Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močfo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ
Železničarji so govorili.
Volitve v bolniško blagajno so bile plebiscit, ki je pokazal, da je »Savez« močna organizacija. — Vkljub terorju so železničarji cele države pokazali, da je »Savez« njihova prava organizacija. — Vkljub goljufijam in mahinacijam ima »Savez« večino. — V treh direkcijah je glasovalo za »Savez« 9869 železničarjev. — Člani »Saveza« so se izkazali povsod kot disciplinirani in zavedni borci.
Volitve v bolniško Magajno so končane. »Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije« je šel v boj, da vzame bolniško blagajno in s tem upravo denarja železničarjev iz rok tiste in takšne gospode, ki v žolti organizaciji, v »Udruženju«, vedri in oblači, govorec o nacionalnosti in stanovski pomoči — in da upravo tega denarja izroči upravljanju železničarjem samim.
Širokoustenje pred železničarsko maso, kako gospodje »Zvezar-ji« delajo za dobrobit železničarjev, je tik pred volitvami zavzelo tako ogabno pozicijo, da smo se začudeno spogledovali in spraševali, ali ni tu nastopila paraliza, ali pa je drznost nesramnega zanikanja tako velika, da smo te ljudi šteli kljub vsemu še za preveč poštene. Zakaj, niso hoteli vedeti za nobene sklepe centralne uprave bolniškega fonda v Beogradu, ki je v rokah »Zve-zarjev«, ki so vse naše predloge kratkomalo vrgli v koš, ki so vse sklepe oblastnega odbora ljubljanske direkcije, kjer ima »Savez« večino, kratkomalo razveljavili. Daši je v zapisnikih seje te uprave vse uradno zabeleženo, kako in kdo je proti koristim železničarjev glasoval in sklepal, niso hoteli tega vedeti in so celo imeli korajžo migati z rameni,, češ, če ni to vse ponarejeno? Ba niso hoteli dati lOOodstot-ne hraiiarine železniškemu delavstvu, da niso hoteli dati odškodnine mudečim se železničarjem v ambu-lanci, da niso hoteli v Kranjski gori postaviti za železničarje zdra-viiišča, dočim so po Dalmaciji in drugod kupovali za visoke cene ne-Porabne palače, da niso hoteli plačevati železničarjem cele oskrbe na Golniku in v drugih zdraviliščih ter tako štedili železničarski denar gospodi. O tem niso ničesar govorili, pač pa so na široko lagali o 1,500.000 dinarjih, češ, da smo jih mi prihranili in oddali v Beograd. Da je teh 1,500.000 Din bilo naravnost vzeto slovenskim železničarjem po volji centralne uprave, kjer so »Zvezar-jr« gospodarji, se niso opravičevali, pač pa so, misleč, da so železničarji tako nezavedni1 in da ničesar ne znajo sami izračunati, to porab-Jjali za agitacijo proti našim kan-didatom.
Poleg vsega tega so železničarji pokazali, da je njih volja, da sami upravljajo s svojo bolniško blagajno. Tu so pokazali, da je resnično geslo: »naša moč je v nas samih«, ter so odglasovali za kandidate »Saveza«.
Pa tudi v zagrebški in sarajevski direkciji so govorili železničarji 'h povedali, da je »Savez« njih iraz-redno-bojevna organizacija. In če bi v zagrebški direkciji storili svojo dolžnost tisti, ki povsod govore in Povdarjajo o razrednem boju, o ak-cdah in druge revolucijonarne fra-?.e 7" do revolucionarnih dejanj
jlrn ie pa zelo daleč — bi tudi v za-greblkj direkciji imeli absolutno ve-cmo. t0 so ngti nezavisni, ki so napovedali bojkot volitvam v bolniško blagajno, češ, da je to drobček, za katerega se ne izplača vojskovati. Ali pa — kdo ve, jih mi morda Precenjujemo in bi kljub njihovi u-, ezbi ..ne imeli absolutne večine, J\er ce jih v celi zagrebški direkciji,
ki šteje tudi Dalmacijo, ni 1964 s simpatizerji vred, potem nimamo več o njih kaj govoriti. Pokazali niso — in morda s svojega stališča imajo prav, da ne pokažejo svoje »moči«. Eno pa je, krivda je na njih, da v zagrebški direkciji železničarjem gospodarijo še naprej »Zvezarji«. To, kar so delali razni načelniki in progovni mojstri, je tako nezaslišano, da smo vložili zahtevo po razveljavljenju in se bodo tam vršile še enkrat volitve. Takrat pa morajo vsi železničarji v zagrebški direkciji spregovoriti. Tudi nezavisni. Ali so za plačkanje železniškega denarja, ali so proti plač-kanju in da ga oni sami upravljajo. Drugega gesla ni.
V sarajevski direkciji pa smo samo za 54 glasov v manjšini' za u-radniško listo. In po krivdi načelnika v Mostaru, ki ni hotel dati glasovnic ter so volilci v kuverte dali samo naše kandidatne liste, katere je pa komisija zavrgla. Teh glasov je 184. Isto v Doboju, kjer je zavrženih 124 glasov. Skupaj torej 308 glasov, ki bi odločili našo zmago. Tudi tukaj smo vložili pritožbo in se morajo v Mostam in Doboju vršiti nove volitve, ali pa teh 308 razveljavljenih glasov priznati.
»Savez«: V ljubljanski direkciji S987, v zagrebški direkciji 2026, v sarajevski direkciji 1856, skupaj 9869 glasov.
»Zveza«: v ljubljanski direkciji 4091, v zagrebški 3990, v sarajevski 1093, skupaj 9184 glasov.
Uradniki z opozicijo zveze: v sarajevski direkciji 1910, skupno 1910 glasov.
Klerikalci: v ljubljanski direkciji 517, skupno 517 glasov.
Hrvatski radnički savez: v zagrebški direkciji 2867, skupaj 2867 glasov.
Torej kljub terorju, hišnim preiskavam, raznim drugim mahinacijam in grožnjam ima »Savez« v treh direkcijah 9869 glasov ter je dobil 700 glasov več kot »Zveza«, ki trdi, da ima v teh treh direkcijah organiziranih 18.000 železničarjev.
Kar s ponosom in radostjo povemo, je pa še to, da je zaupniški aparat »Ujedinjenega saveza železničarjev« in vse naše članstvo bilo na svojem mestu! Že drugi dan po volitvah smo imeli poročila in, ka-kor vidimo iz rezultata, točna poročila. Naši zaupniki so poročali točno in hitro. Že takrat smo vedeli, da imamo v ljubljanski oblasti nad 6000 glasov. In ker se je mnogo naših glasovnic razveljavilo pri štetju, a vseh le ni šlo razveljaviti, je ostalo oficijelno še vedno 5987, torej 2000 več nego »Zvezarjev«. — »Prosvetna zveza« je dobila samo 517 glasov. Poslanec Žebot je proti temu protestiral in bi menda rad, da se volitve razveljavijo. Nam je prav. Železničarji bodo potem glasovali za »Savez« še bolj in vzeli še teh 517 glasov.
Kdaj bodo oficijelno objavili rezultate volitev, ne vemo. Sicer ga niso objavili tudi pri prvih volitvah, nego samo rekli, da je »Savez« imel večino. To menda narede tudi sedaj. Eno pa je, da si v sarajevski direkciji in v zagrebški moramo tudi priboriti večino. Mi moramo centralni upravni odbor preiskati,
kako je delal in moramo železničarjem dati, kar železničarji potrebujemo. Kdor hoče drugače, dela proti delavskim interesom, proti koristim železničarskega delavstva in nameščenstva.
Te volitve so pokazale, kako koraka »Ujedinjeni savez železničarjev« med železniške delavce in nameščence z geslom: V boj, v borbo
Odkar se je vršil letos v februarju kongres Strokovne komisije za Slovenijo, se je delavstvo zavedlo še bolje, da treba pomnožiti in okrepiti svoje bojne vrste. Daši je na potu mnogo zaprek, mnogo kontraagitacij, dasi se kapitalizem po svojih agentih trudi na vso moč, da bi odvrnil delavstvo od vstopa v razredno-bojev-ne organizacije in ga pritegnil v svoje žolte in druge tem podobne organizacije ali kjer bi ga držal bolje sigurno v rokah, pa da se sploh ne organizira, se delavstvo krepko ustavlja in stopa v razrediio-bojevne organizacije.
Tako sta se tekom tega polista u-stanovili dve novi organizaciji in sicer »Organizacija dimnikarjev za Slovenijo« in »Organizacija strojnikov in kurjačev za Slovenijo«.
»Savez Metalskih Radnika« krepko množi svoje vrste in prodira v vse delavnice in obrate, 'sklepa dobre kolektivne pogodbe ter ustanavlja nove podružnice in vrši boribo, kakor jo mora vršiti sploh razredno bojevna organizacija,
»Zveza živilskih delavcev« je isto-tako narastla' in organizirala mesarske pomočnike ter druge v nekaterih obratih, kjer dosedaj organizacije sploh še bilo ni.
»Osrednje društvo lesnih delavcev« istotako postavlja organizacije v obratih, kjer dosedaj niso bile in vrši sestanke s tapetniki in stavbeniki.
»Osrednje društvo oblačilnih delavcev« je organizacija, ki je vodila mezdni boj uspešno in pomnožila svoje članstvo.
»Monopolski delavci« korak za korakom prodirajo v vrste nezavednih delavk in delavcev in kakor pričajo sestanki, je delo sicer trdo, a rodi uspehe.
»Zveza Rudarjev Jugoslavije« se veča. Ustanovila je med temi dve podružnici po 56 in 74 članov ter tudi v drugih podružnicah narašča. Delo med rudarji je težavno. Spiritizem in šundlitetura, ki se širi med to maso najbolje izkoriščanih, je postal tako vpliven, da treba postaviti tudi proti temu svoje moči.
»Splošna delavska zveza Jugoslavije« (Ors) stoji trdno in so se v nmogih podružnicah člani pomnožili. Stavka steklarjev je pa dala še večjo odporno silo,
»Privatni nameščenci« stalno svoje vrste množijo'. Akcije za osemurnik in za odpiranje in zapiranje trgovin in obratov so bile na višku in sodelovale so pri tem vse druge organizacije.
»Ujedinjeni Savez Železničarjev« pa je svoje vrste pomnožil zelo in njegove akcije proti redukcijam so izzvale v kapitalističnih krogih nezadovoljstvo. Z zaplenjevanjem pisem, s šikaniranjem predsednikov in tajnikov podružnic se trudijo ustrašiti delavstvo in funkcijonarje. Doživljajo pa' baš nasprotno. Vrste se množe.
za naše pravice! Po celi Jugoslaviji gre njegov korak in ko bo vse v njegovih vrstah, tedaj železničar ne bo več tožil, da se mu dela krivica, da se ga zatira, nego bo rekel odločno in ponosno: »To smo mi!« Da se to čim preje zgodi, samozavestno na delo in energično ustvarjajmo naše čete. Kdor dela proti, dela za kapitalistične interese!
Na kongresu v februarju letošnjega leta je Strokovna komisija štela 5633 članov. Sedaj, 1. julija 1928 šteje 6963 članov. Torej narast za 1330 članov. In to ni malenkost, povdarja-mo, ako se vzame v obzir težave, s katerimi je imel računati novoizvoljeni odbor.
V drugi polovici, torej od 1. julija tl. naprej, so pa še raizveseljivejši uspehi in prihodnji plenum, ki bo razpravljal' o tem, bo konštatiral, da se je začelo delavsko strokovno gibanje zares konsolidirati, jačati in postajati faktor, s katerim bo buržu-azija imela računati. Vidno je, da razna zlobna ščuvanja rznovrstnih temnih elementov nimajo uspeha. Delavstvo ve in čuti, kakšni so tisti, ki — milo rečeno — opravljajo.
Strokovna komisija je vršila razne akcije, protestne shode v Mariboru, Ljubljani in v Celju, strokovne konference v Mariboru, Ptuju, Tr-boljah, Jesenicah in Celju. Volitve delavskih zaupnikov so pokazale, da so razredne organizacije med delavstvom priznane, ker je večina delavskih zaupnikov organiziranih v raz-redno-borbcnih organizacijah, kar je ponos Strokovne komisije kot vrhovnega Strokovnega foruma v Sloveniji. Poleg tega je bilo nešteto intervencij, protestov v vsakodnevni obliki, sestanki, kar ni mogoče vsega našteti, ker bi to zavzelo preveč prostora. In vse te intervencije so bile izvršene v korist prizadetih delav-cev-članov. Sestanki so razpravljali o potrebi stroikovnih organizacij in širili zavednost delavcev.
Plenum je sklenil poleg drugih važni hsklepov pozvati vse sodruge, posebno intelektualce, ki so za konstruktivno delo in hočejo, da bi si proletarijat priboril tudi vsakdanje pravice in da si iste očuva, da se v svojih prostih urah posvetijo delu krepitve strokovnih organizacij in vzgoje delavstva.
Vse strokovni komisiji priključene zveze pa naj še bolj aktivno in energično delajo za povzdigo in razširjenje svojih organizacij. Treb§ imeti pri vsem tem jasno sliko pred seboj, da je Strokovna komisija zbor delegatov-funkcijonarjev posameznih zvez in obratno. Ti delegati-funkcijonarji morajo s svojim delom in s svojo odločnostjo dati Strokovni komisiji avtoritativno moč v taki meri, da se sklep Strokovne komisije mora smatrati kot zakon in! izvesti brez obotavljanja. Tako bodo strokovne organizacije stale pred kapitalisti, t. j. pred Zvezo industrijalcev silnejša bojevna moč. Članstvo strokovnih organizacij pa mora svoje funkcijonarje, sodruge, ki jih je izvolilo, braniti pred vsakimi lažmi in obrekovanji, ker s tem brani moč in ugled svoje organizacije.
Železničar mora imeti jeklene živce.
Stalno uživanje prave kave pa jih uničuje. Skrbna žena kuha zato za zajuterk _Žikc, ki živce naravnost pomladi. Ime »Žika« zadostuje. Napišite te :me v nakupovalno knjižico in dobite pravo Žiko v rdečih zavitkih.
Strokovno organizirano delavstvo množi
svoje vrste.
[Iz polletnega poročila Strokovne komisije za Slovenijo.)
Protestni shod mariborskih železničarjev.
Zahteva po ukinitvi nasilnih odtegljajev za Nah. Zadrugo. — Protest proti preganjanju zaupnikov.
V petek, dne 21. septembra 1928 se je vršil v Götzovi verandi javen protestni shod, na katerem sta poročala centralni tajnik s. Stanko in poslanec s. Petejan.
O ukrepih centrale glede ukinitve nasilnih odtegljajev poročamo na drugem mestu, Tu ugotavljamo le, da so mariborski železničarji z ogorčenjem obsodil ponovni atak uprave na uboge železničarje, katerih zaslužek že davno ne zadošča za preživljanje. Marsikatera prikra je padla na račun sedanjega režima, pod katerim se je začelo nad uboge delavce ponovno pošiljati žandarmerijo in detektive, začelo ponovno z odpusti. Vendar vse to delavstva ni in ne bo' preplašilo, ampak jednoglasen je bil sklep vseh prisotnih: na vsak napad, preganjanje in 'odpuščanje naših zaupnikov in organizacij bomo odgovorili s pojačano agitaoiijo za organizacijo, da spravimo v Savez vse še neorganizirane delavce, da združimo ves železniški proletarijat v močni bojni fronti. oP referatih so bile soglasno sprejete sledeče resolucije:
Ministrstvo saobračaja ;	Beograd.
Ministrstvo financ je izdalo uredbo o izmenama i dopunama uredbe o nabavljačkim zadrugama od 15. decembra 1920 ter s čl, 14 te uredbe odreja obrazovanje kapitala Saveza nabavljačkih zadrug s tem, da se odteguje uradnikom po 10,— Din, delavcem in ostalim drž. uslužbencem po 5.— Din skozi 36 mesecev. Železničarji, zbrani na javnem protestnem shodu dne 21. septembra 1928 v dvorani »Union« v Mariboru orgorčeni protestiramo proti temu odtegovanju od naših itak življenskim potrebam zdaleka več ne zadoščujočih prejemkov, brez naše privolitve ter ga smatramo za novi udarec, ki naj še bolj poslabša gmotno stanje želez-čarjev.
Istočasno pa opominjamo upravo na dejstvo, da do danes še niso iz-
Prinašamo vlogo, ki jo je nas sekretarijat poslal ministru:
Gospodu ministru saobraćaja Beograd.
Podpisani isekretarijat je primoran radi nepravilnosti in zloupotreb, učinjenih povodom volitev v bolniški fond saobračajnega osobja na teritoriju direkcije Zagreb z namenom, da se vpliva na volilce, oziroma, da se izfalzifizira rezultat v korist jedne grupacije kandidatov na škodo druge, predložiti Vam pritožbo proti tem
plačane razlike, katere nam dolguje že od leta 1923 in da še vedno staro-upokojenči čakajo na prevedbo in pri tem umirajo lahote in bede.
Na shodu zbrani železničarji zahtevamo energično da:
1.	Ministrski svet ukine čl. 14 u-redbe o spremembah im dopolnitvah nabavljačke zadruge, ker minister li-nanc prekorači s fin. zakonom odrejeni delokrog ter da se prispevki ne odtegnejo, v kolikor so odtegnjeni, pa povrnejo.
2.	Da se v prihodnjem pron čunu ustavi potreben kredit za izplačilo vseh dolgujočih razlik nastavljencem in delavcem.
3.	Da se izdela takoj zakonsko pooblastilo, na podlagi katerega se naj straroupokojence, profesijoniste in miloščinarje prevede na dinarsko upokojnino.
Ministrstvo notranjih del
Beograd.
Dne 4. in 5. septembra so se vršile po vsej Sloveniji številne hišne preiskave stanovanjskih in uradnih prostorov po čl. 1 zakona o zaščiti države, kjer so bili v prvi vrsti prizadeti po zakonu izvoljeni delavski zaupniki in funkcijonarji delavskih 'Organizacij, ki stoje na stališču razrednega boja.
Železničarji, zbrani na javnem železničarskem protestnem shodu dne 21. septembra v Mariboru ogorčeni protestiramo proti temu nasilju, ki ima očividen namen delavstvo s strahom pred preganjanjem odvračati od svojih po zakonu dovoljenih organizacij, ki zastopajo interese železničarskega proletarijata, kar tudi dokazuje dejstvo, da se je povodom teh preiskav zaplenilo legalno last strokovnih organizacij, vsled česar smatramo te zaplenitve protizakonitim in zahtevamo energično, da se zaplenjeno last organizacijam takoj vrne, 'preganjanja pa takoj ustavi m n« krši dalje z ustavo in še veljavimi zakoni zagarantiranih svoboščin delavstva.
volitvam s prošjno, da se volitve razveljavi in razpiše nove volitve.
Da dokažemo nepravilnosti in zlorabe, predlagamo v prigibu izvlečke pisem naših zaupnikov iz posameznih mest, iz katerih smo bili doslej obveščeni o zlorabah in nepravilnostih. Zajedno pa prosimo, da se z nepristransko preiskavo naše navedbe preiščejo ter na podlagi rezultatov proti krivcem postopa.
Istočasno z vlogo za razveljavljenje volitev in razpis novih pa predla-
gamo, da se istočasno ukine dosedanji pravilnik o volitvah in izdela novi, ki naj zagarantira:
1.	Proporcionalni volilni sitem.
2.	Popolno kontrolo celokupnega volilnega postopka po predstavnikih vseh grupacij, ki bi se udeležile volitev v bolniški fond.
3.	Popolnoma svobodne volitve v katerih naj se prepreči vsako' izrabljanje službene oblasti in položaja. Oblastni sekretarijat UŠŽJ Zagreb.
Zagreb-Sava, Skladiščni delavci niso glasovali neposredno niti svobodno. Poslovodja skladišča }e sam zbral glasovnice ter jih odnesel na kraj glasovanja.
Ogulin. Na postaji PlaŠki sekcijski delavci sploh niso glasovali, ker jih niso pustili njihovi 'pazniki. Ti so jim namreč rekli, da s savezovimi glasovnicami ne morejo glasovati, ker so komunistične. V kolikor je kdo glasoval ,z našimi glasovnicami, se teh ni odposlalo na pristojno mesto.
Jasenovac. Sekcijski delavci sploh niso glasovali po predpisih. Progovni mojster je naročil, da naj en delavec na progi zbere glasovnice ter jih prinese njemu v pisarno. Neposrednega in tajnega glasovanja sploh ni bilo.
Sunja. Postajenačelmik je razširil vest, da smo komunisti in da se za našo listo ne sme glasovati. Ker se je železničarjem reklo, da bo naša lista razveljavljena, jih. veliko število sploh ni glasovalo.
Bjelovar. Progovni nadzira tel j Habdija je raznašal glasovnice naci-jonalne organizacije in podučeval o-stale nadziratelje, kako naj jih poberejo. Nadziratelj Katic je silil delavce, da so pred njim zaprli kuverte s glasovnicami in je tako kontroliral, za koga so glasovali.
Pakrac. Delavci te postaje sploh niso glasovali. Predpostavljeni so glasovnice za nje prejeli in jih odposlali na volilno komisijo.
Perušič. Predpostavljeni so tu stalno razširjali vest, da je lista saveza koumnistična in da se za njo ne sme glasovati.
Zabok. Prometni uradnik Borov-čak je sam izpolnil' glasovnice za na-cijonalno organizacijo ne da bi o-sobje glasovalo. Popis volilcev je naredil že 9. septembra.
Bedekovčina. Postajenačelnik ni odposlal naših glasovnic volilnemu odboru z motivacijo, da nič ne ve o volitvah in da nima nikakih navodil.
Gračac. Na dan volitev se delavcem sploh ni povedalo, da se bodo volitve vršile. Njihove glasovnice pa so se izpolnile v pisarni brez njihove vednosti s kandidatnimi listami nacij onaln e organizacije ter že zjutraj odposlale v Zagreb. To sta izvršila neki g. Prpič in Knežević.
Osijek. Načelniki so govorili železničarjem, da naj ne glasujejo' za našo listo, ker je komunistična. Pred-
postavljeni so trdili, da bo oni, ki bo glasoval za našo listo službeno preganjan.
Volinje. Dva delavca iz druge postaje, tki sta bila ta dan službeno v Volinjah, sta hotela pri g. načelniku glasovati. Najprvo je bili načelnik pripravljen prevzeti kuverte, ko pa je videl, da so te kuverte drugačne kakor od nacijonalne organizacije, kuvert ni hotel prevzeti iz motivacijo, da ne moreta tu voliti, ker spadata v stalež druge postaje.
Velika Gorica. Postajenačelnik ni hotel prevzeti naših glasovnic, češ, da so komunistične. Osobju je rekel, da bo najprej vprašal dr. Šilbla v Zagreb, ali se te glasovnice sme sprejeti in pri tem je ostal. Osobje se kasneje ni pozvalo več k glasovanju, ter ne vemo, kak odgovor je dal dr. Šibel.
• * •
To je mal izvleček iz poročil, kako je na teritoriju zagrebške direkcije ves službeni aparat nastopil proti nam, 'da pripomore k zmagi zvezar-jem. Žal moramo konstatirati, da se je v enotna fronto proti nam' postavilo tudi vodstvo nezavisne organizacije, ki je pozvalo svoje člane, da se volitev ne udeleže in je s tem indirektno glasovalo za zvezarsko listo ter ise izjavilo s tem, da se strinja s dosedanjim slabim položajem v bolniški blagajni.
Ujedinjeni Savez zahteva, da se valitve razveljavijo in razpišejo nove, svobodne volitve, kjer bo dana delavstvu možnost, da svobodno izrazi svojo voljo.
Strah ima velike oži!
Strah ima velike oči!
Volitve v bolniško blagajno so minule seveda ne v zadovoljstvo direkcije in Zvezarjev.
Ves teror, preiskave in protokoli niso imeli uspehov. Zvezarjev ni rešil ne Dežman z zlato medaljo, ne uradniki in tudi ne privesek prpbsi-j enistov; pri volitvah so grozno pogoreli.
In sedaj pa se je po težki, prečuti noči, polni skrbi in naklepov pojavila v glavi visokega gospoda misel: Bol-ševizem je na pohodu — zavzemimo proti njemu energične mere, da bo nevarnost pravočasno uničena. In rodila se je strogo zaupna okrožnica, ki je bila še bolj strogo zaupno razposlana le najvišjim glavam na naj-večjih jedinicah v direkciji, da pazijo na ta nevaren pokret in o vseh ugotovitvah taikoj poročajo na merodajna mesta.
Gospodje! Vemo, da tak poraz boli, vemo, da je potreba najti zdravila za smrtno bolnega bolnika. Pa zagotavljamo vas, da tudi ta injekcija bolniku ne bo podaljšala življenja, pa tudi nas ne bo niti za en tre-
Kako so se vršile volitve v Zagrebški direkciji
Kaj moramo železničarji ukreniti, da nam bo boljše?
(Dalje.)
Panogi s tako vzvišeno nalogo, kot jo imajo ravno delavska kulturna društva, bi se moralo od strani vseh pripadnikov ,del. razreda, ki vsaj malo z lastnimi možgani mislijo, posvečati največjo pozornost in podporo. Ne smelo bi biti razredno zavednega člana med delavskim razredom, ki bi ne bil član tudi delavskega kulturnega društva in to s svojo' družino vred. Ne smelo bi biti očeta-proletarca, ki se sicer v pokretu, bodisi v strokovnem, gospodarskem ali političnem udejstvuje, ne da bi bil obenem tudi član kulturne organizacije. Ali največkrat delajo naši sodrugi še to neodpustljivo napako, da pošiljajo svoje otroke v razna meščanska telovadna in športna društva, češ, naj ima malo razvedrila, saj ko bo dorastel, bo že sam sprevidel, kam pripada. To je eden naših največjih grehov, ki spremlja nas in bo spremljal po naši krivdi še naše otroke skozi življenja trnjevo pot. Vse dotlej, dokler ne bomo začeli samo proletarsko-zavedno govoriti ter začeti proletarsko zavedno tudi delati. Najprvo doma, sami pri sebi napravimo v tem oziru red. Potem pa pri drugih. Tvoj, torej proletarski otrok, nima ničesar iskati med otroci meščanskih staršev. Tudi razvedrila tam ne najde. Kako tudi naj ga najde med nasprotniki, da ne rečem celo sovražniki delavskega razreda, ki ne zamudijo nobene še tako male prilike, da se utrdijo, vedno le na škodo delavskega razreda, samo da ta delavski razred čim dalje ostane v temi in brezpogojni odvisnosti napram me-
ščansko kapitalističnemu razredu. In v taki družbi naj se zabavajo, naj se vzgajajo,, naj si iščejo razvedrila naši otroci, bodoči nositelji'razrednega pokreta, razredne ideje? V taki družbi naj naš naraščaj vzraste v ponosne, samozavestne, zavedne člane delavskega razreda? Nemogoče, človek dragi, da se giblješ in razvijaš ti, nemogoče, da se giblje, razvija in izobražuje tvoj otrok med onimi, ki tebe in njega smatrajo vedno za manjvredno bitje, ker nič ne poseduješ drugega kot svoje roke. In še teh ne moreš porabiti tako, da bi si zasigural človeka vredno življenje Preziran si ti in tvoj otrok od vseh in povsod kot nemanič, kot objekt, ki je tukaj samo za izkoriščanje in ko si izmozgan dovolj, da se te zavrže. Naš naraščaj, naši otroci, se morajo razvijati, izobraževati in razvedriti edino le v okviru svojega lastnega razreda, v družbi sebi enakih, v družbi onih, ki stremijo za tem, kako podjarmljene in zasužnjene osvoboditi ter jih pripeljati iz teme in nižin življenja na soln-ce svobode, bratstva in enakosti za vse. To je naloga delavskih kulturnih društev.
Ce sem prej opozarjal na važnost ene in druge panoge v razrednem pokretu, potem morem samo še reči, da je kulturni napredek delavskega razreda po mojem prepričanju na prvem mestu. Na prvem mestu zategadelj, ker je izobrazba delavskega razreda šele podlaga vsemu nadalj-nemu razvoju razrednega pokreta. Podlaga zdravi razredni proletarski miselnosti, brez katere ie idejno stremljenje za nečem višjem, boljšem in pravičnejšem nemogoče. In če sem nadalje trdil, da ravno železničarji v tej ali oni panogi veliko grešimo radi tega, ker se zanjo ne zanimamo, potem si dovoljujem še dodati, da grešimo železničarji napram kulturnemu po-kretu največ. To mojo težko trditev ho-čem seveda tudi dokazati.
V Sloveniji imamo že dolga leta delavsko kulturno organizacijo pod imenom »Svoboda«, ki se zadnje čase prav lepo razvija Ima prav lepo število podružnic po celi Sloveniji, po vseh večjih in malih delavskih centrih. Ima tudi razne odseke in pododseke, ki se več ali manj vsi zadovoljivo razvijajo. Ali napačno bi bilo misliti, da so tukaj zastopani tudi železničarji tako, kot bi bilo po njih številu in možnosti pričakovati. Železničarjev je v »Svobodi« včlanjenih tako revno število, da tega niti tukaj ne zapišem. To bom storil še le takrat, ko se ta številka toliko popravi, da nas ne bo pred ostalo delavsko javnostjo sram. Danes se pa moramo pred ostalim delavstvom samo sramovati.
Drugi dokaz: Delavska zbornica je u-stanovila delavsko knjižnico v Ljubljani, Gradišče št. 2. Knjižnica ima bogato izbiro raznih knjig in težko si izmisliš kako knjigo, ki bi je ne dobil v tej delavski knjižnici in celo ceneje kot pa v drugih knjižnicah. In članstvo narašča v tisoče^ m tisoče raznih stanov in poklicev. A železničarji? Kako smo pa mi tukaj zastopani, kako mi pospešujemo izobrazbo med nami samimi v našo in celega delavskega razreda korist? Dasi smo v Ljubljani po številu najmočnejši člen delavskega razreda in v strokovnem pokretu na prvem mestu, smo kot čitatelji delavske knjižnice tako žalostno zastopani, da si tega zopet ne upam zapisati. To nam jasno kaže, da železničarji ne stremimo za izobrazbo, za znanjem za napredkom itd. Mi bi radi samo uspehe in to takoj, in popolni uspeh, drugače je pa vse skupaj za nič. Nimamo smisla za ustvarjanje podlage — fundamenta, ki omogočijo napredek in uspehe. Jaz pravim, da smo mi do uspehov še daleč in če ne bomo upoštevali teh skromnih nasvetov ter jih izvajali, smo' do uspehov še strašno daleč.
Nočem pa seveda s tem reči, da že-zničarji sploh ničesar , ne čitajo, da se loh za nič na svetu ne zanimajo, kakor mo za službo in želodec. O, ne! Tega . ne trdim. Prav rad priznam, da tudi lezničarji prav radi čitajO' in vse- kar do-io pod roke. Tako čitajo razne knjige in mane iz raznih Starih knjižnic, kjer seda ni na razpolago kake Marksove ali čne knjige iz delavskega razrednega sinja. Radi čitajo »Slovenca«, »Jutro« in ilov. narod«. In če ga vprašaš, zakaj ne ta delavskega časopisa, ti modro odgo-iri, da je v tem več notri. Seveda ie. v eščanskem listu več notri, to pa zato, :r ga čitajo in vzdržujejo (poleg deiav-v) vsi premožni meščanski sloji in ce “ba ga podpirajo s takimi vsotami, da .lažje pisal v njihovo korist ter še lažje -oj list razširil ter razvil svoj list tako, i ga ti celo občuduješ, ker je tako veli-1 novic notri. Zraven ga pa še podpiraš v svoji nevednosti in mu omogočaš razah in upliv na vso javno mnenje, katero zasuče vedno ravno po zaslugi teh mo->čnih časopisov v korist one klike, ki je bi najbolj nasprotna in sovražna. Drugi pa zopet tako moder in pravi, da bo že iročil tudi on delavski list, ampak takrat, i bo dnevnik. Torej, dokler ni dnevnik, ikler časopis ne more nuditi čitatelju te-L, kar ga zanima, naj ga vzdržujejo dru-Ko bo pa enkrat dnevnik, bog zna po ikšnih žrtvah posameznikov in zavednej-ti sodrugov boš tudi ti vzel v roke de-vski časopis ter ga eventuelno ocenil, da piše po tvojem okusu in ali ima tudi to >tri, kar ti rad čitaš. Ali ves ta čas, do-er ni delavski časopis dnevnik., boš ti tal in pomagal vzdrževati časopis’ tvojih .vražnikov in preganjalcev ter tako o-jal sam sebi vrv okoli vratu. Sam sebi tvojim prijateliem sotrpinom. In jo latraš ti za zavednost:(Dalje prihodnjič.;
nutek ustaivila na naši jasno začrtani poti.
Vemo, da morete naše funkdjo-narje, zaupnike in člane blatiti, preganjati, odpuščati, a 6000 mož močna armada borcev v Sloveniji bo1 korakala neomajno naprej, združevala okoli svoje zastave vse zatirane in izkoriščane ter jih vodila boljši bodočnosti nasproti.
j	S o drugi železničarji! Na okrožni-
j co, da je treba strogo paziti na ne-; zadovoljne elemente in hujskače, od-i govorite: Ne samo 6000 volilcev raz-j redne liste, ampak 6000 članov bo-j demo zbrali v Savez v Sloveniji, ker j se zavedamo, da nam bo mogoče le v j skupnosti osvoboditi se svojih isko-1 riščevalcev.
Gospodje se norca brijejo iz železničarjev!
G. Tancig, prometni šef v Mariboru, je prijavil ljubljanskemu šefu prometne službe, g, Vehovcu, sledeči strašni slučaj:
G. šefu prometne službe
v Ljubljani.
Prvi sprevodnik vlaka 514 dne 18. tm. je imel oblečen vrhu službene bluze kratek civilni suknjič, kar je napravilo vsekakor čuden vtis. Ne vem. kje tiči vzrok, omenjam le, ker mi pri drugih potniških vlakih pada v oči.
Tancig, šef prometne službe.
Prometni šef v Ljubljani, g. Ve-hovc, je nato izdal dne 23. septembra sledeči ukaz:
Postaja Ljubljana, glavni kolodvor.
V izsleditev prizadetega sprevodnika z nalogom, da takoj dokazilno obvestite celokupno vlakospremno osobje brzih in ipotniških vlakov na predpisano službeno obleko pri teh vlakih, kakor to direkcija zahteva. Ob enem naročam, dia se morajo odslej vsi vlakpspremniki potniških in brzih vlakov pri nastopu službe predstaviti notranjemu uradniku, ki ima nalog osobje pregledati, ako je dotični pravilno uniformiran. Ako se kakega zaloti, da nima primerne
službene obleke za potniške vlake, naj se istega takoj odtegne od osebnih vlakov in se ga dodeli tovornim vlakom toliko časa, dokler si ne bo nabavil primerne službene 'bl«ke. Na običajne izgovore, češ, da še ni dobil nikake odškodnine za nabavo službene obleke, se sploh ne sme o-zirati.
V točno upoštevanje in dokazno izvršitev tega naloga.
Notranji prometniki so za točno izvršitev tega naloga osebno odgovorni.
šef saobraćajne službe Vehovec, 1. r.
Priobčimo ta dva fermana; prvega za to, da železničarji spoznijo, kar predpostavljenim »pade« v oči pri vlakih (to1, da ima sklad, ali prog. delavec Din 3.— urnine, da vlako-spremnik ne döbi premika, da se u-kinja dopust itd., to seveda ne pade v oči) drugega, pa za to, ker je tipičen izraz mišljenja in »razredne zavesti« predpostavljenih. Ukaz je tu — če je izvršljiv, to nas, »ki spadamo med gornjih 10.000 na železnici«, ne briga. Ti uboga para glej, kje in kako dobiš denar, da ukaz izpolniš, če ne, pa izvajaj konsekvence, idi nazaj na zavoro (tam se lahko voziš raztrgan), ali pa ti je na razpolago rudi v skladišču.
Kdo Jih
Spod») prinašamo okrožnico, s katero je generalna direkciia izdala odlok, da se ustavi s takojšnjo veljavnostjo dovoljevanje dopusta ter
se daje železničarjem »salamenski nasvet«, da naj izrabljajo v bodoče dopust tedaj, ko bo promet minimalen.
In ljubljanska direkcija je storila še en korak naprej ter odredila, da stopi odslej vsako leto 15. septembra zabrana izrabe dopusta v veljavo.
Gospodje! Ko so poleti delavci prosili dopust, se jim je dejalo po nekod, »da nema nadomestnika«, drugod zopet, da naj počakajo na jesen. Naši vlakospremniki, kretniki in pre-mikači bi imeli o izrabi dopusta povedat marsikaj. Po leti se dopust ni dal, v jesen se dopust uradno zabrani in tako bo kmalu lahko ves svet blagoslavljal jugoslovenske železničarje, da imajo kar po 15 do 45 dni dopusta letno, jugoslovanski železničar pa od tega dopusta ne bo 'mogel izrabiti niti en dan. Izvzeti bodo seveda direktorji, načelniki in uradniki L kategorije, ki bodo lahko dopust izrabili, ker je dokaz, da so zelo lahko nadomestljivi, če pa hoče en ku-rilniški delavec na dopust, pa bo že : rednost prometa v nevarnosti.
Okrožnica direkcije glede dopustov se glasi:
Razpis štev. 121-1-1928.
Višem službenim; edinicam.
Od; generalne direkcije državnih železnic v Beogradu smo prejeli pod štev. 66.095 z dne 14. septembra 1928 odlok sledeče vsebine:
Generalna direkcija je utvrdila, da službene jedinice odobravaju od-
razume ?
sustva i puštaju službenike na odsustvo u jesen, kada je najjača sezona saobračaja, usled čega u veliko trpi služba, odnosno urednost saobračaja.
Direkcja če odmah: a i u buduće obustaviti odobravanje odsutstva za vreme jakog jesenjeg saobračaja odnosno odobriti samo i zaista hitnim i bezuslovno potrebnim i iznimnim slučajevima.
Službenike treba upozoriti i oba-vestiti, neka u buduće polaze na odsustvo u vreme kada je saobraćaj minimalen, jer ise u: jesenjoj sezoni jakog saobraćaja ne će nikome odobriti odsustvo.
Prednji odlok je s takojšnjo veljavo strogo upoštevati in o vsebini istega dokazno obvestiti podrejeno osoje. Do pbreklica bo dovoljevala odsotnosti in odmore le v res nujnih slučajih samo direkcija na pismeno vlogo, ter mora vsak prosilec nujnost dokazati s pismenim potrdilom.
Zabrana izrabe odsotnosti in odmora stopi vsako leto v veljavo s 15. septembrom in traja do preklica.
Direktor: Inž. Knežević, s. r.
Železničarji! Naj bo ta okrožnica resen opomin vsem, da izpregledajo, kam bomo prijadrali, ako bo večina železničarjev stala izven razredne organizacije, zanašajoč se na milost od zgoraj.
Železničarji, ali res hočete postati popolnoma brezpravni? Ali hoče-' te postati sužnji? Ako tega nočete, vstopite vsi brez odlašanja v edino pravo razredno organizacijo, v Ujedinjeni Savez, da si v njegovih vrstah ugrabljene pravice zopet priborite.
v smislu devetega od ministra saobračaja potrjenega zaključka glavne skupščine iz leta 1928, ki se glasi: Da se pomoči za banjška lečenja mogu davati po zaključku skupštine iz 1927. god., a veće samo u granicama buđetske mogućnosti. Oblastna uprava je eno tako vlogo brez vsega odklonila ne da bi jo predložila odboru, da si bi morala vse te vloge zbirati in nato proti koncu budetskega leta odobriti primerna povračila. (3. seja upravnega odbora.)
3.	Obravnava priložene vloge.
4.	Razprava kako vporabiti letos odobrene kredite, da ne bodo ostali koncem leta neizrabljeni.
Oblastna uprava humanitarnih fondov
Ljubljana.
Podpisani izvoljeni člani oblastnega upravnega odbora si osvojamo staviti za prihondjo sejo sledeče predloge:
1. V peti seji oblastnega upravnega odbora dne 21. maja 1926 je bilo oblastni upravi dano generalno pooblastilo, da reši vse prošnje za zdravljenje v toplicah in na morju v smislu izvida lekarske komisije odnosno šef zdravnika v lastnem delokrogu ter da naknadno poroča upravnemu1 odboru o vsaki dovolitvi. Ker se pa to ni izvršilo in se o dovolitvi zdravljenja na sejah sploh ni poročalo, predlagamo, da se dano poobla-
PRECIZNE URE
Schaffhausen, Omega, Doxa itd. dobite najceneje pri urarju
L. VILHAR, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 36.
stilo prekliče ter v bodoče postopa po čl. 27, četrti odstavek naredbe.
2.	V Mariboru se naj čim preje nastavi specijalista kirurga, ker je potreben in je tozadeven kredit v proračunu za leto 1928-29 predviden in odobren.
3.	Revedira naj se sklep prejšnjega upravnega odbora radi povračila stroškov za zobozdravljenje pri tujih zobozbdravnikih v toliko, da se vsem prosilcem od 1. februarja 1926 dalje povrne stroške po tarüi centralne ambulante ne oziraje se, ali so vložili prošnjo za zobozdravljenje ali ne. Ta sklep naj velja do 1. septembra 1928, do katerega roka naj se vse člane bolniškega fonda z okrožnico ponovno in zanesljivo obvesti, da mora vsak član za zobozdravljenje najprvo zaprositi na centralno ambulanto, ker v nasprotnem slučaju nima pravice za povrnitev narastlih stroškov.
Nadalje bodo naši člani zahtevali sklicanje izredne oblastne skupščine, ki naj izdela predlog za pravičen proporcijonalni volilni sistem in ki
naj omogoči v bodoče vsako izigravanje in goljufijo.
Poročilo delavskih zaupnikov.
Progovna sekcija Novomesto,
Zaupniki pri progovni sekciji Novomesto so predložili potom načelnika sledeče zahteve;
Gospodu načelniku progovne sekcije
Novomesto.
Delavski zaupniki progovne sekcije Novomesto si osvojajo staviti v imenu delavstva progovne sekcije sledeče predloge:
1.	Progovna sekcija naj ukrene potrebne korake, da se bo v bodoče prazna mesta pri prometni službi in v skladiščih izpopolnjevajlo iz vrst progovnega delavstva; le v slučaju da progovni delavci ne bi reflektirali na premestitev k prometu, naj se sprejema delavce na novo. Ta predlog je utemeljen, ker progovni delavec sedaj nima nikakega izgleda, da bi prišel do nastavitve ampak je stalno privezan le na težko delo na progi, medtem ko je delavcu, ki je na novo sprejet k prometu, odprta pot do premikalne, , kretniške ali vlakospremne službe in s tem tudi do nastavitve.
2.	V slučaju slabega vremena raj se delavce, ako so že nastopili službo, zaposli pri drugih delih in sc jim zaslužek plača.
3.	Svoječasnio se je tudi progovnim delavcem reduciralo urne plače
ter se zadnja leta sploh ne vrši regulacija plač, novi delavski pravilnik pa še ne bo kmalu stopil v veljavo, za to predlagamo, da bi progovnim delavcem se povišale urne plače sukcesivno ob sodelovanju delavskih zaupnikov.
4.	Čezurno delo, ki se v interesu službe po nalogu predpostavljenih mora vršiti, naj se v smislu določb začasnega pravilnika odnosno zakona o zaščiti delavcev plača ob navadnih dneh s 50 odstotkov, ob nedeljah in praznikih pa s 100 odstotkov, ne pa da se pošilja delavce za to drugi dan domov.
5.	Delavcem zaposlenim v predorih naj se določi nižji delavni čas (? ur ob plači za 8 ur ia naj se j/m povme s 1. aprilom 1927 ukinjene predoske doklade.
6.	Za progovno delavstvo naj se preskrbi primernoi število inventarnih dežnih plaščev zlasti sedaj, ko bo nastopilo slabo vreme.
7.	Ker je začasni delavski pravilnik še vedno v veljavi, naj predloži progovna sekcija direkciji imenovanje stalnim vse one delavce in profesijpniste, ki so vojaščine prosti in nad eno leto pri železnici. Vse te naj se predloži v sprejem v provizij-ski sklad.
8.	Pri izplačilu naj se podeljujejo izplačilni listki brezplačno.
Konferenca izvoljenih zaupnikov progovnih sekcij.
Ker nekateri načelniki bojkotirajo delo izvoljenih zaupnikov, drugod pa zopet se izgovarjajo na direkcijo, da imajo popolnoma vezane roke in se zelo neenako postopa, sklicuje »Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije konferenco izvoljenih zaupnikov progovnih delavcev, ki se vrši v nedeljo dne
7. oktobra 1928
ob 8. uri zjutraj v prostorih centrale na Turjaškem trgu 3-IL
Dnevni red:
1.	Postavitev enotnih predlogov za delavstvo pri progovnih sekcijah.
2.	Intervencija na direkciji in v Beogradu.
3.	Navodila delavskim zaupnikom, Sodrugi, ki ste bili izvoljeni na
listi »Ujedinjeaega saveza«, udeležite se konference sigurno.
Progovni delavci — člani — pridite.
Centrala USŽJ,
Intervencije v bolniški blagajni.
Naši sodrugi zahtevajo nastavitev po še enega zobozdravnika v Ljbljani m Mariboru, — Zahtevamo nastavitev kirurga v Mariboru. — O zdravljenju v toplicah in kopališčih naj v bodoče odloča upravni odbor. — ■ Za zdravljenje v toplicah naj se plača vse stroške.
Za prihodnjo sejo bolniškega fon-, so naši sodrugi zopet predložili sledeče predloge:
Oblastna uprava humanitarnega fonda pri direkciji državnih železnic v
Ljubljani.
Podpisani izvoljeni odborniki prosimo, da se v smislu § 25 Pravilnika
tekom meseca septembra skliče seja oblastnega upravnega odbora, ki naj razpravlja po sledečih točkah:
1.	Nastavitev še enega zobozdravnika v Ljubljani in ako se pokaže potreba tudi v Mariboru.
2.	Ureditev povračil stroškov za zdravljenje v toplicah in kopališčih
Konferenca delavskih zaupnikov iz kurilnic.
........." '	2. Zahteve delavstva..
Se vrši v nedeljo, dne 14. okto bra 1928 ob 8. uri dopoldne v prostorih centrale na Turjaškem trgu 2-IV v Ljubljani.
1. Položaj kurilniških delavcev m profesijonistov.
3, Sestava predlogov za intervencijo.
Sodrugi predsedniki delavskih zaupnikov naj se te konference sigurno udeleže. Centrala USŽJ.
Nasilni odtegljaj za nabavljafko zadrugo.
Centrala UJžJ je radi tega odteg- 1 S. Petejana smo naprosili, da vlo-
JÄaÄlT ,reh Sl“aiih Pri,0Žb° 1 faKM'04
Zvezani, primite Vašo gospodo v Beogradu
Pred volitvami v bol. blagajno so zvezarji dvignili velikanski hrup
in 'vik, kako Savez v ibolniški blagajni slabo gosipodari in kako trga železničarjem od ust, da bi kaj denarja prištedil za Beograd.
Malokdo je nasedel tem izmišljotinam, ki so imele edin namen, rešiti potapljajočo se zvezarsko barko, privezano kar na tri šleperje: strojevod-sko, uradniško in profesijonistovskc organizacijo. Nam je prav, da so se uradniki in profesijonisti opredelili k zvezi, ker posledica itak ne bo izostala. Dolgo časa ne bodo mogli hoditi z zavezanimi očmi okoli, ko pa bodo odvrgli obvezo, bo razočaranje tem večje in — morda bo temu potem sledilo spoznanje, kam mora voditi tudi njihova pot. Savez železničarjev ni šel v volilno borbo z demagogijo, lažmi, ampak je odkrito povedal svoje mišlenje, dal pred celo javnostjo obračun; o dosedanjem delu ter istočasno začrtal pot za bodoče delo.
Sedaj pa pokažemo nekaj »u-spehov« zvezarske gospode v Beogradu.
1.	V svojem časopisu se jeze, da zdravniki predpisujejo slaba zdravila in da Savez nič ne ukrene. Kaj je ukrenil Savez, je znano slehernemu članu iz samostojnih predlogov, ki smo jih stavili na skupščinah. Kaj pa so gospodje zvezarji v centralnem odboru ukrenili?
Na seji bolniškega fonda dne 18. maja 1928 je bil oblastni upravni odbor obveščen o sledečem zaključku centralnega upravnega odbora:
»Da bi se na eni strani bolniški fond zaščitil pred nepotrebnimi izdatki in da bi se na drugi strani nudila članom vsa zdravila, ki so za le-čenje bolezni potrebna, je centralni odbor sprejel sklep, da smejo zdravniki prepisovali specijalna zdravila le, kadar jih ne morejo nadomestiti z
navadnimi zdravili. (Do tukaj je ta sklep v redu.) Nato pa se konča sklep s sledečim: Uprava naj pozove retaksatorje, da izberejo vse recepie, na katerih so predpisane specijalitete, da bo šef-zdravnik izdal svoje mišljenje, ali so bila ta zdravila potrebna in da se ^ zdravnika pozove na odgovornost ter da se mu eventualno predpiše povračilo.
Radovedni smo, koliko zdravnikov bo, ki se bodo na podlagi takih odlokov upali predpisati »res dobra zdravila«, kot jih naziva zveza.
2.	Zobozdravljenje.
Na seji dne 15. junija 1928 so bili naši sodrugi 'obveščeni o sledečem sklepu centralnega uppravnega odbora:
Centralni upravni odbor je izdal sklep, da sme izvršiti na račun bolniškega fonda popravilo vsakega slabega zoba, Kar pa se tiče izdelave protez, pa se je centralni upravni odbor postavil na stališče, da se sme v breme bolniškega (fonda izdelati proteza samo za one zobe, ki so za žvečenje hrane neobhodno potrebni.
Prevoz zdravnika.
Z dopisom štev. 894 od 5. julija 1928 je bil obveščen oblastni upravni odbor ljudljanski, da je centralni upravni odbor v seji dne 3. julija tl. sklenil, da mora član fonda železni-čara) nositi tudi stroške za prevoz zdravnika.
Gospodje zvezarji bodo seveda krili svoje centralne upravne odbornike, češ, saj ti sklepi se dajo različno tolmačiti. Mi pa vemo iz prakse, da se je doslej še vsak odlok vedno izvajal le v škodo delavstva. Če smo na seji upravnega odbora kaj sklenili v interesu železničarjev, je že prišel centralni odbor ter naš sklep razveljavil.
Ker ste smatrali zopet za potrebno, me počastiti v vašem žurnalu »Enotnost» s kupico nesramnih na-migavanj in razbijaških napadov na naše strokovne organizacije, sem primoran v interesu naše strokovne organizacije vam odgovoriti s pripombo, da velja ta odgovor vam in vsem vam enakim »Probojem«!
1.	Vse laži, ki jih trosite v »Enotnosti«, me ne zadenejo in me pustijo popolnoma mirnega, ker vem, da je že sleherni delavec, ki misli s svojo glavo, izpravidel komu služi »Enotnost« s tem, da vedno napada in blati delavske strokovne organizacije in čigav agent ste vi g. Proboj. Jasno ste pokazali svojo barvo s tem, da niti protestni shod ne morete pustiti pri miru, da bi pokazali solidarnost delavstva, ampak morate kapitalistom in upravi pokazati javno, da se ji protestov delavstva ni treba bati, ker bodete že vi poskrbeli š blate-jem in lažmi, da se pokret ne bo konsolidiral — ker konsolidiran bi postal kapitalističnemu razredu nevaren in bi potem morda tudi vas enkrat potegnil v ospredje — v borbo — kar pa vam očividno ne prija.
2.	Kar se »mmmmmm shoda« tiče, vam povem le to, da je le v interesu kapitalizma (in najbrže tudi v vašem), da se vrš-e nepripravljeni protestni shodi, na katere pride nieste 2000 samo kakih 500 ljudi, ker vse upravne in politčne oblasti potem lahko poročajo na merodajna mesta, da železničarjev ni bilo na shodu ter da jih le »par nezadovoljnežev« hujska. Naša centrala pa stoji na stališču, da morajo biti protestni shodi res protestni shodi mas in ti so se in se bodo vršili, kadar bo za to dana potreba.
3.	Kar se tiče »delanje reklame za oportunizem« na shodu, ker je govoril s. Petejan, morem ugotoviti le to, da se s. Petejan g. Proboju še nikdar ni sili, da bo na shodu govoril. Pri tem pa moram konštatirati ža-
Gospodu revolucionarnemu marksistu Proboju, Maribor.
lostno dejstvo, da g. revolucijonarni marksist Proboj ni čutil potrebe, da bi on (ki zna tako dobro kritizirati v »Enotnosti« mene in Petejana ter vidi in zna vse) nastopil na tem protestnem shodu kot glavni referent, da bi razgalili vsi krivičnost in dokazal svojo r evolucij o narno s t. P otem ne bi bilo oportunistične reklame in meni ne bi bilo treba »lojalno« protestirati in »Enotnosti« bi vsaj dotično mesto (ki ga je sedaj porabila za Probojev dopis) lahko porabila za res pravo razredno vzgojo delavstva.
Kočno g. Proboj, da se ne bo komu delala krivica, poglejte vendar pri tajniku podružnice I dopis od 15.. septembra 1928 in kaj ta podružnica žali od centrale, preberite naš odgovor in če ste pošteni, bodete priznali, da ste delali vi krivico. Povdarjam le, da se nikdar nisem silil na mariborske shode, ampak sem prišel tja, na izrečno zahtevo mariborskih zaupnikov in tako sem tudi sedaj pri-še, ker se je »pri vas soglasno po-vdarjalo potrebo, da pride kot glavni refreni s. Stanko od centrale«. Zagotavljam, da vam bom, g. Proboj, prihodnjič prepustil rade volje glavni referat, da vam bo dana možnost javno pokazati vašo revolucijonar-nost, ki se za enkrat skriva še za »anonimnostjo«, ter anonimno po-gumno koraka naprej po jasno začrtani poti revolucijonarnega marksiz-i ma.
eč pa vas je »hišna preiskava« zbudila iz spanja, vam povem, da so se vršile te hišne preiskave po vsej Sloveniji pri naših sodrugih funkcijo-narjih, da pa nikdo razen vas ni bil tako zloben in razbijaški, da bi hotel te preiskave naprtiti »socijalpa-triotom«, ampak je smatral, da so te preiskave povzročene po sedanjem režimu, da zaduši delavski pokret. Kdor pa hoče tu oprati režim s tem, da ga dela na preiskavah nedolžnega
račun socijalistov — pa je čisto navaden agent, ki je od kapitalistov poslan v delavske vrste, da dela razdor in razbija.
Zato sodrugi! Pozor pred agenti! Proč z razbijači enote železničarske organizacije.
Jurij Stanko, centralni tajnik USŽJ.
Razno.
Kongres U. R. S. S.
V dneh 14. in 15. oktobra 1928 se bo vršil v Zagrebu
redni kongres
Ujedinjenega radničkega sindikalnega saveza z dnevnim redom:
1.	Poročila uprave in finančne kon-
2.	Sindikati in gospodarska politika, trole
3.	Osemurni delavnik.
4.	Dopolnitev statuta, poslovnika in pravilnika URSS.
5.	Koalicijska svoboda.
6.	Položaj delavstva in socialno-po-iitične naloge sindikatov.
7.	Zaščita omladine.
Na kongres URSS pošlje »Savez« šest delegatov.
Steklarska stavka
v Zagorju, Hrastniku, Sv. Križu, Straži in Paračinu traja že skoro tri mesece. Steklarji so stopili v stavko, ker jih je podjetje v to prisililo, če bi tega ne storili, bi bili postavljeni na stopnjo brezpravnih hlapcev. Kljub dolgotrajni stavki, kljub trdovratnosti g. Abela, je situacija stavkajočih sveža in neupogljiva. Štrajkbreherjev ni in to je v tem boju dokaz, da se steklarji vsi, prav vsi, zavedajo, da je zboljšanje alt poslabšanje v njihovih rokah. Steklarji prejemajo redno podporo od Općeg Radničkog Saveza Jugoslavije, ki vodi ta štrajk z vzorno pomočjo podružnic tega Saveza.
Tudi Strokovna komisija je odobrila podporno akcijo za stavkajoče steklarje in kljub težkemu položaju delavstva, ki mora računati z vsakim dinarjem, ga desetkrat prej obrniti, preden ga izda, je že do-sedaj nabrala lepe zneske.
Naš »Savez« je za podpore prispeval 5545 Din. — Sodrugi! Podprimo stavkajoče steklarje v njih borbi! Strnimo še trdnejše naše vrste!
Podružnice in zaupniki,
pozor!
Ujedinjeni savez izda — kakor vsako leto — tudi letos
„Železničarski
kateremu smo letos posvetili mnogo truda, tako da bo res vseboval vse nasvete in navodila ter tolmačenje raznih zakonov in predpisov.
Poleg običajnega koledarja, tur-nus-tabele, beležk, poštnih in brzojavnih tarif, voznega reda za Ljubljano', Maribor, Zagreb, Sarajevo, bo imel še vse podatke: iz zakona o drž. prometnem osobju, pokojninske predpise, tabele za izračun pokojnin, predpise iz bolniške blagajne, predpise o postranskih prejemkih, signalni pravilnik, Withworthove tabele za vijake in še razne druge praktične stvari.
Čim bo izšel novi delavski pravilnik, bo vsak kupec našega koledarja prejel brezplačno še poseben izvleček vseh važnih določil iz delavskega pravilnika in novega pro-vizijskega fonda.
Kljub temu bogatemu gradivu bo stal naš »Železničarski koledar« le 10 Din. Naš koledar izide šele koncem oktobra 1928, na kar opozarjamo vse sodruge železničarje, da se ne bodo dali premotiti, da bi kupili kake manjvredne koledarje!
Vsakdo naj kupi le koledar, ki ga bo izdal U. S. Ž. J.!
Vsem podružnicam pa naročamo, da najkasneje do 5. oktobra sporoče centrali, koliko koledarjev naroče.	TTC,^X
Centrala USZJ.
Vsem podružnicam in članom!
Mejač Lovro, signalna delavnica, Ljubljana, Vouk Marij, sprevodnik, Ljubljana gl. kol., Vahen Miha, sprevodnik, Ljubljana gL kol. in Leban Ivan prtljažnik, Ljubljana gl, kol. niso več člani Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije. Brez izrecnega o-dobrenja centrale jih ne sme nobena podružnica ali sekcija na novo sprejeti za člane.
Centrala USŽJ.
koledar“,
Priporočamo — zahtevajte
KOLINSKO
izvrstno in zdravo primes za kavo!
Posmrtnina^in podpore.
Od 1. avgusta 1928 do 15. septembra 1928 so iziplačane:
a) Podpore:
Din
Kalundar .Maribor I	100.—
Križman, Maribor II	100.—
Holeček Ivan, post. del., Hrastnik 200.— Koren Jože, premogar, Jesenice 200.— Ključec, vdova klučav., Sisak	200.—
Sulejmanovič Ahmed, Sarajevo	200.—
Živko Ivan, sprevodnik, Maribor	150.—
Visočnik Franc, km. del., Pragersko 250.— Zorman Peter, kd. del., Ljubljana I 200.— Derstvenšelk Franc, prog. del,, Krško 200.— Križan Franc, delavec, Vuzenica 200.— Jurčevič Ivan, Sarajevo	300.—
Hajdovič Ando, Sarajevo	200.—
Unger Franjo, sprevodnik, Ljubljana 200.— Mahaj Nikola, Sarajevo	200.—
b) Posmrtnina:
Djedovih Hašim, radiona, Sarajevo 1,000.— Škrabelj Franc, sprevod., Ljubljana 700.— Mahaj Nikola, radiona, Sarajevo 500.—
Skupno 3.000.—•
Do 1. avgusta izplačano	97.000.—
Skupno 102.725.—
Sodrug! Ali si že član podpornega sklada za žrtve? Ali ne vidiš gorja onih, ki jih je uprava vrgla na cesto? Nočeš podpreti bednik družin, če so v lakoti in bedi? Ali se tolažiš z mislijo, da Ti ne boš reduciran, ne boš bolan? Poglej! Savez je doslej samo na podporah in posmrtninah že izplačal nad 100.000 Din in s tem marsikje olajšal bedo! Pomagaj tudi Ti, prispevaj mesečno mal znesek!
Prijave za podporni sklad sprejemajo vsi blagajniki podružnic. Prijavi se še danes!
Pristopajte k glasbenem društvu »Zarja«, Nameščenci okrožnega urada za zavarovanje delavcev organizirani v strokovni organizaciji »Saveza privatnih nameščencev Jugoslavije« so pristopili k »Zarji» kot ustanovni člani in sicer so plačali dve ustanovnim v znesku Din 300.—.
Posnemajte sodrugi! Naj bo »Zarje« član vsak delavec, vsaka delavska organizacija.
Odbor »Zarje«.
Občni zbor Delavsko-kmetske matice r, z. z o. z. v Ljubljani se sklicuje v nedeljo 14. oktobra 1928 ob 9. uri dopoldne v Delavskem domu Karl Marksov trg 2LII. nadstropje, Dnevni red: Likvidacija zadruge. V slučaju, da bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se uro pozneje vrši drugi občni zbor, ki je skleipčen pri vsakem številu zadružnikov. — Načelstvo Delaivsko-kmetske matice r. z. z o. z., Ljubljana.
Preselitev knpnice Delavske zbornice v Ljubljani. Knjižnica in čitalnica prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani se preselita v nove prostore v palači Delavske zbornice na Miklošičevi cesti s 1. oktobrom. Ker se bo hkrati s preselitvijo preuredila knjižnica, bosta knjižnica in čitalnica do 15. oktobra zaprti za promet s strankami Upamo, da bodo delavci in nameščenci še v večjem številu obiskali knjižnico in čitalnico V novih prostorih.
Zahvala. Podpisani se zahvalim odboru Saveza Železničarjev Jugoslavije, podružnica Rakek za nakazano mi podporo 200 Din med mojo boleznijo. Ivan Zveglič.
			
	IB; IBilife		
Sodrug! Zakaj še nimaš saveznega znaka? Ali se bojiš javno pokazati, da si član razredno bojevne organizacije? Znak dobiš pri podružničnem blagajniku!
Pridobivajte nove Hane za našo organizacijo!
in hoče te preiskave zaračunati na
T^UTi,'^ «sir.™ d. d. v Mariboru.	Ä v «ÄA ^
»Ujedinjeni 2e-