poslal ne samo dekurione,51 pač pa tudi 
najuglednejše ljudi po mestih, ki so imeli naziv egregii in perfectissimi, 
tudi če je bilo to v zelo majhnih in civilnih pravdah. Če se je zdelo, 
da si zaslužijo smrt, so bili postavljeni križi, za manjše prekrške pa so 
bili pripravljeni okovi. (4) Svobodne in ugledne družinske matere so 
ugrabljali za delo v tkalnicah. Če je bilo potrebno koga bičati, so zanj 
v hlevu namestili štiri kole, na katere prej niso razpenjali niti sužnjev. 
(5) Kaj pa njegove zabave in užitki? Imel je medvede, ki so mu bili 
po velikosti povsem podobni, v času svoje vladavine jih je zbiral po 
celotni državi. Ko se je želel zabavati, je poimensko izbral enega in ga 
ukazal privesti. (6) Tem je metal ljudi, ne da bi jih pojedli takoj, am­
pak postopoma; ko so bili njihovi udje raztrgani, se je sladko smejal, 
nikoli ni obedoval brez človeške krvi. Za tiste brez uglednega položaja 
49 Licinij je bil v avgusta povzdignjen 11. novembra 308 na posvetu tetrarhov v 
Karnuntu. Od takrat naprej se je imenoval Gaj Valerij Licinijan Licinij. Cesar je 
bil do abdikacije 19. septembra 324, umrl je zgodaj leta 325 v Tesaloniki.
50 Kandidijan je bil Galerijev sin, rojen ok. 296. Bil je zaročen s hčerko Maksimina 
Daje, leta 313 ga je ubil Licinij.
51 Člane mestnih svetov.
clotho 3_1_28_08.indd   157 1. 09. 2021   06:22:44
LAKTANCIJ158
je bila kazen ogenj. (7) To vrsto kazni je najprej dovolil uporabiti proti 
kristjanom, izdal je odredbe, naj jih po mučenju sežgejo ob počasnem 
ognju. (8) Ko so jih močno privezali, so jim pod noge polagali majhen 
ogenj, samo toliko, da so se jim zaradi vročine skrčila in popokala sto­
pala in se ločila od kosti. (9) Zatem so prižigali in ugašali bakle in jih 
izmenično pristavljali vsem udom, tako da nobeno mesto na telesu ni 
ostalo nepoškodovano. Istočasno so jim obraz polivali s svežo vodo in 
jim namakali usta, da zaradi izsušitve grla ne bi prehitro umirali. (10) 
To se je ob celodnevnem žganju kože, potem ko je moč ognja prodrla 
do notranjih organov, končno tudi zgodilo. (11) Takrat so naredili 
grmado, na kateri so sežgali že ožgana telesa. Zbrane kosti so zmleli v 
prah in vrgli v reke ali v morje.
[22] (1) Kar se je naučil pri mučenju kristjanov, je iz same navade 
izvajal pri vseh. (2) Pri njem ni bila nobena kazen lahka; ne otok, ne 
zapor, ne rudnik – pač pa ogenj, križ in divje zveri so bile pri njem 
vsakodnevne in zlahka prisojene kazni. (3) Služabnikom in uradnikom 
je bilo za opomin dosojeno vroče železo. V smrtnih obsodbah je bila 
smrt z mečem dodeljena le maloštevilnim, kot neke vrste privilegij, 
če so si zaradi starih zaslug izprosili lažjo smrt. (4) V primerjavi s 
povedanim je naslednje povsem nedolžno – ugasnilo je govorništvo, 
zagovorniki so bili odstranjeni, pravniki pregnani ali pobiti. Književnost 
je sodila med pokvarjene umetnosti in tisti, ki so jo poznali, so bili 
razglašeni za sovražnike, pregnani in iztrebljeni. Zakoni so bili ukinjeni, 
pri vsem je vladala samovolja, ki je bila dovoljena tudi sodnikom. V 
province so brez pomočnikov pošiljali sodnike iz vojaškega stanu – 
brez kakršnekoli izobrazbe.
[23] (1) Prava nesreča za državo in vsesplošna žalost pa je bil davek, 
ki je bil hkrati naložen provincam in mestom.52 Pobiralci davkov so 
bili razposlani na vse strani in so izterjevali vse, tako da se je zdelo, 
kot da gre za napad sovražnika in grozljive ugrabitve. (2) Polja so bila 
izmerjena do zadnje grude, trte in drevesa prešteta, živali vseh vrst 
popisane, zabeleženo je bilo tudi število ljudi. V mestih so se združili 
mestni in podeželski prebivalci, vsi trgi so bili napolnjeni z družinami, 
vsak je prišel z otroki in sužnji, mučilne naprave in biči so ječali, sinovi 
so se obešali sami vpričo staršev, najbolj vdani sužnji so pričali proti 
gospodarjem, žene proti možem. (3) Ko bi zmanjkalo vsega drugega, 
so ljudi z mučenjem silili, da so pričali proti sebi, in ko je bolečina 
zmagovala, so jim pripisovali še to, česar sploh niso imeli. (4) Nobe­
nega opravičila ni bilo zaradi starosti ali slabega zdravja, privedeni so 
bili bolni in nemočni, pri vsakem so ocenili starost, otrokom so leta 
52 Galerij je cenzus verjetno izvedel leta 306.
clotho 3_1_28_08.indd   158 1. 09. 2021   06:22:44
O SMRTIH PREGANJALCEV 159
dodajali, starcem odvzemali. Vse je bilo prežeto z žalostjo in trpljenjem. 
(5) To, kar so Stari nekoč počeli premaganim po vojnem pravu, si je on 
[Galerij] drznil proti Rimljanom in podvrženim ljudstvom, ker so bili 
njegovi predniki podvrženi cenitvi, ki jo je zmagoslavni Trajan izvedel 
kot kazen za vedno uporne Dačane.53 (6) Od takrat se je davek pobiral 
po glavi in vsota se je plačevala tudi za življenje posameznikov.54 Niso 
zaupali istim cenilcem, ampak so pošiljali vedno nove, ene za drugimi, 
da bi ti odkrili še več, dajatve so bile vedno podvojene, ne zato, ker bi 
našli več, ampak zato, da bi po svoji volji dodajali in da se ne bi zdelo, 
kako so bili poslani zaman. (7) Medtem se je zmanjševalo število živali, 
ljudje so umirali, a niti od umrlih niso prenehali pobirati dajatev, tako 
da ni bilo dovoljeno zastonj niti živeti niti umreti. Ostali so samo še 
reveži, od katerih ni bilo mogoče izterjati ničesar; pred vsemi vrstami 
krivic sta jih ščitila njihova beda in nesreča. (8) Vendar se je ta mi­
lostljivi človek usmilil tudi njih, da ne bi trpeli pomanjkanja. Ukazal 
jih je zbrati, na ladjah odpeljati na morje in potopiti. Kako usmiljen 
človek, poskrbel je, da nihče ne bi bil revež, ko je sam vladal! (9) Ker 
je pazil, da se ne bi kdo z lažmi izognil davkom, je v nasprotju z vsemi 
zakoni človeškosti pobil množico resnično revnih.
[24] (1) Že se mu je približala božja sodba, nastopil je čas, ko so 
njegove reči začele razpadati in se rušiti. (2) Ni še razmišljal o tem, da bi 
strmoglavil ali pregnal Konstancija, ker je bil zaposlen s stvarmi, ki sem 
jih zgoraj predstavil; pričakoval je njegovo smrt, vendar ni verjel, da bo 
umrl tako hitro. (3) Ko je bil zelo bolan, mu je pisaril, da naj mu pošlje 
sina Konstantina, ki ga že dolgo ni videl. (4) Ta [Galerij] pa si ničesar ni 
želel manj. Mladeniča je namreč pogosto zahrbtno napadal, saj si proti 
njemu odkrito ni upal ukreniti ničesar zaradi nevarnosti državljanske 
vojne in tega, česar se je najbolj bal, da bi vzbudil sovraštvo vojakov. Pod 
pretvezo vadbe in zabave ga je izpostavljal boju z divjimi zvermi. (5) 
Toda vse to je bilo zaman, kajti človeka je varo vala božja roka. V skrajni 
nevarnosti ga je Bog osvobodil iz njegovih rok. Po številnih prošnjah, 
ko tega ni več mogel zavračati, je [Galerij Konstantinu] izročil pismo 
in ukazal, naj odpotuje naslednje jutro po prejemu ukazov, bodisi da ga 
53 Po zmagi nad Dačani leta 106 je Trajan zasegel ogromen vojni plen in Dačanom 
naložil velike dajatve.
54 Med Dioklecijanovimi reformami je bil temeljite prenove deležen tudi davčni 
sistem. Najpomembnejši davek je bila annona, dajatev v naravi, ki so jo morali 
letno oddajati zemljiški posestniki in je služila preskrbi vojske. Po načinu 
izterjave se imenuje tudi capitatio­iugatio. Od 297 davčni seznami niso zajemali 
le zemlje, temveč tudi ljudi. Senatorji so poleg tega plačevali še collatio glebalis 
in kot izredni davek njihovega stanu aurum oblaticium (gl. Demandt, Die Spät­
antike, 68).
clotho 3_1_28_08.indd   159 1. 09. 2021   06:22:45
LAKTANCIJ160
je v resnici nameraval brez razloga zadržati – ali pa pred njim poslati 
Severu pismo, naj ga pridrži. (6) Ko je on [Konstantin] to spregledal, 
se je, medtem ko je cesar po večerji počival, v naglici odpravil na pot 
in pobegnil tako, da je iz številnih obcestnih postaj odpeljal vse javne 
konje. (7) Naslednji dan je cesar nalašč podaljšal spanec do poldneva 
in ga [Konstantina] dal poklicati. Rekli so mu, da je odpotoval takoj 
po večerji. Takrat je začel besneti in kričati. Zahteval je javne konje, 
da bi ga pripeljal nazaj. Sporočili so mu, da je državna poštna služba 
povsem brez konj. Komaj je zadrževal solze. (8) Oni [Konstantin] pa 
je z neverjetno naglico prispel k očetu, ki je že umiral. Priporočil ga je 
vojakom in mu predal oblast. Tako je Konstancij umrl na svojem ležišču, 
kot si je vedno želel.55 (9) Po prevzemu cesarske oblasti ni Konstantin 
Avgust storil ničesar, preden ni kristjanom dopustil vrnitve k veri in 
k njihovemu Bogu. To je bil njegov prvi ukrep pri obnovi svete vere.
[25] (1) Nekaj dni pozneje so k podli zveri [Galeriju] prinesli njegovo 
[Konstantinovo] z lovorom okrašeno podobo.56 Dolgo je razmišljal 
o tem, ali naj jo sprejme. (2) Malo je manjkalo, pa bi sežgal njo in 
tistega, ki jo je prinesel, vendar so ga od tega besnega dejanja odvrnili 
prijatelji, ki so ga opomnili na nevarnost, da bi vsi vojaki, ki so jim 
bili kot cezarji določeni povsem neznani ljudje, podprli Konstantina 
in se mu pridružili, če bi prišel z oboroženo silo. (3) Tako je podobo 
sprejel, čeprav nerad, in mu poslal škrlat, da bi se zdelo, kot da ga je 
sam imenoval za sovladarja. (4) S tem so propadle njegove namere, saj 
poleg obstoječega števila ni mogel imenovati dodatnega (avgusta), kot 
je to želel. (5) Kljub temu se je domislil, da je Severa, ki je bil po letih 
starejši, imenoval za avgusta, Konstantina pa ne za cesarja (avgusta), 
kar je pravzaprav že bil, ampak za cezarja ob Maksiminu, da bi ga z 
drugega mesta postavil na četrto.
[26] (1) Zdelo se je, da so se zanj stvari nekako uredile, ko so mu 
iznenada prinesli drugo strašno novico, da je njegov zet Maksencij v 
Rimu postal cesar. Vzrok tega prevrata je bilo naslednje. (2) Potem ko 
je [Galerij] sklenil z uvedbo davka na imetje oropati svet, je šel v svojem 
norenju tako daleč, da ni hotel od tega izvzeti niti rimskega ljudstva. V 
Rim so že poslali cenilce, da bi popisali ljudstvo. (3) Skoraj istočasno 
je ukinil vojašnico pretorijancev v Rimu. Tako so maloštevilni vojaki, 
55 Konstancij je umrl 25. julija 306 v Eburaku v Britaniji za neko boleznijo.
56 Ob nastopu vladavine je novi cesar poslal svojim socesarjem in drugim visokim 
osebnostim portret v obliki doprsnega kipa iz voska ali naslikan na ploščo. Te 
upodobitve so služile hkrati tudi kot predloge za kipe, novce in podobno. S 
sprejetjem škrlatnega plašča je Galerij priznal Konstantina za člana vladarskega 
kolegija (Städele, Laktanz, 158–159).
clotho 3_1_28_08.indd   160 1. 09. 2021   06:22:45
O SMRTIH PREGANJALCEV 161
ki so v Rimu ostali v vojašnici, zgrabili priložnost ter pobili uradnike, 
kar se ni zgodilo proti volji ljudstva, ki je bilo že vznemirjeno, in Mak­
sencija oblekli v škrlat. (4) Ta novica o nepričakovanih dogodkih je 
Galerija nekoliko vznemirila, vendar ne preveč prestrašila. Sovražil je 
tega človeka [Maksencija], treh cezarjev pa ni mogel imenovati. Zdelo 
se mu je dovolj, da je že enkrat storil to, česar ni hotel.
(5) Poklical je Severa in ga spodbudil, da bi sprejel cesarsko oblast. 
Z Maksimijanovo vojsko ga je poslal v boj z Maksencijem in v Rim. 
Tam pa so njegove vojake že večkrat pričakali z dobrodošlico, tako 
da mestu niso sklenili le prizanesti, ampak so si želeli tam tudi živeti. 
(6) Maksencij se je zavedal svojega zločina in čeprav bi po dednem 
pravu lahko pridobil na svojo stran očetove vojake, je premišljeval o 
možnosti, da bi tast Maksimijan, ki se je bal ravno tega, pustil Severa 
v Iliriku in se sam prišel spopast z njim. Iskal je način, kako bi se za­
varoval pred grozečo nevarnostjo. (7) Svojemu očetu [Maksimijanu], 
ki je potem, ko je odložil oblast, živel v Kampaniji, je poslal škrlat in 
ga drugič imenoval za avgusta. Ta pa si je želel spremembe in ker je 
oblast odložil proti svoji volji, jo je zdaj rade volje sprejel. (8) Sever 
je šel potem naprej in je z vojsko prispel pred mestno obzidje. Vojaki 
pa so takoj odvrgli svoja bojna znamenja in se predali tistemu, proti 
kateremu so prišli. (9) Kaj je preostalo zapuščenemu drugega kot beg? 
Proti njemu je že prihajal Maksimijan, ki je ponovno prevzel oblast, ob 
njegovem prihodu se je zatekel v Raveno in se tja zaprl z maloštevilnimi 
vojaki. (10) Ko je videl, da bo izročen Maksimijanu, se mu je predal 
in škrlatno oblačilo izročil tistemu, od katerega ga je prejel. (11) S tem 
je dosegel zgolj pravico do blažje smrti. Kajti bil je prisiljen umreti 
počasi, z odprtimi žilami.
[27] (1) Herkulij, ki je poznal Maksimijanovo [Galerijevo] norost, 
je začel razmišljati o tem, kako ga bo novica o Severovi smrti razjezila, 
da bo prišel z vojsko; mogoče se mu bo priključil tudi Maksimijan z 
dvojnimi četami, ki se jim ne bi mogel postaviti po robu. Po utrditvi 
mesta in skrbnih pripravah je odpotoval v Galijo, da bi na svojo stran 
pridobil Konstantina, ko bi mu dal mlajšo hčer za ženo. (2) Ta [Galerij] 
je medtem z zbrano vojsko napadel Italijo ter prispel do mesta z namero 
uničiti senat in pobiti ljudstvo, vendar so bili vsi dostopi zaprti in utrjeni. 
Upanja na vdor ni bilo, napad bi bil težak, za obleganje obzidja je bilo 
čet premalo. Ker ni Rima še nikoli videl, je menil, da ni veliko večji od 
ostalih mest, ki jih je poznal. (3) Tedaj so se nekatere legije prestrašile 
zločina, v katerem bi tast napadel zeta in rimski vojaki Rim, odvrgli so 
bojna znamenja in zapustili njegovo poveljstvo. (4) In ko so podvomili 
tudi drugi vojaki, se je njegova [Galerijeva] ošabnost zlomila, zapustil 
ga je pogum in se je, boječ se Severovega konca, vrgel pred vojake na 
clotho 3_1_28_08.indd   161 1. 09. 2021   06:22:45
LAKTANCIJ162
tla in jih prosil, naj ga ne izročijo sovražniku, dokler jih ni z velikimi 
obljubami uspel pridobiti. Potem se je obrnil in začel naglo bežati, 
pri čemer bi ga bilo zlahka mogoče ujeti, tudi če bi mu kdo sledil le z 
maloštevilno vojsko. (5) Ker se je tega bal, je vojakom dovolil, da se 
čimbolj razpršijo, plenijo in uničujejo, tako da bi zasledovalci ostali 
brez oskrbe. (6) Tisti del Italije, kjer se je gibala ta kužna vojska, je bil 
povsem izropan, žene napadene, device oskrunjene, očetje in možje 
mučeni, da bi predali svoje hčere, žene in imetje. Drobnico in živino 
so odpeljali kot plen, odvzet barbarom. (7) Na tak način se je vrnil na 
svoje območje nekdanji rimski cesar, sedaj ropar Italije, vse je opustošil 
kot kak sovražnik. (8) Ko je prejel cesarsko čast, se je razglasil celo za 
sovražnika rimskega imena, hotel ga je spremeniti, da se ozemlje ne 
bi več imenovalo »rimsko«, ampak »dačansko« cesarstvo.
[28] (1) Po njegovem [Galerijevem] begu se je drugi Maksimijan vrnil 
iz Galije in vladal skupaj s sinom [Maksencijem]. Toda do mladega je 
bila pokornost večja kot do starca, ker je sin oblast prejel prej in ker 
je imel večjo moč, ter ker je sam vrnil oblast očetu. (2) Starec je težko 
prenašal, da ne more svobodno početi, kar bi si želel, in je sinu zavidal 
z otroškim ljubosumjem. Razmišljal je, kako bi mladeniča odstavil 
in si povrnil nekdanjo moč; to se mu je zdelo enostavno, ker je imel 
vojake, ki so zapustili Severa. (3) Sklical je ljudstvo in vojake, kot bi 
želel imeti govor o slabem položaju v državi. Ko je že veliko govoril 
o tem, je z roko pokazal na sina in rekel, da je on izvor vsega zla in 
začetnik vseh nesreč, ki jih trpi država, ter mu strgal škrlat z ramen. 
(4) Ta [Maksencij] pa je slečen sestopil s tribunala, vojaki so ga sprejeli. 
Prestrašen zaradi njihove jeze in kričanja je bil nezvesti starec pregnan 
iz Rima kot drugi Tarkvinij Ošabni.
[29] (1) Po vrnitvi v Galijo, kjer se je nekaj časa mudil, je odpotoval 
k sovražniku svojega sina Maksimijanu [Galeriju], kot da želi z njim 
govoriti o ureditvi položaja v državi – v resnici pa zato, da bi ga ob 
priložnosti za pomiritev ubil in mu odvzel njegov del cesarstva, ker 
je ostal brez svojega. (2) Ko je prispel tja, je bil tam Diokles,57 ki ga je 
njegov zet malo pred tem poklical, da bi naredil tisto, česar ni prej, 
vpričo njega predal oblast Liciniju namesto Severu. Tako se je to 
zgodilo vpričo obeh. Na tak način jih je bilo istočasno šest [cesarjev]. 
(3) Namere starega Maksimijana so propadle, pripravljal se je na tretjo 
bitko; poln slabih misli in zločinov se je vrnil v Galijo, da bi z zvijačo 
57 Dioklecijanovo ime, preden je postal cesar. Kasneje ga pisec spet imenuje Dio­
klecijan (Mort. per. 41.1 in 42.2).
clotho 3_1_28_08.indd   162 1. 09. 2021   06:22:45
O SMRTIH PREGANJALCEV 163
obkolil cesarja Konstantina, svojega zeta in zetovega sina58 – in je zato, 
da ne bi bil sumljiv, odložil cesarsko oblačilo. Ljudstvo Frankov je 
bilo pod orožjem. (4) Maksimijan je tega [Konstantina], ki ni ničesar 
sumil, pregovoril, da naj s sabo ne vodi svoje celotne vojske, barbare 
da je mogoče premagati z maloštevilnimi vojaki; tako bi sam imel 
vojsko, ki bi jo prevzel, njega [Konstantina] pa bi zlahka premagal 
zaradi maloštevilnosti vojakov. (5) Mladenič je verjel izkušenemu in 
starejšemu, poslušal je svojega tasta, odpravil se je tako, da je večji del 
vojske pustil tam. Maksimijan je počakal nekaj dni, da bi Konstantin 
prispel na ozemlje barbarov, nenadoma ponovno pograbil škrlat, vdrl 
v državno blagajno in začel darežljivo deliti, kot je bil vajen, o Kon­
stantinu si je izmislil stvari, ki pa so potem doletele njega samega. (6) 
Cesarju je bilo hitro sporočeno, kaj se je zgodilo. S čudežno naglico 
se je vrnil z vojsko. Presenetil ga je, ko še ni bil dovolj pripravljen, in 
vojaki so se vrnili k svojemu cesarju. 
(7) Oni [Maksimijan] je zavzel Masilijo in zavaroval vrata. Cesar 
se je približal in ga nagovoril, ko je stal na obzidju, vendar ne ostro in 
sovražno, vprašal ga je, ali je želel kaj, česar ni dobil, in zakaj počne 
nekaj, kar zanj ni primerno. Ta pa je z obzidja odgovoril s kletvinami. 
(8) Takrat so se naenkrat za njegovim hrbtom odprla vrata, vojake so 
spustili noter. Pred cesarja so privedli upornega avgusta, nečastnega 
očeta, nezvestega tasta. Poslušal je o zločinih, ki jih je storil, slekli so 
mu obleko in mu, potem ko so ga opomnili, podarili življenje.
[30] (1) Potem ko je izgubil časti cesarja in tasta, ni mogel prenesti 
ponižanja, ampak je že snoval drugo zaroto, ki jo je enkrat že nekazno­
vano zagrešil. (2) Poklical je svojo hčer Favsto in jo skušal s prošnjami 
in laskanjem pregovoriti, da bi izdala soproga, obljubil ji je drugega, 
uglednejšega moža. Prosil je le to, naj pusti odprta vrata spalnice in 
naj bo ta manj skrbno zastražena. (3) Obljubila je, da bo tako storila, 
in je o tem nemudoma poročala možu. Dogovorjeno je bilo, da bodo 
pripravili past, s katero se bo jasno pokazal zločin. Podtaknili so nekega 
malopridnega evnuha, ki naj bi umrl namesto cesarja. (4) Oni [Mak­
simijan] je vstal sredi gluhe noči, zdelo se mu je, da je vse primerno za 
zaroto. Stražarjev je bilo malo, pa tudi stali so bili nekoliko dlje proč; 
povedal jim je, da je imel sanje, ki bi jih rad povedal sinu. Vstopil je 
oborožen, ubil evnuha in prišel ven s hvalisavim pripovedovanjem, kaj 
je zagrešil. (5) Takrat se je na drugi strani pojavil Konstantin s skupino 
oboroženih mož. Truplo ubitega so odnesli iz spalnice, morilec, ujet pri 
58 Zaradi porok in posvojitev je prihajalo do zapletenih sorodstvenih odnosov, 
pisec se tu iz njih verjetno norčuje.
clotho 3_1_28_08.indd   163 1. 09. 2021   06:22:45
LAKTANCIJ164
dejanju, pa je obmolknil, tako kot stoji trd kamen, marpezijska stena.59 
Obtožen je bil nečastnega dejanja in zločina. Dovoljeno mu je bilo 
izbrati način smrti in privezal je zanko visoko na tram, da nečastne bi 
smrti umrl.60 (6) Tako je ta največji rimski cesar, ki je po preteku dalj­
šega obdobja z veliko slavo praznoval dvajsetletnico vladavine, svoje 
odvratno življenje končal z grdo in sramotno smrtjo, z izpahnjenim 
in zlomljenim ošabnim vratom.
[31] (1) Bog, maščevalec svoje vere in svojega ljudstva, je oči obrnil od 
tega [Maksimijana] proti drugemu Maksimijanu [Galeriju], začetniku 
nečastnih preganjanj, da bi tudi nad njim pokazal moč svoje veličine. 
Tudi ta je že sam premišljeval o praznovanju dvajsetletnice lastne 
vladavine. (2) Kot je že prej obremenil province z davki v zlatu in sreb­
 ru, jim je sedaj, da bi izpolnil obljube, v imenu praznovanj vicenalij 
zadal drugi udarec s sekiro. (3) Kdo bi lahko primerno opisal, kako je 
bil človeški rod tlačen zaradi izterjevanja dajatev, zlasti v žitu? Vojaki 
vseh uradov, bolje rečeno mesarji, so preganjali vsakega posameznika. 
Nihče ni vedel, komu je treba najprej ugoditi, za tiste, ki niso imeli 
ničesar, ni bilo milosti. Mnogi so morali vzdržati raznovrstna mučenja, 
če niso mogli dati tega, česar sploh niso imeli. (4) Obdani s številnimi 
stražarji niso imeli niti trenutka, da bi zajeli sapo, v nobenem delu leta 
niti malo počitka. Pogosto je nastal spor zaradi istih ljudi med urad­
niki in med vojaškimi sodniki. Nobeno območje ni bilo brez cenilcev, 
nobena trgatev brez nadzornika, nič ni ostalo za življenje tistim, ki so 
delali. Čeprav je bilo neznosno, da se je tistim, ki so hrano ustvarili 
s svojim delom, jemalo od ust, bi bilo to še možno prenašati, če bi se 
dalo upati na boljšo prihodnost. (5) Kaj pa obleke vseh vrst? In zlato? 
In srebro? Ali ne bi bilo teh stvari mogoče kupovati šele po prodaji 
pridelkov? Od kod naj vzamem, brezumni tiran, če mi odvzemaš ves 
pridelek in mi grobo trgaš vse, kar je šele začelo roditi? (6) Kdo ni bil 
oropan vseh dobrin, da bi on zbral vse blago pod svojo vladavino za 
proslavo, ki je kljub temu ne bo mogel praznovati?61
[32] (1) Imenovanje Licinija za cesarja [avgusta] je razjezilo Mak­
simina, ni hotel, da bi njega imenovali cezar ali da bi bil na tretjem 
mestu. (2) Zato mu je oni [Galerij] večkrat poslal odposlance in ga 
prosil, naj se mu ukloni, naj se drži ureditve, umakne starejšemu in 
izkaže čast osivelemu. (3) Ta [Maksimin Daja] je postal še predrznejši 
in se je skliceval na prednost glede na čas vladanja, trdil je, da mora 
biti on prvi, ker je prej prejel škrlat, prezrl je prošnje in ukaze dru­
59 Vergilij, Eneida 6.471.
60 Vergilij, Eneida 12.603, prevod Fran Bradač.
61 Napoved, da Galerij ne bo dočakal dvajsetletnice svoje vladavine.
clotho 3_1_28_08.indd   164 1. 09. 2021   06:22:45
O SMRTIH PREGANJALCEV 165
gega. (4) Zver [Galerij] je trpela in tulila; govoril je, da je to zahvala, 
ker je človeka nizkega rodu postavil za cezarja ter pričakoval, da mu 
bo poslušen, ta pa zdaj pozablja na te usluge in sramotno zavrača 
njegove želje in prošnje. (5) Premagan zaradi [Maksiminove] trme je 
[Galerij] popustil in odložil ime cezarja ter sebe in Licinija imenoval 
za avgusta, Maksimina in Konstantina pa za sinove avgustov. Zatem 
mu je Maksimin pisal, da bi ga obvestil, kako je bil na Marsovem polju 
nedavno s strani vojakov imenovan za avgusta. Galerij je to novico 
sprejel z žalostjo in bolečino ter ukazal, naj se vsi štirje imenujejo za 
cesarje [avguste].
[33] (1) Že je teklo osemnajsto leto [njegove vladavine],62 ko ga je 
[Galerija] Bog udaril z neozdravljivo boleznijo.63 Na spodnjem delu 
rodil se mu je naredila nevarna rana, ki se je še razraščala. (2) Zdravniki 
so rezali in zdravili. Nastala je brazgotina, vendar se je rana ponovno 
odprla, iz strgane vene je iztekala kri že v skorajda taki meri, da je bilo 
ogroženo življenje. Iztekanje krvi so komaj zaustavili. Zdravljenje se je 
moralo začeti znova. Spet je nastala brazgotina. (3) Vendar je že rahel 
premik telesa rano spet odprl in izteklo je še več krvi kot prej. Bledel 
je in hujšal ter telesno oslabel, šele takrat se je krvavenje spet ustavilo. 
(4) Zdravljenje na rano ni imelo več učinka; rak je že napadel sosed­
nje dele telesa in kolikor bolj so rezali, bolj se je širil. Kolikor bolj so 
zdravili, bolj se je razraščal … učitelji stran so stopili, Hiron, Filiridov 
sin, in Amitaonijev Melamp.64 Od vsepovsod so privedli odlične zdrav­
nike, vendar človeške roke niso prinesle napredka. (5) Zatekali so se k 
malikom, Apolona in Asklepija so naprosili za zdravilo. Apolon ga je 
predpisal, vendar se je bolezen še poslabšala. (6) Konec ni bil več daleč, 
vsi spodnji deli telesa so bili že zajeti. Zunanje razpadanje je prodiralo 
v notranjost, ves predel medenice je razpadal. Kljub temu ga nesrečni 
zdravniki niso prenehali negovati in zdraviti, čeprav brez upanja, da bi 
premagali bolezen. (7) Ko je zajelo notranjost, je zlo prehajalo globlje 
in zavzelo vse, znotraj so se zaredili črvi. Smrad se ni razširil samo 
po palači, temveč tudi po celotnem mestu. To ni bilo čudno, saj sta se 
pomešala oba telesna odvoda. (8) Razjedali so ga črvi, telo je razpadalo 
62 Med 1. marcem 310 in 1. marcem 311.
63 Galerijevo bolezen omenjajo tudi Evzebij (Hist. eccl. 8.16.3–5), Zosim (Historia 
nova 2.11) in Anonymus Valesianus (Origo Const. 3.8). Podobna bolezen in nato 
smrt je doletela tudi selevkidskega vladarja Antioha IV. Epifana leta 164 pr. Kr., 
o čemer piše 2. knjiga Makabejcev (9.1­12) v Stari zavezi. O podobnih smrtih 
drugih vladarjev, ki so bili hkrati tudi preganjalci in tirani, gl. Cook, Lactantius 
on the Death, 385–403.
64 Vergilij, Georgike 3.549–550.
clotho 3_1_28_08.indd   165 1. 09. 2021   06:22:45
LAKTANCIJ166
ob nevzdržnih bolečinah. Grozljiv krik se do zvezd je razlegal, kakšno 
tuljenje, ko bik že ranjen beži od oltarja.65 (9) Na razpadajoči zadnji del 
telesa so polagali vroče kuhano meso, da bi toplota izvlekla črve. Ko 
se je vse to razprlo, jih je gomazela neverjetna množina, vendar jih je 
zaradi razpadajočega tkiva nastajalo še več. (10) Ko se je zlo razširilo, 
so postajali deli telesa brezoblični. Zgornji del se je vse do rane po­
sušil, ob strašnem hujšanju se je obledela koža usedala globoko med 
kosti, spodnji del telesa pa se je nasprotno napihnil, stopala so postala 
brez oblična. (11) To se je dogajalo vse leto, dokler ni bil ukročen zaradi 
bolečin končno primoran priznati Boga. V razmakih med napadi 
bolečine je kričal, da bo obnovil božji tempelj in da namerava zadostiti 
za svoj zločin. Ko je že umiral, je izdal naslednji odlok.66
[34] (1) »Med vsem drugim, kar smo vedno sprejeli zaradi dobrobiti 
in koristi države, smo doslej želeli, da bi bilo vse v skladu s starimi 
zakoni in rimsko družbeno ureditvijo, in skrbeli za to, da bi se tudi 
kristjani, ki so zapustili način življenja svojih prednikov, vrnili k zdra­
vemu razumu. (2) Iz nekega vzroka je te kristjane popadla tolikšna 
samovolja in tolikšna norost, da niso več sledili uredbam starih, ki 
so jih uvedli morda ravno njihovi predniki, temveč so po svoji volji, 
ko se jim je zljubilo, sebi ustvarili zakone, katerim so se podredili, in 
so z vseh strani zbrali pripadnike različnih ljudstev. (3) Ko smo izdali 
ukaze, da se je treba vrniti k starim uredbam, so se številni izpostavili 
nevarnosti, mnogi so tudi umrli. (4) Ker so številni vztrajali v svojih 
prepričanjih in ker smo uvideli, da ne opravljajo obredov bogovom niti 
ne izvajajo obredov, ki bi jih morali, ter ne častijo krščanskega Boga, 
smo z mislijo na svojo najmilejšo prizanesljivost in večno navado, po 
kateri smo navajeni vsem ljudem stalno izkazovati milost, menili, da 
jim moramo oprostiti. Tako naj bodo spet kristjani in naj obnovijo svoja 
shajališča, s tem da ne smejo početi ničesar proti ureditvi države. (5) V 
drugem pismu bomo uradnikom napisali, katere ukrepe naj izvajajo. 
Sledeč tej naši oprostitvi morajo svojega Boga prositi za zdravje nas, 
države in sebe, tako da bo država obvarovana z vseh strani in da bodo 
lahko varni živeli na svojih domovih.«
[35] (1) Ta edikt je bil objavljen v Nikomediji dan pred majskimi 
kalendami v času osmega Galerijevega in petega Maksiminovega 
65 Vergilij, Eneida 2.222–224.
66 Besedilo Galerijevega tolerančnega edikta v grškem prevodu navaja Evzebij 
(Hist. eccl. 8.16.1 in 8.171–1). Za edikt prim. podrobneje Kuhoff, Diocletian, 871–
881, Marcone, Editto di Galerio, Bratož, Forma e contenuto, 25–46, in Brandt, 
Galerio legislatore, 17–24.
clotho 3_1_28_08.indd   166 1. 09. 2021   06:22:45
O SMRTIH PREGANJALCEV 167
konzulata.67 (2) Po odprtju ječ si bil takrat osvobojen ti, najdražji Do­
nat, skupaj z ostalimi izpovedovalci vere, potem ko je bila ječa šest let 
tvoj dom. (3) On [Galerij] pa zaradi tega dejanja ni prejel milosti od 
Boga, temveč je po nekaj dneh, potem ko je priporočil Liciniju svojo 
ženo in sina ter ju izročil v njegove roke, ko so mu razpadli že skoraj 
vsi udje, umrl zaradi grozljive bolezni.68 (4) To se je v Nikomediji raz­
vedelo sredi istega meseca, ko naj bi na marčeve kalende praznovali 
njegove vicenalije.69
[36] (1) Ob tej novici70 je z Vzhoda pohitel Maksimin, tako da je 
vzpostavil obcestne postaje z namenom zavzeti province in je – medtem 
ko se je Licinij še mudil – zavzel vse ozemlje do Halkedonske soteske.71 
Vdrl je v Bitinijo, kjer je takoj pripomogel k svoji priljubljenosti, ko je 
na veliko veselje vseh ukinil davek. (2) Med obema cesarjema je takrat 
nastal spor in skorajda vojna. Nasprotni obali sta zasedla z vojsko, 
vendar sta pod določenimi pogoji sklenila mir in prijateljstvo in v 
isti soteski potrdila zvezo s stiskom desnice. (3) Oni [Maksimin] se je 
brezskrbno vrnil ter v Siriji in Egiptu počel enako kot prej. Najprej je 
ukinil splošno pomilostitev kristjanov, ki je bila izdana, in spodbudil 
poslanstva mest, naj zahtevajo, da se kristjanom ne dopusti ponovno 
graditi shajališč znotraj mest. S tem je želel doseči vtis, da je zaradi 
nagovarjanja drugih ukazal narediti to, kar je želel izvesti sam. (4) V 
soglasju z njimi je uvedel imenovanja svečenikov na nov način, po 
enega za posamezno mesto izmed najuglednejših meščanov, ki so 
morali vsakodnevno prinašati žrtve vsem njihovim bogovom, pod­
pirati stare svečeniške službe, paziti, da kristjani ne bi gradili svojih 
stavb in da se ne bi zbirali ne javno ne zasebno, temveč da bi jih zajeli 
in jih po svojem pravu prisilili k žrtvovanjem ali izročili sodnikom.72 
(5) To mu je bilo še premalo, zato je na čelo vsake province postavil 
po enega svečenika izmed ljudi višjega stanu in tako enim kot drugim 
zapovedal, da morajo nastopati oblečeni v bela oblačila.
(6) Pripravljal se je na to, da bi storil, kar je že na Vzhodu. Ko je 
na zunaj kazal prizanesljivost, je božje služabnike prepovedal ubijati, 
vendar jih je ukazal pohabljati. (7) Tako so izpovedovalcem iztikali 
oči, jim sekali roke in noge ter rezali nosove ali ušesa.
67 Torej 30. aprila.
68 Galerij je bil pokopan v Romulijani (dan. Gamzigrad pri Zaječaru, Srbija), kjer 
so odkrili njegov mavzolej.
69 Torej 1. marca.
70 O Galerijevi smrti.
71 Mesto Halkedon v Mali Aziji nasproti Bizanca.
72 O Maksiminovih preganjanjih piše tudi Evzebij (Hist. eccl. 9, pogl. 4–6). 
clotho 3_1_28_08.indd   167 1. 09. 2021   06:22:45
LAKTANCIJ168
[37] (1) Medtem ko je to počel, ga je [Maksimina] prestrašilo Kons­
tantinovo pismo, zato je hlinil, da je spremenil svoje ravnanje, vendar 
je kljub temu tiste [izmed kristjanov], ki so mu padli v roke, dal skrivaj 
utopiti v morju. Tudi ni opustil navade vsakodnevnega žrtvovanja v 
palači. (2) Prvi je iznašel tudi to, da živali, s katerimi se je hranil, niso 
ubijali kuharji, temveč so jih žrtvovali svečeniki na oltarjih, tako da 
se na mizo ni prinašalo ničesar, od česar ne bi bil del ali celota žrtvo­
van ali polit z vinom – tako da je vsak, ki je bil poklican k pojedini, 
od tam odšel omadeževan in umazan. (3) V drugih zadevah je bil 
podoben svojemu učitelju, kajti če je še kaj ostalo ali če sta Diokles 
ali Maksimijan še kaj pustila, je on vse to odvzel brez kakršnegakoli 
sramu. (4) Tako so se zapirale zasebne žitnice, pečatila so se skladišča, 
davki so se izterjevali že za naslednja leta. Zaradi tega sta kljub obilnim 
pridelkom izbruhnili lakota in nezaslišana draginja. (5) Črede goveda 
in ovac so plenili za vsakodnevna žrtvovanja, s čemer je svoje bližnje 
tako pokvaril, da so prezirali žito. Razsipal je brez ozira in brez mere, 
vse svoje spremstvo, ki je bilo zelo številno, je nagrajeval z dragimi 
oblekami in z zlatim denarjem, navadnim vojakom in novincem je 
dajal srebro, barbare je počastil z darovi vseh vrst. (6) Kar je odvzemal 
živim, je odnašal ali podarjal svojim, ki so zahtevali tuje. Morda bi si 
za to zaslužil celo zahvalo, kajti po običaju prizanesljivih razbojnikov 
je odnašal plen brez prelivanja krvi.
[38] (1) Največji zločin, do katerega drugi [vladarji] niso prišli, je 
bila njegov strast do zapeljevanja. Tega ne znam imenovati drugače 
kot slepo in nebrzdano, vendar s temi besedami teh stvari zaradi gnus­
nosti ni mogoče izraziti; jezik izgublja moč zaradi velikosti zločina. 
(2) Evnuhi in zvodniki so stikali vsepovsod. Kjerkoli so našli kak lepši 
obraz, so se morali očetje in možje umakniti. Plemenitim ženam in 
devicam so slekli obleko in pregledali vse ude, da kak del telesa ne bi 
bil nevreden cesarskega ležišča. Če se je katera branila, so jo utopili v 
vodi, kot bi bila čistost pod njegovim zvodništvom zločin razžalitve 
veličanstva. (3) Nekateri so potem, ko so jim oskrunili žene, ki so jih 
tako častili zaradi njihove čistosti in zvestobe, ubili sami sebe, saj niso 
mogli prenesti bolečine. Pod to pošastjo ni bilo mogoče ohraniti nobene 
čistosti, če ni kaka posebna iznakaženost odvrnila barbarskega poželenja. 
(4) Končno je uvedel tudi navado, da se ni smel nihče poročiti brez 
njegovega dovoljenja, da bi bil pri vsaki poroki prvi preizkuševalec. 
(5) Onečaščene v svobodi rojene device je podarjal za žene svojim 
sužnjem. Tudi njegovi spremljevalci so pod takim vladarjem posnemali 
onečaščenja in nekaznovano skrunili spalnice svojih gostiteljev – kdo 
bi jih namreč lahko kaznoval? Hčere navadnih ljudi so lahko ugra­
bljali, kot se je komu zahotelo. Hčere odličnikov, ki se jih ni smelo 
clotho 3_1_28_08.indd   168 1. 09. 2021   06:22:45
O SMRTIH PREGANJALCEV 169
ugrabljati, so zahtevali kot izraz posebnega privilegija – in če je cesar 
tak zahtevek podprl, ga ni bilo mogoče zavrniti, sicer bi sledila smrt 
ali kak barbar za zeta. (6) Kajti med njegovimi telesnimi stražarji ni 
bilo skoraj nikogar razen tistih, ki so jih Goti v času vicenalij pregnali 
s svojih zemljišč in so se predali Maksimijanu na pogubo ljudstva; 
tisti, ki so bežali pred barbarskim suženjstvom, so sedaj gospodovali 
nad Rimljani. (7) Obkrožen s takimi spremljevalci in obdan s takimi 
stražarji je imel Vzhod za zabavo.
[39] (1) Potem ko je uzakonil svoj razvrat tako, da je štel za pravilno 
vse, česar bi si zaželel, se ni zadržal niti pred avgusto, ki jo je nekoč 
imenoval za svojo mater. (2) Po Maksimijanovi [Galerijevi] smrti je 
prišla k njemu Valerija, ki je menila, da bo v njegovem delu države 
varnejša, še posebej zato, ker je že imel ženo. (3) Toda ta divja žival 
se je vnela od znotraj. Ženska je še vedno nosila črna oblačila, ker se 
čas žalovanja še ni iztekel, ko je že poslal odposlance, da bi jo zaprosil 
za roko, pri čemer je nameraval svojo ženo odsloviti. Odgovorila je 
pogumno, kot je znala samo ona. (4) Najprej, da ne more govoriti o 
poroki v žalnih oblačilih, dokler je pepel njenega moža, njegovega očeta, 
še vedno topel; dalje, da bi on ravnal sramotno, če bi odslovil zvesto 
ženo, kar bi gotovo storil tudi njej; slednjič pa ne bi bilo primerno za 
žensko njenega imena in stanu, če bi brez upoštevanja običajev in izročil 
vzela drugega moža. (5) Sporočeno mu je bilo, kaj si je drznila. Njegova 
strast se je sprevrgla v jezo in bes. Žensko je takoj izobčil, zasegel je 
njeno lastnino, ji odvzel spremstvo, dal evnuhe pobiti z mučenjem, njo 
samo pa z materjo poslal v izgnanstvo – in sicer ne na določen kraj, 
temveč tako, da jo je v sramoti preganjal sem in tja, njene prijateljice 
pa obsodil pod pretvezo prešuštva.
[40] (1) Bila je neka ženska senatorskega rodu, ki je od sinov že 
dobila vnuke. To je imela Valerija rada kot drugo mater; mislil je, da 
ga je zavrnila po njenem nasvetu. Namestniku <…> je naročil, naj 
jo sramotno ubije. (2) Njej sta bili pridruženi še dve ženski enakega 
položaja. Ena od njiju, ki je pustila v Rimu hčer za devico vestalko, je 
skrivaj prijateljevala z Valerijo, druga pa je imela moža senatorja in 
avgusti [Valeriji] ni bila posebej blizu. Obe so ubili zaradi velike tele­
sne lepote in čednosti. (3) Ženski so nenadoma zgrabili vojaki, ne da 
bi jima sodili, ampak da bi se zgodil zločin; ni bilo namreč nobenega 
tožnika, pač pa so našli nekega Juda, ki je bil kriv drugih zločinov in 
je v upanju, da bo oproščen, lažno pričal proti nedolžnima. Pravični 
in prizadevni sodnik je odšel s stražo iz mesta, da ga ne bi kamenjali. 
Ta tragedija se je dogajala v Niceji. (4) Juda so zaslišali z mučenjem 
in je pričal, kot mu je bilo zapovedano; mučitelji pa so jima s pestmi 
preprečili, da bi ugovarjali. Ukazano je bilo, da obe nedolžni odpeljejo. 
clotho 3_1_28_08.indd   169 1. 09. 2021   06:22:45
LAKTANCIJ170
To sta spremljala jok in žalovanje – ne samo moža, ki je bil ob svoji 
zvesti ženi, temveč vseh, ki so bili zbrani zaradi tega gnusnega in ne­
zaslišanega zločina. (5) Da ju nezadovoljno ljudstvo ne bi iztrgalo iz 
rok njunih krvnikov, so ju pospremili vojaki v oklepih in lokostrelci. 
Tako so ju odvedli h kazni sredi čete oboroženih vojakov. (6) In ker 
so njune služabnike pregnali, bi tam ostali nepokopani, če ju ne bi 
pokopalo skrivno usmiljenje prijateljev. A tudi tisti zvodnik ni prejel 
obljubljene oprostitve, temveč so ga privezali na leseno rogovilo [križ] 
in takrat je razkril celotno skrivnost; v zadnjem izdihljaju je pred vsemi 
pričal, da sta bili umorjeni nedolžni.
[41] (1) Avgusta je bila izgnana v samotne predele Sirije in je o tej 
nesreči prek tajnih slov obvestila svojega očeta Dioklecijana. (2) Ta je 
po poslancih prosil, da bi se hči vrnila k njemu, kar pa ni pomagalo. 
Prosil je znova in znova, vendar vrnitev ni bila odobrena. (3) Nazadnje 
je poslal nekega svojega sorodnika, vojaka in sposobnega človeka, naj ga 
[Maksimina] zaprosi glede na njegova [Dioklecijanova] prejšnja dobra 
dela. Tudi ta ni nič opravil in je sporočil, da so vse prošnje zaman.73
[42] (1) Istočasno so na Konstantinov ukaz porušili Maksimijanove 
kipe in postrgali slike, kjerkoli je bil upodobljen. Ker sta bila pogosto 
upodobljena oba starca skupaj, so hkrati odstranili podobe obeh. (2) 
Tako je Dioklecijan še živ videl to, kar se ni zgodilo še nobenemu ce­
sarju, in je zaradi dvojne bolečine sklenil, da mora umreti. Iz obupa se 
je v bolečini metal sem in tja, ni spal in ni jedel. V stokanju, ječanju in 
napadih joka se je metal zdaj na ležišče in zdaj spet na tla. (3) Tako je 
vladarja, ki je bil dvajset let najsrečnejši, Bog ponižal do neuglednega 
življenja, mu zadal nesreče in ga privedel do tega, da je zasovražil 
življenje ter na koncu umrl zaradi lakote in tesnobe.
[43] (1) Ostal je še eden od božjih sovražnikov, Maksimin, katerega 
padec in pogubo bom opisal zdaj. (2) Ker je gojil zamero do Licinija, ki 
ga je Maksimijan [Galerij] postavil nadenj, je z njim nekaj prej sklenil 
prijateljstvo. Ko je slišal, da je bila Konstantinova sestra zaročena z 
Licinijem, je [Maksimin Daja] pomislil, da sta se dva cesarja zarotila 
proti njemu. (3) V tajnosti je napotil poslance v Rim, da bi z Mak­
sencijem sklenil zavezništvo in prijateljstvo. Poslal mu je tudi prijazno 
pismo. Poslanci so bili prijazno sprejeti; sklenjeno je bilo prijateljstvo, 
kipa obeh so postavili skupaj. (4) Maksenciju se je to zdelo kot božja 
pomoč; že je namreč napovedal vojno Konstantinu pod pretvezo, da 
želi maščevati očetovo smrt. (5) Iz tega se je porodil sum, da je po­
gubni starec [Maksimijan] samo hlinil nesoglasja s sinom, s čimer bi 
73 Avtor skuša prikazati, kako velika je bila božja kazen za Dioklecijana, ki je padel 
tako nizko, da ni mogel zaščititi niti svojih najbližjih.
clotho 3_1_28_08.indd   170 1. 09. 2021   06:22:45
O SMRTIH PREGANJALCEV 171
ostalim pripravil pot v propad in bi potem, ko bi jih vse odstranil, sebi 
in svojemu sinu prisvojil oblast nad celim svetom. (6) Vendar je bilo 
vse to popolnoma napačno. Njegova namera je bila odstraniti sina in 
vse ostale in ponovno ustoličiti sebe in Dioklecijana.
[44] (1) Med njima [Maksencijem in Konstantinom] se je že začela 
državljanska vojna. Čeprav se je Maksencij zadrževal v Rimu in mu je 
bilo prerokovano, da bo umrl, če se bo znašel zunaj mestnih vrat, je 
kljub temu vodil vojno s sposobnimi poveljniki. (2) Maksencij je imel 
več sil, ker je dobil od Severa vojsko svojega očeta in ker je svojo lastno 
pred kratkim privedel iz dežele Mavrov in Getulov.74 (3) Spopadli so se, 
Maksencijevi vojaki so zmagovali, nato pa se je Konstantinu povrnil 
pogum in je pripravljen na kakršenkoli izid vojsko pomaknil bližje do 
obzidja ter se utaboril nasproti Milvijskega mostu. (4) Približeval se je 
dan Maksencijevega prevzema oblasti, šesti dan pred novembrskimi 
kalendami, ki bi sklenil pet let njegove vladavine. (5) Konstantin je bil 
med spanjem opomnjen, da naj na ščite nariše nebeški znak Boga in 
tako začne bitko. Storil je, kot mu je bilo zapovedano, in je dal z zvr­
njeno črko X, zaokroženo pri vrhu, narisati na ščite Kristusov znak.75 
S tem znamenjem oborožena vojska je zgrabila za meče. Sovražnik je 
prišel naproti brez cesarja in je prečkal most, vojski sta se spopadli v 
enako široki bojni vrsti, oboji so se borili z največjo močjo, da, ne eni 
ne drugi ne znajo bežati …76 (7) V mestu [Rimu] je izbruhnil upor, 
vojskovodjo [Maksencija] so obtožili, da je opustil skrb za blaginjo 
države – na svoj rojstni dan77 je namreč priredil cirkuške igre – ko je 
nenadoma ljudstvo v en glas vzkliknilo, da Konstantina ni mogoče 
premagati. (8) Prestrašen zaradi tega vzklika se je umaknil in ukazal 
pogledati v sibilinske knjige, v katerih so odkrili, da bo na ta dan umrl 
sovražnik Rimljanov. (9) Ob tem odgovoru je prepričan v zmago stopil 
naprej in se podal v bitko. Za njegovim hrbtom se je most zrušil. Zatem 
se je bitka zaostrila, nad bojno vrsto je bila božja roka. Maksencijevi 
74 Iz Afrike, od koder je prišlo kakih 20.000 vojakov. Maksencij je imel sicer za 
obrambo Rima na voljo okrog 40.000 vojakov (Kuhoff, Diokletian, 897).
75 Avtor opisuje stavrogram ( ), ki je bil prvotno ligatura grških črk tau (T) in rho 
(P). Po Evzebijevi okrog 339 napisani biografiji (1.28 in nasl.) je Konstantin videl 
križ čez sonce z napisom »s tem boš zmagal« (τούτῳ νίκα), ki mu ga je Kristus 
v naslednjih sanjah ukazal uporabiti kot zaščitni znak. Kot kaže, je Konstantin 
to pozneje prikazal sam, videnja so pogost topos pri opisih dobrih cesarjev. Ko 
je Konstantin pred spopadom dal na ščite narisati zmagovalni znak, je bitka 
postala neke vrste spopad bogov, v kateri se je Kristus prvič izkazal kot pomoč­
nik v bitki (gl. Demandt, Spätantike, 83).
76 Vergilij, Eneida 10.757, prevod Fran Bradač.
77 Mišljen je »rojstni dan« Maksencija kot cesarja, dan nastopa njegove vladavine.
clotho 3_1_28_08.indd   171 1. 09. 2021   06:22:45
LAKTANCIJ172
vojaki so se prestrašili, obrnil se je v beg in pohitel do porušenega 
mostu, množica bežečih ga je stisnila in potisnila v Tibero.78 (10) Ko 
se je ta resnično srdita bitka končala, je bil z velikim veseljem senata in 
rimskega ljudstva Konstantin sprejet kot cesar; izvedel je za Maksimi­
novo nezvestobo, saj je zasegel njegova pisma, našel je kipe in slike. 
(11) Senat je Konstantinu v zahvalo za njegovo vrlino dodelil najvišji 
naslov, ki ga je zase zahteval Maksimin. Ko je ta izvedel za novico o 
osvoboditvi mesta, jo je sprejel tako, kot bi bil premagan sam. (12) Ko 
je izvedel za senatovo odločitev, se je od bolečine tako razvnel, da je 
odkrito priznal sovraštvo in je najvišjega cesarja obsipal z žalitvami 
in zasmehovanjem.
[45] (1) Ko je uredil zadeve v mestu, se je Konstantin zaradi bliža­
joče zime umaknil v Mediolan. Tja je prispel tudi Licinij, da bi sprejel 
svojo ženo.79 (2) Ko je Maksimin videl, da sta oba zaposlena s pripravo 
poročnih svečanosti, je sredi najhujše zime premaknil vojsko iz Sirije 
in jo izčrpano v dvojnem maršu privedel v Bitinijo. (3) Zaradi velikega 
deževja, sneženja, blata, mraza in naporov so pomrle vprežne živali 
vseh vrst, žalostni pogled na njihova trupla vzdolž ceste je vojakom 
napovedoval izid prihodnje vojne in podoben poraz. (4) Sam ni ostal 
le znotraj svojega ozemlja, pač pa je po prehodu čez ožino z vojsko 
prispel pred vrata Bizanca. Tam je bila vojaška posadka, ki jo je za tak 
primer namestil Licinij. To je poskušal Maksimin najprej pridobiti z 
darovi in obljubami, nato pa prestrašiti s silo in obleganjem, vendar niso 
pomagale ne sila ne obljube. (5) Potem ko je minilo že enajst dni, kar 
bi lahko poslali sle in pisma cesarju [Liciniju], so se vojaki predali, ne 
zaradi nezvestobe, ampak zaradi majhnega števila. Od tod je šel naprej 
do Herakleje, kjer je bil zadržan na enak način in je izgubil nekaj dni. 
(6) Licinij je v naglici z maloštevilno vojsko prispel do Adrianopla;80 
ko je oni [Maksimin] sprejel predajo Perinta in se je tam nekoliko 
zadržal, je šel naprej do postaje na osemnajsti milji; naprej ni mogel, 
ker je Licinij že zasedel naslednjo postajo, oddaljeno prav toliko milj. 
(7) Ta [Licinij] je v okolici zbral vse vojake, kolikor jih je mogel, in 
se odpravil proti Maksiminu, a bolj zato, da bi ga zadržal, kot da bi 
začel bitko ali upal na zmago. Maksimin je namreč poveljeval vojski 
78 Konstantinova zmaga v bitki pri Milvijskem mostu je imela daljnosežne posle­
dice (gl. Demandt, Spätantike, 82–85). Prinesla je prevlado krščanstva, ki bi se 
sicer gotovo vsaj zamaknila. Senat je po zmagi Konstantinu posvetil slavolok s 
prizori iz te bitke, v Maksencijevi baziliki pa so postavili velik Konstantinov kip. 
Konstantin je na veliko podpiral tudi gradnjo cerkva.
79 Konstantinovo polsestro Konstancijo.
80 Dan. Edirne v evropskem delu Turčije blizu meje z Grčijo in Bolgarijo.
clotho 3_1_28_08.indd   172 1. 09. 2021   06:22:45
O SMRTIH PREGANJALCEV 173
sedemdeset tisoč oboroženih, sam pa jih je zbral komaj trideset tisoč. 
(8) Njegovi vojaki so bili razpršeni na vse strani in jih zaradi stiske s 
časom ni bilo mogoče zbrati.
[46] (1) Ko sta se vojski približali ena drugi, se je zdelo, da se bo 
bitka kmalu začela. (2) Tedaj je dal Maksimin Jupitru zaobljubo, da 
bo v primeru zmage iztrebil in popolnoma uničil ime kristjanov. (3) 
Naslednjo noč je k spečemu Liciniju pristopil Gospodov angel in ga 
opomnil, naj takoj vstane in s celotno vojsko moli k najvišjemu Bogu; 
če to stori, bo zmaga njegova. (4) Potem je sanjal, da je po teh besedah 
vstal in da je isti angel, ki ga je opomnil, stal poleg njega in ga učil, 
kako in s katerimi besedami naj moli. (5) Tedaj se je prebudil iz spanca 
in ukazal poklicati pisarja ter mu narekoval besede, kot jih je slišal: 
(6) »Najvišji Bog, prosimo te, sveti Bog, prosimo te. Vso pravičnost 
izročamo tebi, svoje rešenje izročamo tebi, svojo oblast izročamo tebi. 
Po tebi živimo, po tebi smo zmagovalci in srečni. Najvišji, sveti Bog, 
usliši naše prošnje; k tebi stegujemo svoje roke, usliši nas, sveti, najvišji 
Bog.« (7) To so zapisali v več primerkih in razdelili vsem poveljnikom 
in tribunom, da podučijo svoje vojake. Vsem je zrasel pogum, verjeli 
so, da jim je bila z neba sporočena zmaga. (8) Cesar je kot dan za bitko 
določil majske kalende, ko se je dopolnila osma obletnica njegovega 
[Maksiminovega] imenovanja; na ta način bo premagan na dan svojega 
prihoda na oblast, tako kot je bil oni [Maksencij] premagan v Rimu. 
(9) Maksimin je želel priti bolj zgodaj; dan prej je zjutraj razporedil 
bojno vrsto, da bi naslednji dan praznoval obletnico kot zmagovalec. 
V tabor je bilo sporočeno, da se je Maksimin že premaknil. Vojaki so 
zgrabili za orožje in krenili naproti. Vmes je bila nerodovitna in gola 
ravnina, ki jo imenujejo Ergen.81 (10) Obe bojni vrsti sta videli druga 
drugo. Licinijanci so odložili ščite, sneli čelade, stegnili roke proti nebu, 
sledili zgledu poveljnikov in za cesarjem izgovarjali molitev. Vojska, 
ki jo je čakala poguba, je zaslišala mrmranje tistih, ki so molili. (11) Ti 
so trikrat ponovili molitev, si polni poguma nadeli čelade na glave in 
dvignili ščite. Cesarja sta stopila naprej na pogovor. (12) Maksimin se 
ni dal pregovoriti k miru, preziral je Licinija in je mislil, da ga bodo 
vojaki zapustili, ker je bil pri darovih zadržan, sam pa bolj razsipen. 
Vojno je namreč začel, ker je mislil, da bo Licinijevo vojsko pridobil 
brez spopada in da bo potem z dvojnimi silami krenil nad Konstantina.
[47] (1) Pomaknili so se bliže, zapele so trobente, prapori so se po­
maknili naprej. Licinijanci so začeli boj in napadli sovražnike. Ti od 
strahu niso mogli niti izvleči mečev niti metati kopij. (2) Maksimin 
je jezdil pred bojno vrsto in poskušal licinijance zavesti zdaj s proš­
81 Ime je dobila po istoimenski reki v Trakiji.
clotho 3_1_28_08.indd   173 1. 09. 2021   06:22:45
LAKTANCIJ174
njami, zdaj z darovi. Toda nikjer ni bil uslišan. Bil je celo napaden in je 
pobegnil nazaj k svojim. Njegova bojna vrsta je bila razbita brez odpora, 
tolikšno število legij, tolikšno vojaško moč so potolkli maloštevilni. 
(3) Nihče se ni spomnil na svoj ugled, nihče na svoj pogum, nihče na 
stara odlikovanja – kot bi bili žrtvovani smrti, ne kot da bi prišli v bitko, 
tako jih je najvišji Bog izročil sovražniku, da jih je pobil. Nenadoma je 
izgubila življenje velika množica. (4) Maksimin je uvidel, da se je vse 
odvilo drugače, kot je pričakoval. Odvrgel je škrlat, zgrabil suženjsko 
obleko, pobegnil in prešel morsko ožino. Polovica njegove vojske je 
padla, druga se je predala ali obrnila v beg; sram pred begom je namreč 
odpravil pobegli cesar. (5) Ta [Maksimin] pa je na majske kalende, to 
je čez eno noč in en dan <…>, prispel v Nikomedijo na drugo noč, 
čeprav je kraj bitke oddaljen sto šestdeset milj; zgrabil je ženo in otroke 
ter skupaj z nekaterimi spremljevalci iz palače pohitel proti Vzhodu. 
(6) Toda v Kapadokiji se je ustavil, potem ko so se okrog njega zbrali 
vojaki, ki so pobegnili z Vzhoda. Tako je spet oblekel cesarsko oblačilo.
[48] (1) Licinij je sprejel del [Maksiminove] vojske, jo prerazporedil 
med svoje in prepeljal vojsko v Bitinijo nekaj dni po bitki. Prišel je 
v Nikomedijo in se zahvalil Bogu, s pomočjo katerega je zmagal in 
na junijske ide [13. junija], v letu, ko sta bila on in Konstantin tretjič 
konzula [313], napisal namestniku naslednje pismo o obnovi Cerkve 
ter mu ukazal, naj ga javno objavi.82
(2) »Potem ko sva se midva, jaz, cesar Konstantin, in jaz, cesar Licinij, 
srečno sestala v Mediolanu in obravnavala vse, kar zadeva javno korist 
in varnost, sva med drugimi stvarmi, za katere sva menila, da bodo 
koristile številnim ljudem, sklenila, da morava najprej izdati odredbe, 
ki bodo vsebovale čaščenje božanstev, da bi kristjanom in vsem drugim 
omogočila svobodno sledenje veri, kot bo kdo želel, tako da bodo vsa 
božanska bitja, ki sedijo na nebeškem prestolu, nam in vsem ostalim, 
ki so pod najino oblastjo, prijateljska in milostna. (3) Zato sva štela za 
koristno in pravilno, da je treba sprejeti takšno odločitev, po kateri ta 
možnost ne bo odvzeta nikomur, najsi se predaja krščanskim nazo­
rom ali tisti veri, ki jo ima za najprimernejšo, tako da nam bo najvišje 
božanstvo, ki ga častimo po svobodni volji, lahko v vsem ponujalo 
običajno naklonjenost in dobrohotnost.
(4) Zato naj tvoja vdanost ve, da se nama je zdelo primerno prekli­
cati vse pogoje, ki so v prejšnjih razglasih prihajali v tvoj urad, in da je 
treba odstraniti vse tisto, kar se je zdelo povsem narobe in tuje najini 
milosti, tako da lahko zdaj vsak posameznik svobodno in nemoteno 
82 Besedilo t. i. milanskega edikta o toleranci krščanske vere prinaša tudi Evzebij, 
Hist. eccl. 9.10.3–4 (za edikt gl. Lenski, Significance of the Edict, 27–56).
clotho 3_1_28_08.indd   174 1. 09. 2021   06:22:45
O SMRTIH PREGANJALCEV 175
sledi krščanski veri brez kakega strahu, da bo pri tem oviran. (5) Me­
nila sva, da morava tvoji skrbi te stvari predstaviti zelo izčrpno, da boš 
uvidel, kako sva tem istim kristjanom dopustila popolno in svobodno 
izpoved svoje vere. (6) Ker jasno vidiš, da sva jim to odobrila, lahko 
tvoja vdanost razume, da sva podobno odprto in neomejeno čaščenje 
svoje vere dopustila tudi ostalim zavoljo miru v našem času, tako da 
ima vsak neomejeno svobodo v čaščenju tistega, kar izbere. To sva 
naredila zato, da se ne bi zdelo, kako podcenjujeva katerikoli nauk ali 
vero. (7) Razen tega sva oba, kar zadeva krščansko skupnost, določila 
tudi naslednje. Če se izkaže, da je kdo v preteklem obdobju iz sredstev 
naše ali kakšne druge zakladnice kupil prostor, v katerem so se imeli 
kristjani navado zbirati – v zvezi s čimer so v tvojo skrb prihajali dopisi 
v skladu s prej določenimi predpisi – potem se morajo ta ista mesta 
vrniti kristjanom brez kakršnegakoli plačila ali odškodninskega zahtevka 
in brez kakršnegakoli dvoumja. (8) Če pa je kdo takšna mesta dobil v 
dar, jih mora prav tako čimprej vrniti istim kristjanom. Tako tisti, ki so 
jih kupili, kot tudi tisti, katerim so bila podarjena, se morajo, če želijo 
zaupati najini dobrohotnosti, obrniti na najinega namestnika, da bo 
najina milost poskrbela tudi zanje. Vse to je treba s tvojim posredovan­
jem prenesti krščanski skupnosti brez kakršnegakoli odloga. (9) Ker je 
znano, da so imeli kristjani v lasti ne le kraje, kjer so se običajno zbirali, 
temveč tudi drugo, kar je zakonito pripadalo njihovi skupnosti – torej 
cerkvam, ne posameznemu človeku – boš vse to brez kakršnegakoli 
dvoumja ali razprave po prej navedenih odredbah ukazal vrniti tem 
istim kristjanom, to je njihovi skupnosti in občini; vsak, ki to vrne brez 
odškodnine, lahko pričakuje odškodnino od najine dobrohotnosti. 
(10) V vseh teh stvareh boš moral dati omenjeni krščanski skupnosti 
svojo podporo, da se bodo najine odredbe čimprej čimbolj dobrovoljno 
izpolnile, da bo najini modrosti tudi s tem zagotovljen javni mir. (11) 
Kot sva že omenila zgoraj, bo na ta način božja naklonjenost do naju, 
ki sva jo izkusila v tako važnih stvareh, za vse čase ugodno ostala ob 
najinih podvigih za splošno srečo. (12) Da bi te najine odredbe z najino 
dobrovoljnostjo lahko prišle do vseh, boš ta javni razglas obesil kot 
svoj lastni razglas in ga objavil tako, da izvajanje najine dobrohotnosti 
nikomur ne bo ostalo neznano.«
(13) Po objavi tega pisma je Licinij tudi ustno ukazal, da se morajo 
zbirališča povrniti v prejšnje stanje. Tako je od uničenja Cerkve do 
njene obnove preteklo deset let in štirje meseci.
[49] (1) Ko je Licinij zasledoval tirana z vojsko, se je ta [Maksimin] 
umaknil in pohitel k soteskam gorovja Taver. Tam je z gradnjo obzidja 
in stolpov skušal zapreti pot, a ker je bil od tam pregnan, ker so zma­
govalci prodirali povsod, je slednjič pobegnil v Tarz. (2) Ko je bil tam 
clotho 3_1_28_08.indd   175 1. 09. 2021   06:22:46
LAKTANCIJ176
obkoljen po kopnem in po morju in ni imel več upanja na izhod, se 
je zaradi tesnobe in strahu zatekel k smrti kot zdravilu za nadlogo, ki 
mu jo je Bog nakopal na glavo. (3) Toda pred tem se je natlačil s hrano 
in nalil z vinom, kot to počnejo tisti, ki mislijo, da to delajo zadnjič, 
in spil strup. Vendar je napolnjenost želodca zmanjšala njegovo moč, 
tako da ni mogel takoj delovati, temveč je sprožil le neke vrste mlaha­
vost, podobno kugi. Tako se je njegovo življenje v trpljenju podaljšalo. 
Takrat je začel v njem besneti strup. (4) Zaradi njegove moči se mu je 
vnela notranjost, neznosne bolečine so ga privedle do blodenj, tako 
da je bil štiri dni obseden z brezumjem, z rokami je kopal po zemlji 
in jo jedel, kot bi bil lačen. (5) Potem je po dolgih in strašnih mukah 
z glavo tolkel ob zid, tako da so mu oči stopile iz jamic; ko je končno 
izgubil vid, je videl Boga, kako mu sodi ob služabnikih v belih oblači­
lih. (6) Glasno je zakričal kot tisti, ki jih mučijo, da tega ni storil on, 
ampak drugi. Zatem je, kot bi bil v svojih mukah v to prisiljen, začel 
priznavati Kristusa in takoj zatem moliti in prositi, naj se ga usmili. 
(7) Tako je sredi muk, kot bi ga živega žgali, izročil svojega grešnega 
duha in umrl na grozljiv način.
[50] (1) Tako je Bog premagal vse preganjalce svojega imena, da od 
njih ni ostalo niti deblo niti kakršnakoli korenina. (2) Kajti takoj, ko je 
Licinij prišel na oblast, je najprej izdal ukaz, naj ubijejo Valerijo, česar se 
Maksimin v svojem besu ni drznil niti po svojem begu, ko je že gledal 
lastno smrt, in enako tudi Kandidijana, ki ga je rodila konkubina in 
posvojila Valerija, ker sama ni mogla imeti otrok. (3) Ta ženska se je, 
potem ko je izvedela za Licinijevo zmago, preoblekla in pomešala med 
njegove spremljevalce, da bi videla, kaj se bo zgodilo s Kandidijanom. 
Ker se je pojavil v Nikomediji in ker se je zdelo, da uživa naklonjenost, 
je bil ubit, ne da bi prej karkoli slutil. (4) Ob novici o njegovi smrti je 
ona [Valerija] takoj pobegnila. Tudi Severovega sina Severijana, ki je 
Maksimina spremljal na begu, je dal [Licinij] prav tako obsoditi na 
smrt in ubiti pod obtožbo, da je nameraval po njegovi [Maksiminovi] 
smrti obleči škrlat. (5) Vsi ti so se že dolgo bali Licinijevega zla in so 
raje bivali pri Maksiminu, z izjemo Valerije, ki je zahtevo, naj odstopi 
od svojih nasledstvenih pravic na vse Maksimijanove [Galerijeve] 
dobrine, zavrnila tako Liciniju kot Maksiminu. (6) Tudi Maksimu, 
najstarejšemu Maksiminovemu sinu, ki je imel takrat osem let, in 
njegovi sedemletni hčerki, ki je bila zaročena s Kandidijanom, je on 
[Licinij] vzel življenje. Najprej pa je dal njuno mater vreči v Oront, 
kjer je sama pogostokrat ukazala v valovih utopiti častne ženske. (7) 
Tako so vsi neverni po resnični in pravični božji sodbi prejeli to, kar 
so počeli drugim.
clotho 3_1_28_08.indd   176 1. 09. 2021   06:22:46
O SMRTIH PREGANJALCEV 177
[51] (1) Valerijo, ki je petnajst mesecev potovala po različnih pro­
vincah, so končno prepoznali pri Tesaloniki, zajeli so jo skupaj z materjo 
in kaznovali. (2) Obe ženski so kaznovali pred veliko množico, ki je 
sočustvovala z njima zaradi tolikšnega padca. Bili sta obglavljeni, njuni 
telesi pa so vrgli v morje. Tako sta jima bila čednost in stan v pogubo.
[52] (1) Menil sem, da moram vse to verodostojno popisati – govorim 
namreč nekomu, ki je s tem seznanjen – tako kot se je zgodilo, da ne 
bi izginil spomin na tako velike stvari in da bi, če bi kdo želel napisati 
zgodovino, ne izkrivil resnice in ne bi zamolčal grehov teh ljudi do 
Boga ali božje sodbe proti njim. (2) Njegovi večni milosti se moramo 
zahvaliti, da se je končno ozrl na zemljo in sklenil svojo čredo, ki so jo 
opustošili grabežljivi volkovi in je bila delno tudi razgnana, obnoviti ter 
zbrati in iztrebiti divje zveri, ki so božji čredi uničile pašnike in raztrgale 
ograde. (3) Kje so tista velika in med pogani slavna imena Jupitrovcev 
in Herkulijcev, ki sta si jih najprej nerazumno prisvojila Diokles in 
Maksimijan, pozneje pa so jih prevzeli in obdržali njuni nasledniki? 
Gospod jih je uničil in postrgal z obličja zemlje. (4) Slavimo torej z 
navdušenjem zmagoslavje Boga, proslavljajmo Gospodovo zmago s 
hvalnicami, slavimo z dnevnimi in nočnimi molitvami, slavimo, da 
bi mir, ki ga je po desetih letih dal svojemu ljudstvu, potrdil na veke. 
Ti pa, najdražji Donat, ki si si zaslužil, da te Bog usliši, prosi Boga, naj 
bo svojim služabnikom blago in usmiljeno naklonjen, naj vse hudičeve 
zvijače in napade odvrne od svojega ljudstva in naj v cvetoči Cerkvi 
ohrani večni mir.
clotho 3_1_28_08.indd   177 1. 09. 2021   06:22:46
LAKTANCIJ178
LITERATURA
Brandt, Hartwin. »Galerio legislatore.« V: Costantino prima e dopo 
Costantino / Constantine before and after Constantine, ur. Gi­
orgio Bonamente, Noel Lenski in Rita Lizzi Testa, 17–24. Bari: 
Edipuglia, 2012.
Bratož, Rajko, Rimska zgodovina, prvi del: Od začetkov do nastopa 
cesarja Dioklecijana. Zbirka Zgodovinskega časopisa 33. Ljubljana: 
Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2007.
Bratož, Rajko. Med Italijo in Ilirikom: Slovenski prostor in njegovo 
sosedstvo v pozni antiki. Zbirka zgodovinskega časopisa 46. Ljub­
ljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2014.
Bratož, Rajko. »Forma e contenuto della toleranza religiosa dall’edito 
di Gallieno all’edito di Galerio.« V: Costantino prima e dopo 
Costantino / Constantine before and after Constantine, ur. Gi­
orgio Bonamente, Noel Lenski in Rita Lizzi Testa, 25–46. Bari: 
Edipuglia, 2012.
Carlà­Uhink, Filippo. Diocletiano. Bologna: Società editrice il Mu­
lino, 2019.
Corcoran, Simon. The Empire of the Tetrarchs: Imperial Pronounce­
ments and Government AD 284–324. Oxford: Oxford University 
Press, 2. izd., 2000.
Cook, Patrick. »Lactantius on the Death of Galerius: A Re­Reading 
of De Mortibus Persecutorum 33.« Vigiliae Christianae 73 (2019): 
385–403.
Demandt, Alexander. Die Spätantike: Römische Geschichte von Diocletian 
bis Justinijan 284­565 n. Chr. Handbuch der Altertumswissenschaft 
3.6. München: C. H. Beck, 2. izd., 2007.
Dillon, John Noël. »The Emperor’s New Prose: The Style of the Le­
gislation of Diocletian.« V: Diocleziano: La frontiera giuridica 
dell’impero, ur. Werner Eck in Salvatore Puliatti, 285–343. Pavia: 
Pavia University Press, 2018.
Donciu, Ramiro. L’empereur Maxence. Bari: Edipuglia, 2012.
Eck, Werner. »Die Neuorganisation der Provinzen und Italliens unter 
Diokletian.« V: Diocleziano: La frontiera giuridica dell’impero, ur. 
Werner Eck in Salvatore Puliatti, 111–151. Pavia: Pavia University 
Press, 2018.
Giacchero, Marta. Edictum Diocletiani et collegarum de pretiis rerum 
venalium. Genova: Istituto di storia antica e scienze ausiliarie, 1974.
Glas, Toni. Valerian: Kaisertum und Reformansätze in der Krisenphase 
des Römischen Reiches. Paderborn: Ferdinand Schöningh, 2014.
clotho 3_1_28_08.indd   178 1. 09. 2021   06:22:46
O SMRTIH PREGANJALCEV 179
Gordon, Octavian. Lactantius de mortibus persecutorum: Studiu 
filologic. Bukarešta: Editura Universtãţii din Bucureşti, 2009.
Kolb, Frank. »La Tetrarchia: Struttura, fondamento e ideologia del 
potere imperiale.« V: Diocleziano: La frontiera giuridica dell’impero, 
ur. Werner Eck in Salvatore Puliatti, 3–43. Pavia: Pavia University 
Press, 2018.
König, Ingemar. Origo Constantini: Anonymus Valesianus 1. Trier: 
Verlag Trierer Historische Forschungen, 1987.
Kuhoff, Wolfgang. Diokletian und die Epoche der Tetrarchie: Das rö­
mische Reich zwischen Krisenbewältigung und Neuaufbau (284–313 
n. Chr.). Frankfurt na Majni: Lang, 2001.
Lauffer, Siegfried. Diokletians Preisedikt. Berlin: Walter de Gruyter 
& Co., 1971.
Leadbetter, Bill. Galerius and the Will of Diocletian. Roman Imperial 
Biographies. London: Routledge, 2009.
Lenski, Noel. »The Significance of the Edict of Milan.« V: Constantine: 
Religious Faith and Imperial Policy, ur. A. Edward Siecienski, 27–56. 
London: Routledge, 2017.
Marcone, Arnaldo. »Editto di Galerio e fine delle persecuzioni.« V: 
Costantino prima e dopo Costantino / Constantine before and after 
Constantine, ur. Giorgio Bonamente, Noel Lenski in Rita Lizzi 
Testa, 47–57. Bari: Edipuglia, 2012.
Maver, Aleš. Religiosi et profani principes: Rimski cesarji od Avgusta do 
Teodozija v latinskem krščanskem zgodovinopisju 4. in 5. stoletja. 
Maribor: Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča, 2009.
Moreau, Jacques, izd. Lactance De la mort des persécuteurs. Sources 
Chrétiennes 39. Pariz: Cerf, 1954.
Porena, Pierfrancesco. »L’amministrazione palatina di Diocleziano e 
dei tetrarchi: Comitatus, consilium, consistorium.« V: Diocleziano: 
La frontiera giuridica dell’impero, ur. Werner Eck in Salvatore 
Puliatti, 63–110. Pavia: Pavia University Press, 2018.
Puech, Vincent. Constantin: Le premier empereur chrétien. Pariz: 
Elipses, 2011.
Rémy, Bernard. Dioclétien: L’empire restauré. Pariz: Armand Colin, 2016.
Rougé, Jean, in Daniel De Decker. De mortibus persecutorum: Un libelle 
au service de la propagande constantinienne. Bibliotheca patristica 
Iassiensis 4. Iaşi: Editura Universităţii Alexandru Ioan Cuza, 2013.
Søby Christensen, Arne. Lactantius the Historian. København: Mu­
seum Tusculanum Press, 1980.
Städele, Alfons, prev. Laktanz De mortibus persecutorum / Die Todes­
arten der Verfolger. Fontes Christiani 43. Turnhout: Brepols, 2003.
clotho 3_1_28_08.indd   179 1. 09. 2021   06:22:46