Velja za celo leto 20 Din.
Poštnina plačana v gotovini.
Koledar za avgust 1925.
Mesečni zavetnik: Marijino vnebovzetje (15)
Mesečni namen apostolstva molitve, določen po sv. očetu: Boj kletvini in bogokletju.
j Dnevi i i		Godovi	Posebni namen apostol, molitve so vsak dan še važne, nujne zadeve	Češčenje presv. Rešnj. Telesa v	
				ijnblj. škof.	lavant. Škot.
i	Sobota	Vezi sv. Petra	Prostost in poviš. sv. Cerkve. S. oče.	Tunjice	Mozirje
2 3 4 5 6 7 8	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	9 p. Porcij. Najd. s. Štef. Dominik sp. M. Snežnica Sprem. Gosp. Kajetan sp. Cirijak s tov.	Tretjeredniki. Frančišk. misijoni. Srčnost radi vere preganjanim. Duhovniški in redovniški poklici. Apostolsko delo v Mar. družbah. Zanimanje za nebesa. Tol. trpečim. Napredek češčenja Srca Jezus. Družba za širj. vere. Sv. Detinstvo.	Ribnica Lj. Marjaniš. St. Ožbald Gora p. Sodr. Predoslje Š.Jak, ob Savi Polica	» Luče Novaštifta Solčava Mozirje Nazarje »
9 10 11 12 13 14 15	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	10. p. Roman Lavrencij m. Suzana d. m. Klara d. J. Berhmans ff Evzebij sp. Vneb. D. M,	Da dobimo prave katol. šole. Trpeči kitajski kristjani. Ločeni zakonski. V greš. zvez. živeči. Iztreb.grd. časop. Bogoljub, Glasnik. Kopališča in letovišča. Dijaki. Svetost kmeč. družin. Posvečenje. Posebno varstvo M. B. nad nami.	Gotenica Raka Jan če Gozd Dobovec Lj. Lichtent. D. M. v Polju	Bočna Ptuj » » hiraln. » » » s. Pet. P. » »
IG 17 18 l'J 20 21 22	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	11. p Rok, J. Hiacint f p. Helena ces. Ludovik š. Bernard c. Ivana Šantal Timotej m.	Božjepctniki. Kužne bolezni. Vojaki, orožn., redarji. Železničarji. Krščanska ljubezen med narodi. Napredek katol. v naši dcmovini. Cistercijani in trapisti. Zanemarjeni otroci in starši. Meš. zakoni. Pravoslav. Krivoverci.	Dolenja vas Ribno St. Lovrenc Cerklje p. K. Žalna Mekinje Ti ebnje	S. Urban Hajdina Vurberg S. Andr.SI. g. S. Lovr. SI. g. Sv. Marko Sv. Ožbald k.
23 24 25 26 27 28 29	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	12. p. Filip sp. Jernej ap. Ludovik kr. Zefirin p. m. Jožef Kalas Avguštin c. uč. Jan. obglav.	Treznost naš. naroda. Gostilničarji. Duhovne vaje za duh. in moške.. Vsem strah pred smrtnim grehom. Delavci, brezposelni, rokodelci. Kat. zavest med nami. Poverjeniki. Učitelji, učiteljišča in vzgajališča. Skrb za notranje življenje in mol.	Koprivnik Št. Jernej Goriče Zg. Tuhinj Dole Stanga Stopiče	S. Marjeta Pt. Polenšak Rogatec S. Križ Slat. » : S. Ema
30 31	Nedelja Poned.	13. p. (Angel.) Rajmund sp.	Češčenje angelov var. Mladina. Versko mlačni. Ta mesec umrli.	Brdo Višnja gora	S. Pet. Medv. Kostrivnica
ZAHVALE.
A. Šibal (Ponikva) se zahvaljuje (vsled obljube) sv. Antonu Pad in sv. Roku, da je bolno živinče zopet okrevalo. — Amalija Carli (Tolmin) se zahvaljuje Mariji Svetogorski, presv. Secu Jezusovemu in vernim dušam v vicah za zadobljeno zdravje. — Mar. družbenica iz Trsta se zahvaljuje Materi božji za ozdravljenje v smrtnonevarni bolezni. — Družbenka L. M. v Trstu izreka zahvalo sv. Jožefu, sv. Mali Tereziji, sv. Antonu in dušam v vicah za varstvo in druge prejete dobrote.
B r e z n i c a. M. V. za ozdravljenje po hudi bolezni.
Obvestilo upravnšštva.
Več Marijinih družb še nj plačalo članarine za leto 1925; rok za plačevanje je bil določen do 31. maja. Tiste Marijine družbe, ki še niso storile svoje dolžnosti, naj to hitro napravijo.
Obenem sporočamo, da preskrbuje pisarna Marijinim družbam vse potrebščine in jim s tem prihrani pot v Ljubljano.
PROŠNJE.
V molitev- se priporočajo osebe, vdane kletvini. — Zakonska F. in A. R. se priporočata v molitev in prosita priprošnje bi. Device Marije, najsv. Srcu Jezusovemu, presv. Družini, sy, Seba-stijanu in sv. Antonu za pomoč v hudi stiski, za srečen izid novega podjetja, za zdravje in blagoslov, za milost stanovitnosti, za uspeh v važni zadevi, za krščansko življenje svojih otrok. — M. J. se priporoča v molitev vsem »Bogoljubovim« ča-stivcem božjega Srca Jezusovega, kakor tudi pri-prošnji sv. Antona P. in sv. Mali Tereziji za pomoč v stanovanjski in službeni zadevi. _ Marijina
družbenka se priperoča sv. Mali Tereziji n sv. Antonu P. za pomoč v važni zadevi, za pravo pamet in zdravje. — M. K. se priporoča sv. Antonu, presv. Srcu Jezusovemu za ozdravljenje udn. revmatizma in živčne bolezni ter za blagoslov in ljubezen v zakonu," in za okrepitev prave vere. — Neka družbenka Mariji na Brezjah, Srcu Jezusovemu in sv. Mali Tereziji za zdravje in druge dobre namene. — Marijina družbenka presv. Srcu, sv. Jožefu in sv. Mali Tereziji za milost redovnega poklica in za pomoč v važnih zadevah.
Pozabljena oseba božja.
Bili so časi, ko je slovensko ljudstvo v stiskah in nadlogah močno častilo Sv, Duha, O tem priča nič manj kakor 33 cerkva v ljubljanski škofiji. Pričakovali bi, da se bodo skoraj vrnili časi posebnega češčenja Sv, Duha, kakor čutimo, da so se vrnili in so že nad nami časi posebnih obiskov božjih. Sv. Duh je od Kristusa obljubljeni in poslani Tolažnik človeškega rodu. Poudarjamo, da ga Kristus sam imenuje Tolažnika. Sv. Duh pomaga vsakemu človeku, ki išče Njegove pomoči; vendar pa se nikomur ne usiljuje; v nekaterih dušah pa še posebno rad deluje. To so tri resnice o delovanju Sv, Duha, ki naj o njih nekoliko več razpravljamo.
Cilj človekov na zemlji je prav tisti cilj, ki ga brez Sv, Duha ne moremo doseči, namreč; naše posvečenje. Pri posve-čenju človekovem veliko pomaga vzgoja, volja, vaja, a največ milost. Kot zgled za vse to postavimo novega svetnika župnika Vianney-a. »Poleg Boga«, je dejal Vianney, »je moje življenje delo moje matere ,,, Krepost se iz materinega srca preliva v otrokovo dušo«. To je vzgoja. »Ko sem bil štirileten deček, sem se z bridkostjo odrekel drobnemu moleku na ljubo moji sestri, ki me je zanj zavidala. Taka premagovanja so mi pozneje mnogo pomagala pri mojem delu,« To je volja. »Marijo sem ljubil, preden sem jo poznal. To je moje najdavnejše nagnenje.« To je lepa vaja. A vsega tega bi si Vianney ne bil osvojil in ohranil brez duha ljubezni, ki je Sv. Duh. Sv, Duh ima veliko veselje razlivati vsepovsod mir in edinost; ustvarjati dobro in lepo, tako v nerazumnem kakor v razumnem stvarstvu. Vsepovsod so v stvarstvu razliti simboli Njegove ljubezni. Neskončnost neba, neizmernost morja, samotnost gora, nedolžnost otroških oči, materinska skrb ptice za svoj zarod: to vse so simboli božje ljubezni, to vse so znamenja skrivnostnega božjega Posvečevalca naših duš.
To so spomini božje ljubezni do na% in opomini božje ljubezni za nas. Kar je vdihnjeno v nerazumno stvarstvo, bodi
toliko bolj vdihnjeno v živo človekovo dušo. To delo posvečenja hoče Sv, Duh izvršiti nad vsakim človekom.
Ali Sv, Duh se nikomur ne usiljuje. Prvi, ki nad vse ceni milost božjo, je Bog sam. Zatorej je nikomur ne usiljiije. Sv. Duh čaka, gleda, prosi, navdihuje. Njegova milost je kakor plaha ptica, ki ob vsaki nepriliki odbeži in se spet čuječe bliža kraju, odkoder je bila prepodena.
Sv. Duh hoče, da ga kličemo na pomoč. Prošnja sv. Cerkve je nanj naslovljena s klicem: »Pridi, Sv. Duh!«. Apostoli so se z Marijo priporočali za prihod Sv. Duha. Cerkev, kateri je zagotovljeno varstvo Sv. Duha, veliko moli k Sv. Duhu v neprestanih daritvah in molitvah, po svojih redovih in samostanih. Pri delitvi vsakega zakramenta se Cerkev spominja Sv. Duha. Fred sv, birmo moli škof z razprostrtimi rokami nad birmanci, da bi Sv. Duh razlil nanje svoje darova. Sveti župnik Vianney je že v svojih mladih letih veliko molil. »O to je bil lep čas, ko sem na očetovem polju šel za plugom in sem molil. Kako sem bil srečen tisti čas, ko sem bil še pastir s tremi ovcami in sem se vlegal v travo. Drugim se je zdelo, da spim, a jaz sem molil. O blažena doba, ko sem na očetovi njivi bral plevel in zraven mislil: treba bo tudi dušo osnažiti plevela, da bo sposobna za sprejem božje besede.« Tako je deloval Sv. Duh v dečku; deloval lahko in zato, ker je deček moli!. Morda porečete: »Uči nas moliti k Sv, Duhu!«, Za ta namen ni treba dolgih, posebnih molitev; v Očenašu je že naslovljena lepa prošnja poleg Očeta tudi na Tolažnika Sv. Duha. Kadar ^namreč molimo: »Pridi k nam tvoje kraljestvo,« obudimo tudi hrepenenje, sprejeti vase kraljestvo milosti. Kadar prosimo: »Reši nas hudega,« rotimo Sv. Duha, da nas reši duha brezsrčnosti, tidosrčnosti, zlasti pa najhujšega hudega, to je večnega sovraštva. Hujša kazen ne more zadeti duše, ki je ustvarjena za ljubezen, kakor obsodba na sovraštvo večnega pogubljenja. »Kdor mene ljubi,« pravi Kristus, »ga bo ljubil
tudi moj Oče in bomo k njemu prišli in pri njem prebivali.« Kdor pa" ljubi Kristusa, mora izpolniti zapoved ljubezni. A te izpolnitve ni in ne more biti brez pomoči Sv. Duha. »Prosite in se vam bo dalo; iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo. Zakaj vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.« (Sv. Luka; 11, 9—10.)
Sv. Duh zlasti rad prihaja k njim, ki jih najde zbrane v samoti. »Poklical jih bom v samoto in bom govoril k njihovim srcem.« A ni vsaka samota prijetno in primerno prebivališče za Sv. Duha. Je samota telesa, o kateri duša nič noče ve-deti. V taki samoti se včasih nahajajo jetniki, ki se pa iz nje slabši vrnejo, nego so šli vanjo. Je samota duše in telesa, v kateri žive n. pr. kartuzijani, trapisti, bene-diktinke, klarisinje, karmeličanke, a ta samota je le za nekatere. Samota, ki v nji rad deluje Sv. Duh in ki za njegovo delo popolnoma zadostuje, je samota duše. V njej da Sv. Duh okusiti svojo iskrenost in moč in lepoto. Svojo iskrenost: nenadoma najde duša pravo mero, merilo za svoje govorjenje, vedenje in vse življenje. Svojo moč izkaže duši, ki jo najde zbrano v samoti. Don Boskova ma+i se je naveličala gospodinjstva pri svojem sinu, ob katerem se je zbirala naraščajoča mno-
žica mladih razposajencev. »Ne zdržim več,« je potožila svojemu sinu, ko sta bila sama v sobi ob tihi večerni uri. Sin pa je pogledal z dolgim pogledom na sv. križ na steni in molčal. Mati je razumela molk in skusila nad seboj moč Sv. Duha, ki veje v samoti. Tudi ona je pogledala na sv, križ in sklenila: »Pa še ostanem.« V samoti se poraja v duši nekaj svetlega in lepega; ne veš ali je spomin lepih časov, ali je up lepše prihodnosti. Naenkrat se ti zazdi življenje vredno življenja, vredno žrtev. To je navdih. Sv. Duha. Velike osebe vseh časov so ljubile in iskale samoto in so jo tudi našle; ne sicer vselej samote telesa, pač pa po mnogih bojih samoto srca. »Moja soba,« piše sv. Frančišek Šaleški, »je polna ljudi, moja duša je v tihi samoti. Vsi dogodki okrog mojega telesa ne zadenejo moje duše. Po-iščimo si tako samoto vsak dan vsaj za nekaj trenutkov zjutraj in zvečer. To sicer ne pojde brez zatajevanj in premagovanj, za začetnika je to mala umetnost. Ali ves ta trud in boj je bogato odtehtan v spoznanju, da smo se oteli mnogim prevaram in zablodam lahkomišljenega in površnega življenja. Marija, nevesta Sv. Duha, naj nam izprosi milost notranje zbranosti in samote.	A. n „
Krščanska šola.
'(Vseučiliški pref, dr. L. Ehrlich.)
Odkar je zavladal križ na svetu, najdemo med krščanskimi naselbinami cer-kov in šolo, dvoje svetišč: cerkev — svetišče molitve, šola — svetišče izobrazbe. Pojdite v poganske vasi Afrike in Azije; iskali boste zaman cerkev in šolo med pogani. Imajo morebiti v kaki šumi poganske molitvenice, imajo morebiti v svojih mestih lepe templje in mošeje; a da bi cerkev in šola vsaki vasi dali < svoj pečat, tega poganstvo ni poznalo. Če nastajajo zdaj šole tudi med pogani, je to edino le posledica krščanske kulture, ki jo prinašajo evropske krščanske sile v poganske pokrajine.
Cerkev in šola! Dvoje svetišč! Cerkev — svetišče, ki v njem ljudstvo moli in časti Boga, večno Resnico; šola — tempelj izobrazbe, ki naj se v njem otroci izobražujejo v svetnih umstvenih resnicah, potrebnih za vsakdanje življenje, Med
obema ne more biti nasprotja. Kako tudi? V šoli naj vendar otrok pridobi najvažnejše resnice v raznih vedah, kakor v računanju, čitanju, zemljepisju itd. In ker so vse te resnice samo odsvit večne Resnice — Boga, morajo dovesti otroka dosledno le k Bogu, če je pouk tak, kakršen mora biti.
Pouk v teh svetih resnicah pa je smatrala od nekdaj Cerkev za potreben, da se na ta način otrok usposobi za samostojno mišljenje, da se navadi kolikor mogoče obvladati naravo, da kolikor mogoče okrepi duševno in duhovno nadvlado nad stvarmi. Čimbolj je pa otrok umstveno razvit, tembolj je tudi pristopen za višje nadnaravne verske resnice. Radi tega je umevno, da je Cerkev od nekdaj bila učiteljica narodov ne samo v verskih resni-sah, marveč tudi v posvetnih vedah. Komu ni znano, da je Cerkev ustvarila mno-
gim narodom njih pisavo, da jim je oskrbela prve knjige itd. Ravno mi Slovani se tega najbolj zavedamo, saj sta sveta apostola Ciril in Metod izumila slovanske črke in spisovala prve slovanske knjige. Danes vzdržuje sv. Cerkev med poganskimi narodi okrog 30,000 katehistov aH učiteljev, ki uče poganske otroke v najrazličnejših jezikih pisati, brati, računati itd. Cerkev in šola se torej med seboj izpopolnjujeta; med njima samo na sebi ni sovraštva; lc. zli duh je tisti protivnik, ki utegne zasejati med njima sovraštvo.
Danes se šolstvo po vseh deželah silovito razvija. Raste promet, nastajajo tovarne, razvija se industrija, gibljsmo se v telefonu, telegrafu; nad nami letajo zrakoplovi: vse to kaže, kako silno deluje človeštvo na vseh poljih. Zato pa rabimo mnogo šol, in sicer dobrih šol, da moremo tekmovati z drugimi narodi, Tega razmaha šolske izobrazbe se mi prisrčno veselimo. Čim več prave izobrazbe, tem več prosvetljenih ljudi na vseh poljih človeškega udejstvovanja.
Pri tem pa seveda mislimo na p r a -v o izobrazbo. Kaj je izobrazba? Izobraziti se pomenja: dati pravi obraz, pravi lik kakemu človeku. Učitelj je tisti, ki naj da poleg staršev pravo izobrazbo otroku. Kako to stori? Uči ga brati, pisati, računati; poučuje ga v zemliepisju, naravoslovju itd. Ti predmeti so drobni, lepi kamenčki, biseri, mozaiki, ki pa morajo biti zbrani skupaj v lično urejeno celoto. Vsem tem posameznim mozaikom mora dati enotno skupno podlago verouk: otrok mora spoznati, da mora vse, kar je okrog njega, vse kar živi in deluje, služiti Vsemogočnemu v nebesih. Tisti učitelj, ki bi to prezrl, bi nametal v otrokovo glavo cel kup takih biserov mozaikov brez vsakega reda. Le oni učitelj, ki res enotno in v okviru božjih resnic izobrazuje mladino, izvršuje svoj poklic kot poslanec božjega Učenika. Takega moramo vsi spoštovati. Gotovo je to najbolj vzvišen poklic, ki si ga moremo misliti.
Ker je šola naravnost življenskega pomena za bodočnost vsakega naroda, je razumljivo, da se morajo brigati za šolo vsi, ki jim je od Boga dana naloga, skrbeti za bodočnost družine in naroda.
V prvi vrsti pridejo v poštev starši. Vse kar starši pridobe, vse kar ljubijo, vsa izročila, ki so jih prejeli od svojih ora-dedov, zapuste ob svoji smrti svoji deci,
ker čutijo, da žive v svojih otrocih naprej. Starši so smatrali, preden je bila sploh kaka država, vzgojo otrok za svojo naj-prvotnejšo in najslajšo pravico in dolžnost. V vseh časih in pri vseh narodih ja veljalo načelo, da imajo starši strcgo dolžnost, skrbeti za versko in moralno, kakor tudi za telesno vzgojo svojih otrok.
Ker pa starši sami nimajo zadosti časa ali znanja, da bi dan za dnem otroka poučevali v vseh modernih vedah, zato si skupno oskrbe učiteljev, ali pa pošljejo otroke v dobre vzgojne in učne zavode, ali si ustvarijo posebne šole, ki v njih učitelji po namenu staršev otroke izobražujejo. Na dlani je, da morajo učitelji izobraževati v soglasju s starši. Kar yz roditeljem sveto, mora biti tudi učiteljem drago.
Če si ogledamo mišljenje našega ljudstva, moramo reči, da je velika večina globoko verna in da hoče svoje otroke vzgojiti v ljubezni do Boga, v zvestobi do katoliške Cerkve, Pojdite na katerokoli višino, recimo k Sv, Joštu, razglejte se po sorskem polju, dvignite svoj pogled na sosedne griče. Preštejte, če morete, vse bele cerkve, ki so posejane po polju med zlatim klasjem. Raz griče pa ti pošiljajo številne pozdrave lične kapelice in cerkvice. Vse to si je zidal naš verni narod v preteklih stoletjih ter s tem izpričal svojo neomajno, globoko vernost in pobožnost. Da, naš narod je narod božjih hramov, Marijinih svetišč, rožnega venca. Naš narod je narod Marijinih deklet, klenih krščanskih mož in onih vzornih mater, ki jih moremo imenovati le z genotjem v srcu. Slovenska mati! Kdo te bo z zadostnim spoštovanjem opisal! Kdo bo tvojo ljubezen do rodnega slovenskega otroka do dna umel!
Tradicija našega naroda je* odločno krščanska in zato je jasno, da mora biti slovenska šola v svojem bistvu krščanska.
Zakaj vse to pišemo? Ali je kdo sploh dvomil o tem? Mi seveda nikdar ne. Nam poštenim Slovencem ie bilo to popolnoma jasno. So pa drugi, ki mislijo o tem drugače. So taki, ki nam pripravljajo novo šolo, tujo šolo, ne slovenske, ne krščanske šole, in tudi ne ljudske šole, V Belgradu so izdelali načrt za osnovne šole, ki so ga zdaj obravnavali v šolskem odseku zakonodajnega odbora. Le silni opreznosti in delavnosti naših poslancev in gotovo tudi odločnemu nastopu našega vladike knezo-
škofa dr. Jegliča se imamo zahvalili, da je za enkrat obravnavanje tega zakona odgodeno.
Kakšna bi bila ta šola?
Žalila bi predvsem naš verski čut! Naš prevzvišeni knezoškof ljubljanski je v Belgradu protestiral proti tej šoli, ker bi v njej Cerkev ne imela nikakih pravic. Veroučitelje bi nastavljal več ali manj minister prosvete; cerkvene praznike bi predpisal tudi minister prosvete; veroučitelje bi nadzorovali posvetni nadzorniki; v šolskih odborih bi Cerkev ne imela nobenega zastopnika. Učna knjige, tudi za verouk, bi odobraval minister prosvete; zasebne naše verske šole, ki so postale nekako bistven del naše vzgoje (zavodi uršulink, šolskih sester itd.) bi se polagoma odpravile. Škof je izjavil, da bi vzakonitev takega načrta pomenil kulturni boj, to se pravi: med državo in Cerkvijo bi nastali težki spori, preganjanje in kaznovanje duhovnikov i. dr.
Nova šola bi pa nadalje uničila tudi slovenski značaj naših šol. Ta zakon pozna namreč samo »srbsko-hrvat-sko-slovenski« jezik, ki ga na svetu sploh nikjer ni. Čuje se, da se v ministrstvu prosvete pripravljajo učne knjige, večinoma spisane v cirilici in srbsko-hrvatskem jeziku; v slovenščini pa je nekaj odstavkov za pesek v oči. Ne vemo, če je to res, Na vsak način pa daje besedilo tega šolskega zakona ministru ter vsem drugim centra-listom in narodnim odpadnikom možnost, da izrinejo polagoma slovenščino.
Mislite si samo, kako smo se morali prej dolga desetletja boriti za svoj slovenski jezik (naši koroški in primorski bratje se še zdaj borijo zanj); zdaj bi pa naenkrat pri nas nastala šola, ki naj bi ne bila več slovenska! Če kdaj, moramo mi Slovenci sedaj dvigniti svoj glas, ko se dela šolski zakon, da enkrat za vselej zasiguramo slovenščini izključno zakonito pravico učnega jezika na naših šolah. Državni jezik, ki naj se v njem poučuje slovenska deca, je pri nas slovenščina.
Načrt je končno protiljudski in pa policijski. Naprtuje namreč ljudstvu ogromna bremena; ljudstvo bi moralo zidati nova šolska poslopja, kjerkoli je 30 za šolo godnih otrok; nadalje napraviti za vsakega učitelja stanovanje tekom petih let; vsaka šola bo morala imeti posebno dvorano za šolske svečanosti. Vse to je lepa in prav, saj končno
ljudstvu, ki ljubi svojo mladino in pravi napredek, ne bo nobeno breme, noben izdatek za povzdigo šolstva — prevelik; toda če ljudstvo plača, mora imeti pri ureditvi šole, pri nastavljanju učiteljev itd. tudi besedo. A po tem načrtu ljudstvo sploh ne pride do socdločevanja pri šoli. Doslej je krajni šolski svet predlagal učitelje, Po tem načrtu bi poslala učitelja višja oblast, ne da bi se ozirala na ljudske želje. V krajnih šolskih svetih bi imeli ljudski zastopniki celo vrsto dolžnosti, a zelo malo pravic. Pa kar je najbolj zanimivo, za ljudske zastopnike so v načrtu postavljene razne'kaz;ii in globe, če bi se ne ravnali po črki; zato o kakem prostovoljnem in veselem sodelovanju ljudstva ne more biti govora. Same kazni in kazni in spet kazni. Tudi za učitelje vsebuje osnutek polno kazni. Učitelj bo stal nasproti ljudstvu kakor policaj, ki bo moral naznanjevati razne malenkostne prestopke šolskega odbora višjim oblastem. Celo roditeljski sestanki, ki naj vendar slonijo na svobodnem sodelovanju učiteljstva in staršev, stoje pod bičem policije.
Šola po novem načrtu bi vpeljala v mase našega ljudstva versko mlačnost in brezbrižnost. Nekdo je imenoval tako šolo napol sladko limonado, ki nima v sebi nobene meči in nobenega okusa. Ljudstvu ta šola ne bo dala prave hrbtenice v velikem boju, ki se bije med slabim in dobrim. O večnoveljavnih temeljih krščanske morale, o Bogu, večnosti, posmrtnem življenju ta šolski načrt sramežljivo molči.
Zgodovina nas pa uči, da se je državni absolutizem razvijal vedno v isti meri, v kateri je padalo versko življenje ljudstva. Ob času Kristusovega prihoda so bili rimski cesarji pravi bogovi, ki so smeli ljudstvo do skrajnosti izsesavati in trpinčiti. V tisti dobi so poznali samo vsemogočno gospodo in brezpravne sužnje. Versko življenje je bilo pod ničlo. Prišlo pa je krščanstvo s svojim naukom o enakosti in svobodi človeka, o dolžnostih vladarjev do državljanov itd.; s krščanstvom pa so se začele razvijati svoboščine državljanov. Suženjstvo mora izginiti, žena postane svobodna, otroci so nekako sveti in nedotakljivi, preganjanim služijo cerkve kot pribežališče,
V današnji dobi propada pod pritiskom svobodomiselstva krščansko življenje po vsi Evropi; istočasno pa narašča sirova sila države. Država hoče imeti da-
iies tisoče oči, da bi vse videla; to je po-licija- Država hoče imeti tisoče ušes, da bi vse slišala in vse zasledovala, kar državljani gcvore in delajo; to pomeni ti-
Isoče uradnikov, to je birokracija. Vlada hoče imeti tisoče rok, da bi povsod lahko posegla vmes; to zahteva tisoče vojakov. E Današnji čas se tako baha s svojo pro-I svitljencstjo, s svojim napredkom, s svojo E svobodo; vidimo pa, da je polovica člo-t veškega rodu oborožena od nog do glave, | da bi je druga polovica ne požrla.
Tako šolo, ki nas nehote privede v I državo policije, birokracije, vojaštva, od-l klanjamo! Želimo si pa šolo, kjer se uči-■j mo tega, kar je bilo sveto in drago našim pradedom, in kjer popolnoma svobodno I in brez strahu vdihavamo sladki vonj f onega nebeškega nauka, ki je omilil in t ožaril vso človeško zgodovino, ki je po-I ložil leva poleg jagnjeta, ki je ustvaril iz barbarov olikane narode Evrope. Če so t taki roditelji med nami, ki žele,,da se nji-
hovi otroci izobražujejo v mlačni in limo-nadarski verski šoli, ker je svetlo solnce vere za njihove oči presvetlo, naj pa ne zahtevajo, da bi morali potem tudi vsi drugi otroci bloditi v temi in v mraku in si zakrivati svoje oči. To je isto kakor če bi morali vsi otroci temna očala nositi, ker je nekaj otrok bolnih na očeh.
Šola, ki jo mi zahtevamo, naj bo svobodna, naj bo verska, naj bo slovenska, naj bo ljudska, naj bo napredna v najboljšem smislu, naj bo moderna! Za tako šolo našemu ljudstvu nobeno breme ne bo preveliko.
Za tako šolo se bori društvo »Krščanska šola«. Zdaj bo umevno, zakaj je potrebno, da ima vsaka župnija lastno podružnico »Krščanske šole«. Kdor čuti krščansko, kdor ima ljubezen do Cerkve, do materinega jezika, naj stopi v to društvof
Pobožnost Srca Jezusovega — vir bogoljubnega
življenja.
(Montanus.)
Živimo v svetem letu. V tem času nam še posebej velja beseda sv. Janeza: »Kdor je pravičen, bodi še pravičnejši, in kdor je svet, bodi še svetejši!« (Raz. 22, 11) in besede svetega Pavla: f »Bratje! Prenovite se v duhu svojega Uma in oblecite človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in resnični svetosti« (Efež. 4, 23) »da bo vaša ljubezen bolj in bolj rastla v spoznanju in v vsej razumnosti, da boste razločevali, kaj je boljše, da boste čisti in brez zadolženja v dan Kristusov, napolnjeni s sadom pravičnosti po Jezusu Kristusu, v slavo in hvalo božjo.« (Filip. 1, 9.) — Da, sveto in bogoljubno življenje v Bogu — to naj bi bilo posebno prizadevanje in sad svetega leta! Ali pa ni takšno življenje v tesni zvezi s pobožno-stjo božjega Srca Jezusovega? Poglejmo!
Prvi znak svetega življenja je ta, da se varujemo greha, posebej smrtnega greha. Zakaj bogoljubno življenje ne more biti v duši, ki je vdana grehu; saj pravi sveto pismo: »Hudobne misli ločijo od Boga«. (Modr. 1, 3)
in »Kdor dela greh, je iz hudiča, ker hudič od začetka greši« (I. Jan. 3, 1). Zato nas spominja tudi sveti Pavel »da se odpo-vejmo hudobiji in posvetnim željam«, če hočemo »trezno, pravično in bogaboječe« živeti »na tem svetu, pričakujoč blaženega upanja in častitljivega prihoda velikega Boga, našega Zveličarja, Jezusa Kristusa, ki je dal sam sebe za nas, da bi nas rešil vse krivice in si očistil izvoljeno ljudstvo, vneto za dobra dela« (Tit 2, 11), In prav posebno se moramo varovati smrtnega greha, če hočemo sveto, bogoljubno živeti. Zakaj vsak, kdor smrtno greši, »žali in zaničuje neskončno Veličanstvo božje; kaže nesramno nehvaležnost do Boga, svojega najboljšega Očeta; odpove se s strašno nezvestobo Jezusu, svojemu ljubeznivemu Odrešeniku, in drzno zametuje milosti Svetega Duha,« Vsak, ki smrtno greši oropa samega sebe posvečujoče milosti božje in s tem pravice biti otrok božji in dedič nebes, oropa samega sebe vseh zaslug, ki si jih je že pridobil za nebesa, pa naredi tudi nesposobnega, pridobivati si novih zaslug, in nakoplje si večno pogubljenje, Kako nekaj strašnega
Vnebovzetje (Assunta). Slikal Tizian. (Praznik 15. avg.)
je greh, posebej smrtni greh! Ni čuda, če nam kliče božji Zveličar: »Ne bojte se tistih, ki umore telo, duše pa ne morejo umoriti, marveč tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel.« (Mat. 10, 20.)
Ali pa ni ravno pobožnost do božjega Srca Jezusovega, ki nas tako močno odvrača od greha? O da! Saj nas ta pobožnost že sama na sebi navdaja s studom do greha, Zakaj zaradi naših grehov je bilo to Srce vtopljeno v brezmejno žalost na Oljski gori; zaradi naših grehov je bilo »z zasramovanjem nasičeno«, zavoljo »naših hudobij potrto« (litanije pre-svetega Srca Jez.); zavoljo naših pregreh s sulico prebodeno in s trnjem ovenčano. Srce Jezusovo je »sprava za naše grehe«. Kdo bi mogel grešiti, če resno razmišlja vse to?! — Pa tudi po enem svojih glavnih namenov nas more pobožnost do Srca Jezusovega odvračati od greha. Ta je: popraviti, zadostiti za raz-žaljenje, prizadeto temu predobremu Srcu in sicer zadostiti z ljubeznijo, s češčenjem, s prošnjo za odpuščenje grehov, vsaj nekoliko nadomestiti to, kar mu odrekajo, kar mu po krivici odjemljejo vsi različni .grešniki, ki ga žalijo; zlasti še tisti, ki ga žalijo v presv. Evharistiji. Zakaj to je po izrečni želji Gospodovi, poleg drugih, vzvišeni namen pobožnosti do presv. Srca Jezusovega. Kako milo toži Gospod sveti Marjeti Alakok: »Ali mar ni nikogar, ki bi hotel imeti sočutje z menoj in se udeleževati z menoj vred trpljenja, ki sem ga moral prestati zaradi grešnikov?« Kdo pa bi hctel in mogel zadostovati za grehe drugih, če bi sam žalil z grehom božje Srce Jezusovo. — In zoper velike javne pregrehe sedanjih dni: zoper javno brezverstvo in uživanjaželj-nost, zoper napuh in nesramnost, zoper upornost v Cerkvi, državi in družini, ali nam ni zopet božje Srce Jezusovo, ki je najlepši vzor vseh čednosti, najvarnejša bramba in zavetje? In to je drugo kar moramo poudariti, ko govorimo o bogo-ljubnem, svetem življenju.
Za bogoijubno življenje namreč ni dosti, da se varujemo greha, ampak predvsem moramo tudi rasti v čednosti. Zakaj Bog sam nas opominja: »Obrni se od hudega in delaj dobro; zakaj Gospod ljubi pravico in ne bo zapustil svetih, vekomaj bodo ohranjeni« (Ps, 36, 27—28); in Kristus nam kliče: »Bodite popolni, kakor je vaš Oče v nebesih popoln!« Zato pristavlja tudi sveti Pavel; »V dobrih delih pa nikar ne opešajmo; zakaj ob svojem času bomo želi, če ne omagamo« (Gal. 6, 9). Zato: »Bratje! Oblecite kakor izvoljeni božji, sveti in ljubljeni, prisrčno usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, skromn st, potrpežljivost. Prenašajte drug drugega in odpuščajte si med seboj, če ima kdo čez koga pritožbo, kakor je Kristus vam odpustil, tako tudi vi. Na vse to pa oblecite ljubezen, ki je vez popolnosti« (Kol. 3, 27), In ko mislimo na bogoijubno življenje, moramo še prav posehno poudariti eno oziroma dve čednosti: to je ljubezen do bližnjega in Boga. »Kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu, in Bog v njem« (I. Jan. 4, 16) piše sveti Janez. Sveti Frančišek Šaleški pa uči: »Eni mislijo, da je popolnost v tem, če kdo nosi spo-korno obleko; drugi mislijo, da je popolnost v hudem postu; tretji, ako kdo daje miloščino; še drugi, če kdo pogosto prejema sv, zakramente. Eni mislijo, da so že dosegli vrhunec, ako se oprimejo notranje molitve; drugi pa mislijo, da .je popolnost v zamaknjenju in nadnaravnem premišljevanju... Ali vsi se motijo in varajo,,. Jaz pa, kar se mene tiče, ne poznam druge popolnosti, kakor da človek ljubi Boga iz vse svoje duše, svojega bližnjega pa kakor samega sebe. Brez te je vsaka druga popolnost napačna.« »Ljubezen nas ne veže in druži le z Bogom, v čemer edino je naša popolnost, temveč druži tudi vse druge čednosti in jih vodi k njih pravemu središču, ki je Bog in njegova č^st« (Duh sv. Frančiška Sal.).
(Dalje.)
Ne odlašaj na jutri, kar moreš danes storiti.
Ne nakladaj drugim, kar moreš sam izvršiti.
Ne razmetuj denarja, dokler ga nimaš v roki.
Ne kupuj nepotrebnih stvari, ker so poceni.
Največjo bridkost in žalost povzročajo dostikrat take nesreče, ki nas sploh ne zadenejo.
Presojaj vse od dobre strani.
Če si jezen, štej do deset, preden iz-pregovoriš; ako si močno razdražen, štej do sto.
Nič ni mučno, kar voljno storimo.
Za njim!
(Roman iz Kristusovih časov. — Prevaja iz nemškega P. P.)
VII.
Veronika, hči Šamaja, je bila čedaljebolj v skrbeh, ko je videla, da vsled Jezusovega nastopa pada ugled judovskih učenikov, predvsem pa njenega očeta. Vedno je imela svojega očeta za vzor človeka in učenjaka, zato ker se je tako strogo držal besede Pisma in zahteval tudi od drugih, da se ga drže. Edinost judovskega ljudstva in slava Izraela mu ie bila vrhovno vodilo in srčna želja.
Sedaj pa je nastopil Galilejec, ki ni ne učen in ne bogat in navadnega tesarja sin — pa so se začele obračati množice ljudstva od Šamaja in dreti za tujcem! Jezus sicer zadnje čase ni prišel nič v Jeruzalem in s Šamajem nista še nikdar bila prišla navzkriž v besedah; toda na vsakem voglu se je čulo le njegovo ime. Neverjetne čudežne stvari so se pripovedovale o njegovih delih... Če bo šlo tako naprej, bo ne le Šamaj, marveč tudi Gi-deon in drugi, ki niso tako strogi v razlaganju Pisma, — vsi bodo naenkrat ostali zavrženi ob strani in ljudstvo bo enoglasno drvelo za njim — za njim, ki je Galilejec in tesarjev sin! To pa ne sme biti! Tudi Veronika je hotela storiti, kar je v njeni moči, da se to prepreči, Vedela je, da je bilo sklenjeno v visokem zboru, da Galilejec mora umreti; toda način smrti ni bil določen in tudi tisti, ki bi hotel to za Jude prekoristno delo izvršiti, se še ni javil. Nasprotno: tudi v zboru modrih jih je sedelo nekaj, ki se niso strinjali z načrtom za umor, ampak so bili — kakor n. pr. Nikodem — skrivni privrženci Jezusovi. Tu je bilo torej treba pogumne roke, da tujec Galilejec ne dobi še več privržencev kot jih ima. In tu se je Veronika spomnila na mladeniča Simona. Kakor se ni bil ustrašil Janeza Krstnika v puščavi, ampak je šel in ga pogumno zatožil Herodu, tako bo Simon tudi v tem slučaju storil to, za kar ga bo prosila * Veronika; tembolj, ker je Veronika videla, kako globok vtis je napravila nanj. In ako mu da slutiti, da se sme po izvršenem činu nadejati celo njene roke v zakonsko vez — potem bo Simon pokorno klonil glavo!
Tiste dni je Simon prišel na obisk — pravzaprav po slovo. Bil se je namreč odločil, da gre iskat Jezusa, da ga sam vidi in sliši, da ga potem po njegovem nauku obsodi ali pa — da se mu sam podvrže in postane njegov učenec. Prijatelj Juda iz Karijota je bil sedaj že pravi učenec Jezusov in je javno odpadel od Gideona, Starček Gideon je ves ža-
losten privolil, da naj gre tudi Simon in se prepriča o Jezusu. Dodal je pa še, da se boji, da tudi Simon ostane pri Jezusu in se izneveri Gideonu. Simon je sicer rekel, da to ni mogoče, vendar je menil na tihem, da ne bo zaprl svojega srca resnici, ako jo vidi na Jezusu, pa če bi tudi moral odpasti od najdražjega, kar ima na svetu — od svojega uče-nika Gideona.
Tako je torej prišel Simon po slovo k Veroniki. In ta mu je rekla pri odhodu:
»Simon, na te so uprte oči Izraela. Reši naše ljudstvo tega prevratnega človeka, in hvaležen ti bo moj oče, ki silno trpi vsled njega in tudi jaz!«
»In tudi ti —?« je vprašal Simon. »Tudi jaz!« S tem mu je dala spoznati, da se ne bosta protivila niti ona, niti njen oče zakonski zvezi, ako se vrne Simon kot osvoboditelj ..,
»Tu imaš meč!« je dodala Veronika, in mu stisnila ostro bodalce v roko. Simona je zazeblo in nekaj se je uprlo v njem, da bi on imel biti morilec . , .
»Ali naj umorim mirnega človeka? Veronika, tega vendar ne moreš zahtevati od mene!« je vzkliknil in odstopil za korak.
»Osvoboditi bodi tvoj namen,« je pogovarjala Veronika. »Ako osvobojenje ne more priti drugače nego s smrtjo, potem — da — potem naj umrje zapeljivec!«
Oči so se ji svetile v jezi in maščevanja-željnosti. In ko je videla, da Simon še omahuje, je dostavila:
»Vzemi prijatelj! Poišči ga in ako spoznaš, da je vreden smrti, potem dvigni bodalo in —«
»Da, toda le, ako spoznam, da je vreden smrti, potem ne bom odlašal niti trenutek,« je slovesno obljubil Simon in vzel bodalce.
Tako je torej Simon šel v notranjost dežele s trdnim sklepom, da gre za njim, da ga najde.
In našel ga je. Bilo je proti večeru, ko se je Simon približal predmestju Jerihe. Od daleč je videl gručo ljudi, moških in ženskih in otrok, ki so se veselo gnetli okrog moža velike postave, ki je stal sredi njih in se obračal v pogovoru sedaj do enega, sedaj do drugega. Ko je Simon prišel bližje, je takoj spoznal, da mora ta biti Jezus iz Nazareta; zakaj mi-lob^ in resnoba ga je izdajala za preroka. Toda, kaj neki hočejo ljudje od njega? In kaj

jim on tako vneto pripoveduje? Glej, ali ni vzel otroka v naročje in ga poljubil? Komaj ga je odložil, že pristopa drugi in tretji in prosi, da mu vsaj roko položi na glavo... In matere tam v ozadju z dojenčki v naročju silijo naprej, da ne zamude prilike in ta dobri mož ne odide, preden blagoslovi tudi njenega otročiča . .. Neizrekljivo ljubezniv pogled! Simon se je pomešal med množico. Oko se mu je širilo ob lepih prizorih in srce se mu je vnemalo za novega preroka ... Da, v tem trenutku je bila že odločena njegova usoda!«
»Da,« je rekel prerok Jezus; »tebi je podoben, hči moja! Skrbi, da bo tudi dober tako kot lep!«
»To hočem!« je rekla mati in stopila v ozadje.
A glej — tu se je rinil v ospredje drug otrok. Bil je sam, brez matere in močno je šepal na eni nogi.
»Kaj ti je, deček?« je ljubeznivo prašal Učenik in položil otroku roko na glavo.
»Šepa že od rojstva,« je odgovorila neka žena namesto otroka. »Sirota je sedaj dva-
Najbolj češčena podoba Marijina v cerkvi sv. Avguština v Rimu.
(Za praznik sv. Avguština 28. avg.)
Tu so bile dobre matere, ki so pripeljale svoje otroke k čudodelnemu možu, zato ker so jih ljubile in bile ponosne nanje. Blagoslov novega preroka — so mislile — bo otrokom na srečo in veselje za vse poznejše življenje. In prijatelj otrok se ni utrudil blagoslavljati in poučevati jih.
»Blagoslovljen bodi in srečen v življenju!« je izgovarjal na tihem in dajal otroka materi nazaj.
»Ali ni meni podoben?« je ponosna in vesela prašala mati, ko ga je vzela nazaj v naročje.
krat ubog, ker pred tednom dni mu je umrla mati, očeta pa itak ne pozna.«
»Jaz ti pa hočem preskrbeti drugo mater,« je rekel Jezus in se ljubeznivo obrnil do množice žena, ki so stale v polkrogu: »Ali je tukaj katera, ki bi se usmilila dečka in ga vzela za svojega?«
Tedaj je nastal molk med materami; zakaj vsaka je imela s svojimi otroki skrbi čez glavo.
Jezus pa je rekel še bolj prisrčno: »Kdor sprejme katerega takih malih, mene sprejme.« Obenem je z nebeško milino pogledal mlado

leno, ki je stala prav zadaj za drugimi, solznih oči. Bila je Marija iz Magdale, nekdaj očitna grešnica.
»Stopi bliže, žena!« je bila beseda Gospodova.
Vse se je ozrlo in matere so naredile prostor, da je Magdalena mogla do Jezusa. Jezus pa je poljubil otroka in ga položil Magdaleni v naročje rekoč:
»Popravi, žena, na tem otrokti, kar si zagrešila pred svetom.«
In Magdalena je padla na kolena, • sklonila glavo, da so se ji razpletli lasje, in rekla: »Prisrčno rada Gospod, toda jaz sem grešnica in nevredna, da bi se dotikala nedolžnega otroka.«
Gospod pa je rekel: »Pokora ti je izbrisala greh; zato boš velika v mojem kraljestvu.«
Magdalena je zajokala veselja in vsa srečna in blažena odnesla otroka.
Ko je šla mimo mladeniča Simona, ki je stal v ozadju in gledal ves prizor, jo je leta ustavil in rekel:
»Ali me več ne poznaš, Marija iz Magdale?«
Magdalena ga je pogledala skozi solze in ga spoznala, da je on tisti, ki se je nekoč v puščavi prepiral s Krstiteljem in pretil, da ga izda Herodu. In rekla mu je:
»Poznam te in vem, kaj si. A sedaj pojdi in bodi učenec Jezusov, da ti bo odpuščeno, kakor je tudi meni.«
In Simon je rekel: »Hočem! A poprej še grem domov, da oddam to bodalce tistemu, ki me je ščuval na Nedolžnega.«
»Pojdi v miru!«
In šla sta vsak na svojo stran, a oba o prepolnim srcem.	(Dalje in konec.)
A.
A.

SPOMINU POKOJNIH
w
—^— Tiho junaštvo.

Skoro nenadno je posetil • tihe samostanske zidine angel Azrael. Poln občudovanja se je sklonil k lilijskemu cvetu, ga utrgal in odnesel božjemu Ženinu v rajski ženitni hram... Oveseljeno je Srce Kralja devic — nas pa napolnjuje globoka tuga — izguba drage m. Veronike. In še zvonovi, ti zvesti zvonovi, ki prekipevajo z nami v radosti in plakajo v bolesti — niso tožili, ko je ležala m. Veronika na mrtvaškem odru med palmami in belimi rožami! Prezrli so naše solze ter peli pesem vabe in poveličanja: »Pridi, nevesta, da boš kronana!«
M. Veronika je vršila v ljubljanskem uršulinskem samostanu različne službe. Nazadnje je bila samostanska upravite-ljica. Na vseh postojankah in pri vseh opravilih jo je vodila zrela preudarnost, ljubezniva dobrohotnost. Bila je do pikice natančna, toda hkrati možato velikopotezna. Naravnost ganljiva je bila njena pokorščina in otroška odvisnost od pred-stojništva.
Kreposti m. Veronike so bile tako izrazite, da se je zdelo, kakor bi ji bile pri-
rojene. In vendar so bile plod najzvestej-šega sodelovanja z milostjo; bile so posledica junaške samozataje, trdega boja. Vse sosestre smo bile deležne njene plemenite pozornosti in požrtvovalne ljubezni. V evharističnem Srcu je zajemala m. Veronika ljubezen, ki je je bila deležna vsa njena okolica.
Previdnost je privedla m. Veroniko večkrat v težavne položaje. Pa vprav taki slučaji so nam odkrili njene kremenitc kreposti. Malo je duš, ki bi vedno vdano in mirno sprejemale ponižanja. M, Veronika jih je; često celo s smehljajem in prisrčno hvaležnostjo,
Novicijatsko vneta je ostala rajnica do prezgodnje smrti.Kar videlo se je, kako goreče je hrepenela po izpopolnitvi. Da bi se povzpela do svetosti, se je posluževala predvsem dveh sredstev: Vsak mesec se je pripravila na smrt in častila je Marijo po nauku bi. Grinjona. Kjer je le mogla, je širila Grinjonovo pobožnost do Marije. V nujnih slučajih se je rada zatekala k dušam v vicah. Priljubljen ji je bil zlasti rožni venček za verne duše.
Več let je bila m. Veronika tudi voditeljica novink v Mekinjah. Vzgajala je naraščaj ljubljanskega, škofjeloškega, trnovskega (Češkoslovaška) in linškega samostana. Trdila je, da je bil ta čas najlepši v njenem življenju. Kako materinska je bila, vemo najbolje me, ki nas je v no-vicijatu vzgajala za Jezusa. Odločna je bila njena volja, a hkrati rahločutna. Zelo vestno nas je uvajala v samostansko življenje. Njen pristno redovniški zgled pa nam je bil neprestani nazorni nauk. Raj-nica je bila zares vzorna, globoko pobož-
na redovnica. Presrečna, vsa mladostna je bila, kadar so njene novinke delale sv. redovne obljube. Ti dnevi so bili tudi zanjo dnevi milosti, notranje obnovitve. Vedno in vedno je zablestela iz njenih vzgojnih besed ljubezen do katoliške Cerkve. Učila nas je živeti s Cerkvijo; čutiti, trpeti z njo; delati, žrtvovati zanjo. Za to ljubezen jo je Bog bogato nagradil že ob smrti. Umrla je — kakor je vedno želela in prosila -— bogato potolažena s sv. zakramenti za umirajoče.
Vzorna slika Marijine družbe.
Zakaj govorimo o bistvu in namenu Marijine družbe? Da bo vsak, ki se zanjo zanimlje, vedel o njej, kar je prvo in najpotrebnejše: namreč kaj je pravzaprav kongregacija.
Pojm o njej je pri mnogih v ustmenih m pismenih izjavah večkrat tako zmeden, da se moramo kar čuditi.
1. Kaj je Marijina družba?
Marijina družba je združenje, v katerem se za dobro vneti katoličani posvete Mariji, da bi z njeno pomočjo v sebi, to se pravi v vsem svojem življenju, njene čednosti posnemali in tudi druge za to pridobivali.
1. Marijina kongregacija je živ organizem.
Na čelu Marijine družbe stoji duhovni voditelj (prezes), ki ga postavi cerkveno predstojništvo. Voditelj ima v kongregaciji zelo obsežno oblast, ne toliko, da bi vzdrževal v družbi zunanji red, pač pa da bi pospeševal duha družbe po družbenih pravilih k vedno večji popolnosti. Pod njim stoje udje, ki zavzemajo v družbi razne stopnje kot člani ene in iste skupnosti. V tem se torej razlikujejo od raznih misijonskih družb in bratovščin, v katerih udje niso tako tesno združeni med seboj in so vsi enaki in jih združuje ista obvez-
nost, bodisi glede molitve, milodarov ali drugih del krščanske ljubezni.
Marijina družba je urejena četa, strogo disciplinirana, vendar gibko in premakljivo telo, ki je z ozirom na svoj apostolski namen vsak čas pripravljena v obrambo vere in lepega življenja. Po svoji upravi je popolnoma podobna bojni armadi ali bolje vojskujoči Cerkvi. Voditelj ni nikomur izmed svojih podložnih odgovoren, čeprav vodstvo družbe ni pripuščeno njegovi lastni volji, marveč je strogo usmerjeno po pra-. vilih, odobrenih od cerkvene oblasti. Strogo odgovornost ima z ozirom na svojo vest, svoje predstojnike, svojo ljubo Mater Marijo in na Boga. Voditelj je združevalna vez med družbo in Cerkvijo. — Vse drugo predstojništvo je njemu podložno. Odborniki tvorijo družbeni svet.
Kadar zahteva večja čast božja in Marijina, more voditelj preko vseh svetovalcev izvesti svoj sklep. Vendar pri vsej svoji oblasti, ki jo ima, ne bo pozabil, da je duhovni in duhovniški voditelj verskega združenja, v katerem se v prvi vrsti njemu spodobi, da je služabnik služabnikov božjih in Marijinih otrok. — Voditeljevo vodstvo ne sloni na železni sili, marveč na ljubezni, združeni s popolnim premagovanjem. Voditelj z globokim in velikim umevanjem družbe ne bo nikoli svoje oblasti zlorabljal, marveč jo bo rad previdno in modro Dostavljal v ozadje. Pri družbenih sveto-
valcih, ki so odborniki, bodi ob priliki volitev edino merilo zmožnost in zasluga za družbo. Marijina družba je izbor, jedro, združenje živovernih katoličanov, ki hrepene po krščanski popolnosti.
Marijina družba je ustanovljena za vse stanove in starostne dobe, vendar se predvsem začenja z mladino. Kdor je bil enkrat pravilno sprejet, ostane vsak čas član Marijine družbe (Pij X. 10. maja 1910). To sledi iz namena Marijine družbe, pa tudi iz njene zgodovine, a najbolj iz po-svečenja ob priliki sprejema. Zgodovina pove, da je bila prva Marijina družba ustanovljena za moško mladino in da so ti mladeniči kot možje v poznejšem življenju do svoje smrti ostali člani Marijine družbe. Šele 200 let kasneje (1. 751.) je bila z odlokom papeža Benedikta XIV. družba razširjena tudi na žene in dekleta. Seveda so bile ženske Marijine družbe ustanovljene tudi že prej, na pr.: v Frei-burgu (Švica), Inomostu in drugod, le da niso uživale tistih pravic, kakor moške Marijine družbe, to se pravi, niso bile pridružene (agregirane) prvi Marijini družbi v Rimu. Danes je pri Mar. družbi v Rimu, ki se imenuje »Prima primaria« pridruženih ne 48.000 družbenikov oz. družbe-nic, marveč 48.000 družb. Vse tvorijo veliko celoto s skupnim življenskim pravilom in namenom. To združenje je postalo še tesnejše po raznih škofijskih narodnih in mednarodnih družbenih zvezah, ki so združene med seboj po velikem osrednjem svetu Mar. družb v Rimu. Tako je bilo namreč sklenjeno v Rimu v maju 1922. leta na mednarodnem zborovanju družbenih voditeljev.
2. Duh Marijine družbe.
Marijina družba hoče svoje ude vzgojiti v popolne kristjane za vse življenje v stanu in poklicu, v katerega jih je Bog postavil; narediti jih hoče za prave, cele katoličane, ki so zvesto vdani Cerkvi in polni spoštovanja do duhovščine; v kar-moč popolne katoličane dejanja; po besedah Benedikta XIV. jih hoče »voditi na višek popolnosti«. Vsega tega pa družba ne namerava doseči s tem, da pomaga tej ali oni pobožnosti do razcvita med svojimi člani, marveč hoče obvladati njih življenje, njih celo življenje. Stanovitna navzočnost pri družbenih shodih še ne naredi dobrega družbenika oz. dobro druž-benico. Vsak član Mar, družbe se mora pošteno prizadevati, da bi mislil, govoril, delal, živel in umrl kot kongreganist —
družbenik, kakor zahtevajo splošna in posebna družbena pravila.
Cilj družbe torej ni samo ta, vnemati k pobožnosti, čeprav jo visoko ceni; njen program se razširja na vso krščansko popolnost.
Ta cilj hoče družba doseči na svoj način in samo po tem se razlikuje od vseh drugih pobožnih organizacij, ki zasledujejo isti smoter. Bogastvo Cerkve se sijajno kaže v čudoviti raznovrstnosti njenih naprav. Akoprav hrepene raznoliki redovi in raznovrstne bratovščine po istem vsem skupnem idealu, ki je Kristus, in hočejo eno ali drugo stran njegovega značaja udejstvovati v svojem poklicu, vendar nihče izmed njih nima pravice reči: Moja pot je najboljša. Prav tako je tudi z organizacijami, ki jih je ustanovila Cerkev za vernike, ki nimajo redovni-škega poklica, pa bi se vendar radi posvetili v svojem stanu.
Pot, ki je lastna Marijini družbi, označujejo predvsem sledeče tri reči:
1.	Njena popolnost je apostolska: pravzaprav je vsaka pristna katoliška popolnost — apostolska, pa je vendar še velika razlika, n. pr. med kartuzijanskim redom in misijonsko kongregacijo, katere delokrog je predvsem apostolski.
2.	Svoje člane hoče dvigniti do stanovske popolnosti.
3.	Predvsem hoče to doseči po Mariji in z Marijo. Ali s tem ne misli Marijinega češčenja vzeti v zakup, le sama zase noče storiti ničesar, kakor le po Mariji in z Marijo. Marijini družbi je Marija mati in učiteljica na strmem potu do krščanske popolnosti: Po Mariji k Jezusu! Marija je družbena vzornica in vodnica. Njo posnemati in ljubiti — je smoter Marijine družbe. Družbenik prične svoje delo s posvečenjem Mariji; z Njo sklene posebno, resnično, od Cerkve potrjeno zvezo. Poslej je njen služabnik, varovanec, zlasti pa njen otrok. Poslej noče nič storiti, razen z Marijo in po Mariji. Njej posveti vsak dan svojega življenja in se po močeh prizadeva k Njej pripeljati tudi druge.
Marijino češčenje je prav ločilno znamenje naše družbe, pa tudi nje najlepša prednost in najvišja moč.
Marijina družba si iz načelnih razlogov prizadeva za to, da bi bila ustanovljena za razne stanove. Ne sili vseh članov gotovega stanu v svojo organizacijo; vendar te, ki so ji vdruženi, hoče privesti k popolnosti. Zavoljo tega mora predvsem

priporočati stanovske čednosti in dolžnosti. Torej je ustanovitev in delitev družbe na razne stanove naravnost potrebna in sicer: najprej z ozirom na polnost samo, ki stavi na raznovrstne stanove raznovrstne zahteve; potem pa tudi na težave, ki ovirajo popolnost in so spet po starosti, spolu in stanu različne; kakor tudi z ozirom na vodstvo. Ako hočemo poudarjati stanovske dolžnosti, ne smemo imeti v isti sobi in sapi pred seboj duhovnikov in lajikov, staršev in otrok. Dalje tudi z ozirom na apostolstvo, ki je zopet različno pri različnih stanovih; naposled pa tudi z ozirom na obravnavo predmeta.
Tako je kongregacija ravnala v teku svojih 350 let in se je izkazala, da je poklicana, vzgojiti globokoverne katoličane v vseh stanovih. Nikakor se kongregacija ne deli v bogate in uboge, marveč vse njeno nasprotje in razločevanje temelji na zdravem razumu in ljubezni do krščanske popolnosti. Družbena pravila so torej od sv. Cerkve potrjena z ozirom na stanovsko razdelitev. Tak je duh Marijine družbe; popolno njeno sliko moreš dobiti le, če natanko premotriš pravila in določbe, ki so jih izdali papeži in škofje z namenom pridobiti vernike za vstop v Marijino družbo.
Marija in otroci.
Prvi in naravni vzgojitelji otrokovi so starši, zakaj Bog je otrokom postavil starše kot svoje namestnike z namenom večnega zveličanja,
Zatorej starši nikakor niso lastniki otrok, s katerimi bi mogli poljubno razpolagati. Vselej in povsod ostane Bog svojih stvari Gospod. On vodi po svoji Cerkvi človeštvo do časne in večne sreče. Katoliška cerkev ima torej sveto pravico in dolžnost do vzgoje otrok. Z močjo te božje pravice katoliške Cerkve poučuje duhovnik veronauk v šoli; z isto pravico vodi tudi voditelj v kongregaciji Marijine otroke; vendar ne na isti način kakor v šoli. Starši namreč izroče voditelju popolnoma prostovoljno svojo deco v globljo versko vzgojo.
Akoprav opravlja voditelj svojo službo po naročilu Cerkve, vendar nastopa v kongregaciji, mnogo bolj nego v šoli, v imenu in zastopstvu domače hiše.
Pri sprejemu otroka v kongregacijo si bo zagotovil privoljenje staršev in bo z njimi tudi poslej ostal v tesnem stiku.
Voditelj pa ne vodi otrok samo v imenu domače hiše, marveč tudi v blagor domače hiše; saj podpira starše pri vzgoji otrok, ki jih vrača boljše, kakor jih je prejel. Namen kongregacije ostane pri vseh stanovih in poklicih vedno isti, namreč popolnost, kakor je primerna gotovemu otroku v primernem stanu. Skratka: namen kongregacije je — vzgojiti Marijine otroke v idealne otroke.
Kaj razumemo pod idealnim otrokom? Vse, kar si moremo lepega in dobrega misliti na vzornem otroku, kakor je bila Marija lepa in dobra na izreden način.
Kongregacija hoče mlado srce, kakor nežno rastlino vzgojiti k popolni vzrasti in dovršitvi njegovega značaja. Otrok, ki se vzgaja po Mariji, se s tem obenem upodablja po Bogu, to se pravi — postaja pobožen. Spozna namreč svojo odvisnost od Boga in posredno tudi od drugih; na tem spoznanju pa temelji prava pobožnost, Iz otroške pobožnosti se razcvita sama po sebi nedolžnost, ta dragocena lilija, ki jo je Kristus pri sv. krstu zasadil v otrokovo srce; nedolžnost, ta zaklad sreče in veselja in detinske čarovitosti. Tudi je treba, da se vera zarana ukorenini v otrokovem srcu, če hoče pozneje iz vere živeti in v luči vere pojmovati svoje življenje. Kje pa naj se otrok navzame nesebičnosti, ponižnosti, skromnosti, ljubeznivosti? Kje prej in kje lažje, kot pri milosfivi in ljubeznivi Devici Mariji, Posamezne današnje družine marsikod visoko prerašča plevel samo-ljubnosti. Katera roka ga bo mogla skrb-neje izrvati, kakor Marijina? Kdo bo uspešneje ogrel mlado srce za čednost in krepost, kakor prečisto Srce Marijino? Ali ni Marija posoda vse svetosti in ali ni zmožna in sposobna napolniti s svetostjo tudi našo dušo? In eno pričakujete, verni starši, da se poudarja v kongregaciji: Četrta božja za.poved, Kongregacija je družina po zgledu nazareške družine, y kateri je bilo božje Dete staršem pokorno. Dokler imate svoje otroke v kongregaciji, se ne bojte za njih spoštovanje, ljubezen in pokorščino do Vas, Kako bi mogli voditi otroke k nadnaravni materi, če bi v kongregaciji razdirali vezi do naravne matere? Kje drugod se pove otrokom toliko o trudih in žrtvah niih staršev, kakor v
kongregaciji? Kje se navajajo otroci k vsakdanji molitvi za starše s tako pogostim poudarkom, kakor v kongregaciji? Saj so pokorni otroci najlepši dokaz blagonos-nega dela v kongregaciji in obenem najprimernejše vabilo za naraščaj novih Marijinih otrok.
Kongregacija in domača hiša sta torej v najtesnejši medsebojni zvezi. Starši morajo biti Mariji hvaležni, da je Marija iz njih družine poklicala otroka v svojo družino. Kongregacijo bo le veselilo, če se bodo starši radi udeležili kongregacijskih slovesnih prireditev. Marijini otroci bodo postali tesna vez med domačo hišo in med Cerkvijo; med tem kar prejemajo otroci naravnega in med tem, kar prejemajo nadnaravnega. Otrokom bo postal pogled v
Po svetu.
»V svetem letu v Rim priti in tam umreti — lepa usoda!« — V teh besedah je izraženo mišljenje indijskega škofa-domačina: Kuria-lacherry-ja iz kraja Changanacherry, ki je pred par tedni umrl v Rimu kot svetoletni romar. Indijski škof Roche iz dr. J. mu je govoril ob odprtem grobu. Pogreba se je udeležil odposlanec sv. očeta ter mnogo zastopnikov iz vsega katoliškega sveta.
Največji križ. V Rimu so izgotovili največje razpelo sveta; narejeno je iz brona. Ta 27 metrov visoki križ bodo postavili na svetišče v Pompejih, Svetil se bo v solnčnih žarkih več kilometrov daleč naokrog.
Vse isti dan. Tam na Bavarskem (Ber-neck) sta dva brata (dvojčka) Janez in Jurij Bar — bila isti dan rojena in krščena, isti dan sta v starosti 60 let tudi umrla, in isti dan sta bila v skupnem grobu pokopana. Ce sta tudi obadva hkrati v nebesa prišla, bo pa še najboljše.
Prvikrat od časa reformacije so imeli letos v Berlinu na praznik sv. Rešnjega Telesa zopet javno procesijo z Najsvetejšim. Vse ulice, koder se je pomikala številna množica pobožnih vernikov, so bile sijajno okrašene. Pomožni škof Deitner je nosil sv. Res. Telo. V spremstvu so bili najvišji uradniki — deželni in državni. Tudi nekatoliško prebival-
večnost prav tako domač, kakor bivanje v domači hiši; še več, čutili in vedeli bodo, da še nimajo pravega stalnega doma, marveč, da šele prihodnjega pričakujejo. Kakor jim je draga beseda oče, tako jim bo ljuba tudi molitev »Oče naš«; kakor dobro dene njih srcu ime mati, tako se bo prilegla njih dušam tudi Mati milosti božje. Ob žeji in lakoti po božji pravici bodo lažje pozabili na telesno žejo in lakoto v domači hiši. Pa to niso samo lepe želje, to so lepa dejstva, ki so se zgodila že v tisoč in tisoč slučajih. Kapital, ki ga da domača hiša z nedolžnim otrokom kongregaciji, bo sprejela v stoteri meri nazaj. A na ta stoteren sad je seveda treba — po Gospodovi besedi — čakati v potrpežljivosti.
stvo se je spoštljivo obnašalo. Nikjer ni bilo nobenega nereda.
Revnim duhovskim romarjem daje nekaj časa sem rimski jubilejni odbor brezplačno hrano in stanovanje. Te ugodnosti je dnevno deležnih 20 siromašnih duhovnikov, ki jim je njih škofijski ordinariat dal potrdilo, da so res v slabih gmotnih razmerah.
Nekaj dobrega je pa vendarle izvršila sosedna Italija. Pozidati je dala in popraviti vse cerkve, ki so bile med svetovno vojno ali porušene ali poškodovane. 200 cerkva je bilo nanovo postavljenih, okrog 400 so jih popravili in izboljšali. Novovlitih in v zvonike obešenih zvonov je bilo več nego 7000.
Bernardka Soubirous, ki je umrla 1. 1879., stara 35 let, je bila 5. julija t. 1. prišteta slovesno med blažene. K slovesnosti je pripeljal lurški škof, 831etni msgr, Schoepfer, Al-začan po rodu, več stotin svojih vernikov iz Lurda in okolice. Zanimivo je, da je bil med romarji tudi še živeči brat blažene Ber-nardke. To je pač izredna sreča, da bi brat doživel proglašenje blaženstva svoje lastne sestre.
Ni se jim obneslo. Na premeten način so se po dolgih pripravah zmuznili v zakladnico cerkve sv. Petra v Rimu drzni tatovi, ki so odnesli več dragocenosti. Toda prišli so jim na sled. Zalogo ukradenib predmetov so kma-
mm
X
.*." " l*.v : - a

-»-V"-:-:-''''
-w rt /7)
lu našli pri nekem črevljarju. Zaprli so skupino 15 oseb.
Čast materam! V mestu Gladbeck so proslavili 132 družinskih mater, ki so zredile 1386 otork, na ta način, da so jih povabili v občinsko hišo, kjer je vsaka prejela častno darilo.
Katoličani v Nemčiji imajo letos običajno veliko zborovanje v mestu Stuttgart od 22.
ki je bil vojni kurat. »Med 4 lA letnim bivanjem na bojišču sem delil sv. zakramente in dušno tolažbo okrog 50.000 vojakom (umirajočim, ranjencem in bolnikom). Med temi 50.000 sta bila samo dva, ki sta odklonila tolažila svete vere ter vztrajala v neveri.«
Tam, kjer je več prave ljubezni do mladine. Prusko ministrstvo za znanost, umet-
Bartolommeo: Presv, Devica se prikaže sv. Bernardu,
(Za praznik sv. Bernarda 20. avg.)
do 25. avgusta. 26. bo zlet na Bodensko jezero. Veliko zborovalnico z 10.000 sedeži bo postavila mestna občina. Slavnostno sv. mašo bo imel papežev nuncij msgr. Pacelli.
Samo dva. Tudi bavarski vojaki iz svetovne vojne so imeli nedavno svojo skupno spominsko romanje in pobožnost. Naj omenjamo samo eno zanimivost iz pridige dr. E.,
nost in ljudsko izobrazbo je dalo izjavo, da ni nobene ovire, če se zdaj, ko se izdeluje nov učni načrt, vpelje na nekaterih višjih razredih tretja tedenska ura za krščanski n saj k.
Vse se čuai, da je ohranil sedanji papež Pij XI. tako vztrajnost in živahnost, ko dan-nadan sprejema številne romarje, jih pozdrav-
Ija, jim govori vzpodbudne besede — včasih do 20 minut. Ko so mu nedavno svetovali, naj nekoliko varuje svoje moči in zdravje, je odgovorih »|Sprejem tujih romarjev zame ni breme ali muka, marveč mi je velika tolažba ter skoraj razvedrilo sredi drugih skrbi in nalog.«
Po domovini.
Po desetih letih. Na kresni dan so zopet prenesli na Višarje podobo Matere božje, ki je bila takorekoč v pregnanstvu skoraj deset let. Cerkev Marijino so bili Italijani med vojno (17. sept 1915) razstrelili, a zdaj so jo zopet pozidali. Marijin kip so bili Žabničani še začasa rešili. Italijanska vlada je tudi dala popraviti župnišče in gostišča. Ob prenosu Marijinega kipa na hrib je bilo navzočih okrog 2000 romarjev ter 20 duhovnikov. Ko je množica napolnila višarsko svetišče, so duhovniki v treh jezikih navdušili pobožne vernike za ljubezen do nebeške Matere.
Naši Primorci romajo v Rim dne 27. septembra; v Gorico se vrnejo 6. oktobra.
Cerkev sy. Frančiška v Spodnji Šiški v Ljubljani — raste. Zidovi se dvigajo že iznad temeljev. Slovesno blagoslovljenje ' vogelnega kamna je bilo v nedeljo, 28. junija. Po izvršenem obredu je imel ljubljanski knezoškof pomenljiv, svečanosti primeren govor in sveto mašo. Novo svetišče ne bo imelo običajne zunanje oblike, marveč bo zidano po načrtih arhitekta Plečnika, ki ni le znan po izvirnosti v svojih zamislih, marveč tudi po praktičnosti prostorov. Cerkev bo postavljena in sezidana s prostovoljnimi darovi slovenskega ljudstva. Kdor ve, kako je vprav v tem delavskem koncu »velike« Ljubljane potrebna prostorna cerkev, bo rad po možnosti pomagal.
Cerkvena proslava tisočletnice hrvatskega kraljestva se je izvršila na praznik presvetega Srca Jezusovega. Ta dan je bil dan poklonstva hrvatskega naroda božjemu Zve-ličarju. Dočim je ljudstvo s tiho in pobožno molitvijo na praznik Srca Jezusovega proslavilo lOOOletni zgodovinski spomin, je bila zunanja svečanost preložena na naslednjo ne: deljo, ko se je slavlja udeležilo preko 20.000 oseb, med njimi zastopniki najvišjih oblasti.
Da ne bo zmote ... Že zadnjič smo opc-zororili, s kakšno vnemo širijo protestanti in razne krivoverske družbe pokvarjeno luthe-ransko sv. pismo med ljudi, ki o tem niso poučeni. Prav zadnji čas so hodile in menda še hodijo najete, brezvestne osebe okrog naših ljudi ter jim usiljujejo protestantovsko sv. pismo, češ, saj so pisali listi, kako potrebno je čitanje sv, pisma. Res je to, a pri-
poročali smo čitanje pravega, nepokvarjenega sv. pisma. Ponavljamo torej: Prav je, če si naroči vsaka katoliška družina vsaj ta del sv. pisma nove zaveze, ki je nedavno izšel v založbi Kat. tiskovnega društva v lepi, ročni in nanovo predelani slovenski izdaji. Na naslovni strani so natisnjeni prireditelji: dr. Gr. Pečjak, dr, A. Snoj in dr. Fr. Jere. Ti gospodje so oskrbeli to novo izdajo po naročilu ljubljanskega škofa dr. Ant. B. Jegliča. Prvi del obsega evangelije in apostolska dela. Kdor si to knjigo naroči, ni nikakor zavezan, da bi si moral omisliti tudi druge dele sv, pisma, ki bodo sledili. Jedro božjega razodetja je itak v tem delu, ki za navadne razmere docela zadostuje.
Po grškem (vzhodnem) obredu je opravil v Ljubljani dne 12. julija slovesno sveto mašo škof dr. Njaradi iz Križevcev. Ta dan (12. ys-iija) se je bil pričel kongres za proučev? nje vzhodnega bogoslovja v Ljubljani. Došlo j' iz vseh krajev Evrope okrog 200 tujih udeležencev, med njimi več škofov in odličnih učenjakov. Bog daj, da bi se uspeh pokazal v čedalje ožjem približevanju in združevanju vzhodne z rimskokatoliško Cerkvijo.
Zopet oskrunjenje Najsvetejšega. V noči 23. junija je neki izgubljen človek vlomil v tabernakelj šmihelske cerkve pri Novem mestu, stresel svete hostije na oltar ter odnesel dragoceno monštranco in ciborij. Strašna pro-palica mora biti tak izvržek človeštva, ki še tako daleč izpozabi, Ako je že zdaj tako slabo pri nas, kaj naj pričakujemo od šole, ki naj bi se osnovala na podlagi novega šolskega zakona, ki bi ga framasoni radi »skozi spravili« !
»Čekati bolja vremena ...« V Sarajevem je izhajal zelo priljubljen katoliški tednik »Ne-djelja«. Ker je bil — po mnenju oblasti — preoster, je bil ustavljen. Ista usoda je zadela tudi drugi list, ki so ga namesto »Ne-djelje« jeli izdajati pod imenom »Križ«. Naročnikom je uprava sporočila: »Nema dakle drugo nego čekati bolja vremena.«
Za stolnega kanonika je imenovan duh. svetnik Jožef Vole, župnik na Rovih in urednik mladinskih listov »Vrtec« in »Angelček«.
701etnico je praznovalo ljubljansko Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov koncem junija. Razen skupne zahvalne maše so bile na sporedu še slavnostna zborovanja, gledališke in koncertne točke. Društvo lahko s ponosom in zadovoljstvom gleda v preteklost, kajti v tej dolgi dobi se je v njegovem okrilju izkristaliziralo lepo število značajnih,
katoliških obrtnikov in mojstrov; marsikaterega mladeniča je društvo ohranilo na poti poštenosti ter obvarovalo notranjega poraza. Zahvalnost gre vsem, ki so se trudili ter žrtvovali svoje moči za blagor obrtniške mladine. Poštenim mojstrom in staršem pa priporočamo, naj ne opuste, da bi mladih vajencev ne napotili v okrilje tega hvalevrednega društva.
Novo mašo so imeli: C u n d e r Vilko 5. julija na Jezici; Glinšek Fr. 5. julija pri Sv. Križu (p. Kostanjevici); Jeraša Fr. 12. julija pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko; Kristane Leon 12. julija v Šenčurju pri Kranju. ((Slavnostni propovednik lavant. škof dr. Andrej Karlin.) Lamovšek Matija 5. julija v Št. Rupertu na Dol.; Slapšak Julij 2. julija v cerkvi karmeličank na Selu; S t u -d e n Fr, 12. julija na Trstenšku. (Slavnostni pridigar stolni prost in generalni vikar Andrej Kalan.) V Gorici sta bila 29. junija posvečena za mašnika Slovenca Viktor Stanič in Natalij K j a č i č
Slovesno preoblečena kot redovnica v samostanu Marijinega obiskanja v Hallu pri Inomoslu je bila na kresni dan učiteljica Marija Rakovec, hčerka upravnega ravnatelja Ivana Rakovca (Jugosl. tiskarna v Ljubljani).
Smrtna kosa. V nedeljo, 5. julija, je umrl v Trbonjah tamošnji župnik Ivan K o g e l -n i k , star šele 46 let. Pokopan je bil v Čr-nečah.
Krščen je bil v stolnici ljubljanski ravnatelj trgovskega podjetja Artur Heller. Po svetem krstu je prejel sv, obhajilo. Svete obrede je izvršil stolni župnik kanonik dr, Klinar,
Duhovne vaje za učiteljice in uradnice
(bivše gojenke Lichtenthurnovega zavoda) se prično 6. avgusta zvečer ob šestih in trajajo do 10. avgusta zjutraj. Vodil jih bo č. g Lu-dovik Šavelj C. M. Vse, ki se jih hočejo udeležiti, naj se po možnosti do 1. avgusta pri-glase vodstvu zavoda. Vabljene so tudi one, ki niso bile gojenke tega zavoda.
Dopisi.
Struge. Umrla je na svečnico Marija Gre-gorič. Z njo je izgubila dekliška Marijina družba eno najboljših članic. Že v mladosti je sklenila, da hoče darovati Bogu svoje devi-štvo. Srčno rada bi bila stopila v samostan, a domače razmere ji niso dopuščale, Ponižno se je vdala v voljo božjo ter sklenila, da hoče med svetom res čednostno živeti- Bila je vedno naročnica »Bogoljuba«; z velikim veseljem ga je prebirala. Bila je prijazna, zmiraj vesela in zadovoljna. Predvsem je ljubila moli-
tev in pobožno petje. Sam Bog ve, koliko ur je prebila v domači cerkvi pred Najsvetejšim, kjer je glasno naprej molila. Koliko svetih pesmi Mariji in Jezusu v ča-st je pre-pela! V bolezni ni nikoli nič tožila; z veliko potrpežljivostjo je prenašala hude bolečine. Ni se bala smrti. Kadar je bilo njeno trpljenje najhujše, je večkrat vzdihnila: »O Bog, saj ti pošiljaš trpljenje, ker nas ljubiš; če hočeš, za tebe rada še kaj več trpim.« Iskreno je ljubila brezmadežno Devico; zato pa Marija svoje ponižne hčerke ni zapustila. Ravno na Marijin praznik je s svetinjo Brezmadežne v rokah mirno v Gospodu zaspala;
Ig pri Ljubljani. Črnogledci vedno tožijo, kako je mladina željna uživanja, češ, samo zabava in ples jo še veseli. Zadnje čase se kaže, da je ta očitek pretiran. Mladina postaja marsikje bolj resna. To sklepamo lahko iz velikega števila deklet, ki stopajo v Marijino družbo. Tako n. pr. je bilo 10. maja na Igu v družbo sprejetih 42 deklet, pa ne samo takih, ki so komaj dokončale šolo; večina jih je med 18. in 20. letom. Teh ne vlečejo več razne plesne zabave, marveč so svojo mladost posvetile Mariji, česar gotovo ne bodo obžalovale in objokovale, kakor mora marsikatera, ki misli, da je treba mladost uničiti z uživanjem in se izživeti na plesiščih. Lep zgled teh 42 mladenk naj potegne za seboj vsa poštena dekleta, posebno pa tista, ki žele priti v Marijino družbo, a jih odvrača prazen strah, češ, »kaj bodo pa ljudje rekli«. Kaj bodo rekli? Pošteni se bodo z njimi veselili, za ničvredneže se pa pameten človek ne meni. Torej le pogum in na plan. Članstvo v Marijini družbi je prednost in velika milost, ki je ne smemo zavreči.
Postojna. Naša Marijina družba se živah-neje giblje. Na praznik Marijinega oznanjenja je bil sprejem 9 novih članic. V Marijin vrtec je bilo sprejetih ob isti priliki 35 otrok,. — (Skupno število cvetk v Vrtcu — 100.) Upati je, da bo iz družbe mladih Marijinih otrok zrast-la krepka četa zvestih članov Marijine družbe, — Shodi s skupnim sv, obhajilom se vršijo redno. Prav lepo so okrasile družbenice Marijin oltar pričetkom meseca maja. Tudi si je nabavila Marijina družba nov oder, da nudi domačinom tupatam nekoliko poštene zabave. Dne 7. januarja je umrla v Vel. Otoku Ivana Novak. Bila je vseskozi zgledna družbenica, kar je pokazala zlasti proti koncu, ko je popolnoma vdana v voljo božjo z veseljem pričakovala, da se preseli k nebeški Materi. Globoko je ganilo marsikoga, ko se je poročila dne 25. maja družbenica Ivana Fajdiga z Jakobom Bizjak, članom fantovske Marijine
družbe v Studenem. Poroka je bila združena s sv. mašo, pri kateri sta oba prejela sv. obhajilo. Nato sta šla na Sv. goro, da se izogneta običajnim ženitovanjskim pojedinam.
Iz črnič na Goriškem. Letos na praznik sv. apostolov Petra in Pavla je naša dekliška Marijina družba proslavila petnajsto obletnico svojega obstoja z večjo prireditvijo, h kateri je povabila vse okoliške sesterske družbe. Odzvale so se polnoštevilno s svojimi zastavami. Lep je bil prizor, ko so članice sedmerih družb v belih oblekah, okrašene s svetinjami od vseh strani prihajale v vas. Ob pritrkovanju zvonov je 260 družbenic ukora-kalo med glasnim petjem v krasno ozaljšano cerkev, ki je bila od stropa do tal, ob vseh zidovih in stebričih vsa v zelenju m cvetiu. — Globoko zamišljene in prisrčne so bile besede voditelja dornberške Mar. družbe. Govoril je o junaštvu, ki je potrebno Marijinim družbenicam, da zmagujejo zmaja — za-lezovalca nedolžnosti in poštenosti mladine Besede so prišle iz srca in so šle v srce. Bog nam daj junakinj!
Po sprejemu novih članic in blagoslovu je domača družba — jubilantinja — svojim sesterskim družbam vprizorila na odru »Kat. slov. izobr. društva« ganljivo igro »Najdena hči« s pozdravnim nagovorom in peterimi de-klamacijami, ki so v izbranih besedah slavile Marijo in kazale srečo Marijinega otroka. Med odmori je kamenska družba nastopala z lepo ubranim petjem. Bilo je nekaj prijetnih uric.
Razšli smo se z zavestjo, da je celotna proslava poživila in potrdila v nas Marijinega duha, ki je mladini najmočnejša opora v najnevarnejših letih življenja.
Iz Ihana. Naj povem nekaj besed o naši dekliški Marijini družbi. Koncem aprila smo se poslovile od svojega dolgoletnega župnika in družbenega voditelja, g. Alojzija Železny-ja. Bog mu bodi plačnik za vse dobro, kar nam je podal v besedi in zgledu. Isti dan je dospel novi župnik g. Janez Kepec iz Selc. Takoj se je z vso vnemo lotil dela tudi pri družbi. Sklicano je bilo večkrat posvetovanje, da si je odbor začrtal smernice za prospeh družbenega življenja. Ustanovil se je olepševalni odbor. Dekleta z veseljem donašajo svežih cvetic, da je cerkev vedno praznično okrašena. Časih je izpremenjena v pravcati vrt. Na bin-koštni ponedeljek je bilo sprejetih 32 deklet. Naša družba šteje zdaj 90 članic, kar je vse-kako lepo število za majhno župnijo. Lepo bo, ko se bo Marijina misel zanesla v sleherno hišo, v vsako družino. Še lepše bo, če
bodo družbenice res vredne hčerke Marijine če bodo delale čast svetinji in traku.
Na binkoštni torek smo pohitele z gospodom voditeljem na prijazni Holmec v cerkvico Marije Device. Po službi božji nam je domači gospod župnik razkazal društveni dom; naš g. voditelj pa nam je razložil ves razgled tja do sinjih gora. Imamo še vse polno načrtov za bodočnost in pracvit naše družbe in v poglobitev verskega življenja. Vse za Jezusa po Mariji.
Iz Šmihela pri Novem mestu. (Mali pred Jezusom.) Prvi petki so v Šmihelu lepi dnevi zlasti za pridne deklice iz Marijinega vrtca. Ta dan vse mrgoli pr_ed Najsvetejšim. Vsaka Marijina rožica hoče prva prejeti Jezusa v svoje nedolžno srčece. Človek se res veseli, ko vidi toliko malih otročičev že v zgodnji jutranji uri oblegati spovednice in hiteti k obhajilni mizi. In to so navadno otroci iz oddaljenih vasi. In kako ljubko se potem glasi petje teh nedolžnih deklic, ki pojejo med sveto mašo v cerkvi. Marsikdo je ,_že rekel: »Prvi petki so v Šmihelu postali pravi otroški prazniki.« Naj bi ta mladina izprosila od pre-svetega Srca Jezusovega obilo blagoslova za vso obširno župnijo. — Videti je pa tudi dosti odraslih, ki opravljajo pobožnost devetih prvih petkov. Med temi so' zlasti nekatera pridna dekleta iz Marijine družbe.
V Vel, Poljani (p. Črenšovci, Prekmurje) je bila dne 20. junija ustanovljena mladeniška in dekliška Marijina družba. Prva ima 30 članov, druga 120 članic. Marijin vrtec je bil že prej vpeljan. Oddelek za dečke združuje 67, za deklice pa 72 cvetk. Uspeh je jako zadovoljiv. Mladina prihaja pridno k sv. maši tudi ob delavnikih. Dnevna udeležba pri službi božji od 100 do 200 oseb. Za župnijo, ki ima okoli 2000 duš, je to število dokaj častno. Ministranta sta dnevno pri sv. obhajilu. Od 19. do 21. junija smo imeli tridnevnico pod vodstvom P. Ladislava, kapucina iz Ptuja. Vsak dan sta bila po dva govora. Obhajanih je bilo 1500 oseb. V nedeljo 21 junija popoldne se je karmoč sijajno razvrstila procesija z Najsvetejšim. Nastopili so tudi žiškovski Orli in Orlice z naraščajem ter obe Marijini družbi. Udeležba je bila za naše razmere ogromna: vsega ljudstva se je nabralo gotovo okrog 5000. Veličastna manifestacija Prekmurcev, ki je veljala proslavi božjega Srca Jezusovega.
Leskovec pri Krškem. Naj se tudi iz Les-kovca oglasimo s kratkim dopisom. Naša Marijina družba (dekliška in ženska) se pod skrbnim vodstvom g. dekana prav živahno giblje.Imamo lepo novo družbeno zastavo, ki smo nanjo kar ponosne. Pritegnila je nase ta-
jcoj precej novih članic. Kadar skupno nastopimo k angelski mizi, nas je toliko, da je res veselje. Enako veličasten prizor nudi naša udeležba pri procesijah. Nad 500 deklet i" žena z družbenimi znaki daje lepo spričevalo veliki leskovški fari. Imamo tudi šest odsekov, ki pri naših razmerah in močeh še dosti dobro delujejo. K mesečnim shodom prihajajo dekleta in žene prav z veseljem, ker vedno dobe potrebnih navodil. Končno naj še omenim, da nam je 20. aprila t. 1. neizprosna smrt ugrabila vzorno članico naše dekliške Marijine družbe, Ano Urbanč iz Jelš, Njeno življenje je bilo skromno in Bogu vdano. Najlepša njena čednost je bila ljubezen do Marije tn do sv. Evharistije, Dekleta, posnemajte jo!
Sv. Vid nad Cerknico. Na nedeljo sv. Alojzija, 21. junija, je bilo sprejetih v Marijino družbo 64 deklet. V lepem govoru nam je cerkniški dekan J. Juvanec razložil velik po-
men Marijinih družb za posameznika, za družino in celo faro. Zdaj nas je vseh v Marijini družbi nad 100.
Zagorje pri Kozjem. Tukaj se je letos prvi in glavni romarski shod prav lepo ob-nesel; procesije so trumoma tri dni prihajale in odhajale. Na pomoč so prihiteli vsi gg. duhovniki iz dekanije, tako da je lahko vsak častilec zagorske Matere božje opravil svojo romarsko pobožnost. Tudi šolska mladina je pri letošnji skušnji pokazala, kako je napredovala pod svojim novim katehetom. Zagor-jani smo ponosni, da gg. duhovniki kakor nekdaj zopet radi k nam prihajajo. Marijina družba skrbi za olepšavo prikupljive Marijine cerkve tako, da jo mora vsakdo občudovati. Sploh je nastala v naši župniji novo duhovno življenje. Lahko smo Bogu in Mariji hvaležni za skrbnega dušnega pastirja.
Versko-prosvetne iskre.
»Tudi jaz sem delavec.« Tako je nagovoril nedavno papež Pij XI. večjo skupino delavskih romarjev, ki so bili sprejeti v avdijenci. »Tudi jaz sem delavec, kakor vsakdo izmed vas, in življenje moje, ki je delu posvečeno, me priganja, da delo čedaljeboij cenim in ljubim. Delo je, ki daje človeku pravo dostojanstvo, pa je tudi najboljše sredstvo za sveto in zaslužno življenje.« Zares krasne besede iz ust prvega delavca v vinogradu Gospodovem!
Tam, kjer je olika. Na Holandskem sta se scšli nedavno dve dami, ki spadata med diplomatske kroge, ter sta se razgovarjali o tem in onem. Ena teh dveh je še-le pred kratkim do-šia v glavno mesto. Kot članica diplomatskega zbora bi se morala javiti kraljici Viljemini ter ji naznaniti svoj nastop. Druga je bila že več let v prestolnem mestu; bila je o vseh običajih in formalnostih natančno poučena. »V kakšni obleki naj pa zaprosim za avdijenco pri kraljici?« — vpraša novodošla diploma-tinja svojo starejšo sovrstnico. »Če hočete napravili kraljici kaj veselja, nikar ne glejte na moderno modo. Kraljica ne mara pohujšljive nagote. Nage roke so ji naravnost zoprne; še bolj pa sovraži ozko in kratko obleko. Če hcčete, da boste vpoštevani pri kraljici, se morate ogibati celo na dvornih balih nedostojne mode!« — Voljo kraljice je ta dama vpoštevala; ali vpošteva tudi voljo Kralja vseh kraljev?!
Vestna stvar. Krščanske matere! Vaša vestna dolžnost je paziti, da ne zajde v Vaše
družine noben nekrščanski list, nobena dvomljiva knjiga. Tudi o tem bo treba enkrat odgovor daj?.ti.
Kaj mora imeti vsaka krščanska družina? Vsega ne moremo našteti. Pri tem vprašanju je poudarek na besedi »k r š č a n s k a« družina. Če ' je res krščanska, naj si prilično oskrbi čedno razpelo (križ), ki se lahko na mizo postavi; dva svečnika; posodico za blagoslovljeno vodo. Kadar pridejo z Bogom, se to vse potrebdje.
Kratka oporoka. L. 1867. je umrl Ignacij Holzapfel, takratni dekan v Ribnici na Dolenjskem, Bil je splošno spoštovan in ljubljen duhovnik. V svoj testament baje ni nič drugega zapisal, kot besede: »Dušo Bogu _
prah zemlji! Za dediča postavim zavod za gluhoneme, ki naj se ustanovi.« — Zavod je v Ljubljani nasproti javni bolnišnici in je prava sreča za našo domovino.
Evharistična odgoja. Bilo je še pred svetovno vojno v praški nadškofiji. Dobra mati pride s svojo 7 letno hčerkico Berto v ženski samostan obiskat svojo sorodnico. Ta j.-; bila vprav zaposlena v pekarni za cerkvene ho-stije. Mati gre z Berto kar tja v ta prostor. Dekletce vidi prvikrat, kako se hostije peko in prirezujejo, preden jih vzame mašnik, da jih posveti. Medtem, ko se mati pogovarja z redovnico, vzame Berta eno veliko hostijo spoštljivo v roke in jo poljubi.' »Kaj pa počenjaš, otrok,« de mati začudena? »Veš, mama, ko bo prišel ljubi Zveličar v to hostijo,
bo že našel moj poljubček na nji, pa bo vesel« — se je glasil odgovor dobrega otročiča. Ali ni bila mati vesela takega umevanja!
Vse, kar je poštenega, naj nastopi zoper nemarno žensko modo. Hvalevredno prvači med svetnimi zavodi vseučilišče v Pragi. Gori je dijakinjam prepovedan vstop v študijske prostore, ako so pomanjkljivo napravljene. Predpis je ta-le: »Obleka mora biti v pristojni oddalji od podbradka zapeta; rokavi morajo segati vsaj do podkomolca.« Odlok označuje moderno, globoko izrezano obleko — »brezobzirnost do tega, ki je prisiljen bivati v bližini premalo oblečene ženske osebe. Ker je mnogo dijakinj, katerih naravni čut sramežljivosti ne odvrača od takih raz-odevanj človeških slabosti, je bilo treba dati ta odlok.«
Benečanska cerkvena oblast - je izdala prav zadnji čas javno svarilo zoper novodobno poganstvo, ki se pojavlja v nebrzdanem hrepenenju po športnih zabavah, katerim se vdaja že tudi ženstvo. Kljub večkratnim opominom ondotnih škofov se pohujšljiva in nesramna moda čedaljebolj širi. Še celo otroci so žrtev take podivjanosti. Škofje pozivajo ponovno vse krščanske matere in katoliške ženske zveze v boj proti novodobnemu poganstvu, ki mu je telo vse, duša pa nič.
Dobre knjige.
Z besedo in tiskom. Kratek obris zgodovine družbe sv. Petra Klaverja s slikami. Knjižica je zanimiva in obenem poučna
Poklic pomožne misijonarke. Knjižica za dekleta, ki sodijo, da jih Bog kliče v redovniški ali misijonski stan Obe knjižici se naročata pri Družbi sv, Petra Klaverja, Ljubljana, Miklošičeva c, 3.
»Mati vzgojiteljica«. Pred kratkim je izšla druga izdaja te knjige, ki je že doslej služila kot nekaka učna knjiga za vzgojeslovje na gospodinjskih tečajih Nova izdaja se je prav tej svrhi primerno preuredila in izpopolnila s poglavjem o temeljnih naukih dušeslovja. Knjiga podaja vodilne misli iz krščanskega vzgojeslovja. Dodani so odstavki o vzgoji nepolnočutnih otrok, o stiku cloma s šolo in o vstopu v življenje ter samovzgoji. — Knjigo je založila uprava dekliškega lista »Vgred« v Ljubljani.
»Sveto pismo novoga zavjeta.« Nismo pretiravali, ko smo priporočali Sveto pismo v novi, slovenski izdaji — kar tu ponovno storimo —; kajti isto sodbo beremo zdaj po hrvatskih listih o »Svetem pismu nove zavez e«, ki je izšlo pravkar v hrvatskem jeziku s to razliko, da hrvatska izdaja obsega prav vse knjige nove zaveze. Zagrebški nadškof piše o tej izdaji; »Iskreno je želeti, da se ta sveta knjiga v čim večjem številu razširi po vseh katoliških družinah. Zato izvršilni odbor katoliških škofov to izdanje toplo priporoča svetni in redovniški duhovščini; poskrbi naj se, da pride v vse katoliške obitelji Vsaka župnijska knjižnica, vsako župnišče,. vsaka čital-
nica in vsaka katoliška hiša naj si šteje za svojo dolžnost, da naroči Sveto pismo v novi izdaji. Hrvatsko Sveto pismo ima 592 strani v formatu 13 X 20 ter je vezano v platno. Cena 100 Din.
Slovensko »Sveto pismo« I. del; Evangeliji in apostolska dela — stane vezano od 48 Din dalje po kakovosti vezave. Komur je mar božja beseda, ki jo lahko zajema, posluša pri izvirku, naj naroči knjigo vseh knjig. — Če imate bolnika v družini, dajte mu ta del Svetega pisma v roke. Ako v nedeljo popoldne nimaš posebnega beriva, odpri božjo knjigo in listaj v nji tolažilne nauke, ki so privrele z ust Gospodovih.
Osrednja pisarna priporoča vsem Marijinim družbam;
»Knjigo o Morijicena 50 Din; »Sveto prsmo«, cena 48, 60 in 84 Din; »Vodilo Marijinih družb«, cena broš. 12 Din, vez. 20 Din;
»Fantič le gor vstan«, cena 12 Din; »Pojte«, cena 10 Din in molitvenik »K Materi«, cena 21 in 30 Din »Knjigo o Mariji« in »Sveto pismo« naj bi imela vsaka Marijina družba. »Vodilo« bi moral imeti vsaj vsak odbornik(ica), saj je cena zelo nizka. »Fantič« je namenjen slovenskim fantom, kjer najdejo vsa navodila za lepo obnašanje in pošteno življenje ter je res »Zlata knjiga slovenskih fantov«. V »Pojte« so zbrane vse znane cerkvene pesmi; knjiga je namenjena posebno za ljudsko petje, Molitvenik »K Materi«, spisal župnik Zabu-kovec, je splošno priljubljen in zelo razširjen
Kraljestvo božje, II. zvezek. Pod tem naslovom je izšla pravkar drobna knjižica kot letno poročilo Apostolstva sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in Bratovščine sv. Cirila in Metoda v Mariboru. V knjižici je več lepih in zelo zanimivih sestavkov o krščanstvu v vzhodnih deželah in o delovanju sv, očeta za krščanski Vzhod. Na koncu je dodejano podrobnejše letno poročilo o delovanju Apostolstva in Bratovščine sv. Cirila in Metoda, Knjižica, ki jo krasi šest lepih slik, ima trajno vrednost. Razposlala se je po vseh župnijah in krajih, kjer je vpeljano Apostolstvo sv, Cirila in Metoda. Marijine družbe, širite knjižico! Kjer bi pošli doposlani izvodi, naj jo še naroče pri Apo-stolstvu sv. Cirila in Metoda v Ljubljani (Rožna ul, 11), ki pa sprejema samo naročila za najmanj 5 izvodov. — Posamezne izvode prodaja trgovina Ničman.
NA SVETO GORO!
(Po sklepu lista je došlo daljše vabilo, ki smo ga mogli sprejeti le v skrajšani obliki.)
Velika skupščina Marijinih družb goriške nadškolije bo v dneh 1, in 2, septembra 1925
pred prestolom svetogorske Kraljice,
Spored:
Predvečer, V torek, 1. septembra, ob štirih popoldne se začne spove-dovanje. (Kdor more, naj spoved opravi doma, ker bo naval na gori velik.) — Ob šestih govor: »Uršula Ferligoj, vzor požrtvovalne družbenice«. Po govoru p°te litanije in blagoslov, — Od 8 do 10 javno češčenje sv, R, T. (8, in 9. ura iz knjige »Večna molitev«).
Slavnostni dan. V sredo, 2. sept. Ob štirih zjutraj začetek spovedovanja in sve-
tih maš. — Ob pol šestih govor: »Kaj vidi Marija po naših M. družbah«. Nato sv. maša in skupno sv. obhajilo. — Ob pol osmih govor: »Cedra na Libanu«. — Ob 9 sv. maša, ki jo daruje knez in nadškof goriški dr. Fr. Sedej. — Po sv. maši govor: »Živ spomin na Sv. goro«. Nato pete litanije, posvečenje, zahvalna pesem in blagoslov.
Dohod na goro naj bo po možnosti skupen: v torek okrog 4 popoldne, v sredo okrog 4 zjutraj. Družbe pridejo z zastavami.
NOV ODLOK O PORCIJUNKULSKEM ODPUSTKU.
L. 1911. je sveta stolica ugodila, da se je mogel porcijunkulski odpustek zadobiti v vseh cerkvah, in sicer 2. avgusta ali pa naslednjo nedeljo. Lani pa je bilo to dovoljenje preklicano radi tega, da pridejo zopet bolj do veljave svetišča sv. Frančiška. V nefran-čiškanskih cerkvah bo mogoče zadobiti ta odpustek le, če bo za to dano na priporočilo škofovo posebno dovoljenje od svete stolice; vendar pa tega dovoljenja ne morejo dobiti cerkve, ki niso oddaljene vsaj 3 km od kake frančiškanske cerkve. Važna je tudi določba, kaj se mora moliti po namenu sv. očeta, da se dobe ti odpustki. Odlok pravi, da je treba moliti v ta namen vsaj šestkrat 0 č e -naš, Češčenamarija in Čast bodi. Pripominjamo pa, da ta določba velja sedaj le za porcijunkulski odpustek; glede drugih odpustkov zadostuje, če molimo dva ali tri očenaše, razen ako je kje posebej drugače določeno. Razume se samo po sebi, da ostala dva pogoja: prejem sv. zakramenov in obisk cerkve veljata še prav tako kot poprej, in je torej treba za vsak odpustek posebej obiskati cerkev ter moliti tam (ne zunaj cerkve!) po namenu sv. očeta. Naj bi verniki tudi poslej pridno segali po tej bogati zakladnici porci-junkulskega odpustka!
GOVORILNICA.
I. -B., Dobrova: »Gospe Dobrega Pastirja« (pravzaprav Sestre N. L. G ljubezni D. P.j, ki se pečajo s skrbjo za nravstveno ogrožene in padle ženske osebe, ter vodijo dekliške penzijonate, imajo v Nemčiji tri provincijalne zavode (v Ko-linu, Munstru in v Monakovem); vsega skupaj okrog 20 samostanov. Avstrija in Ogrska jih imata po tri, v Švici je en tak zavod. Kakšni so pogoji za sprejem, pa ne moremo povedati. Vsekako je treba znati ondotni (nemški) jezik ter imeti primerno izobrazbo.
Fr. T. v K. za str. B.: Takim ljudem ne pomaga nobeno dokazovanje Potrebujejo pač milosti in razsvetljenja božjega. Priporočite ga v molitvi Svetemu Duhu, da bo začel sam moliti. Glede njegove — od pravih znanstvenikov že splošno za'
vržene — podmene o sorodstvu z opico, bi se mu moglo to-le reči: Konj ima tudi mnogo podobnosti z oslom, pa noben ne trdi, da izhaja od osla. Če ima omenjeni B. tako veselje, da se poniža za potomca opice, izvira to najbrž iz srca, ki je navzkriž z božjimi zapovedmi. Ako je po zunanjosti nekaj podobnosti med človekom in opico, je pa po notranjosti — in to je glavno — toliko bistvene razlike, da je trditev o potomstvu človekovem iz opice naravnost abotna. Človek ima dušo, ki jo je Bog obdaril z umom in svobodno voljo; opica je pa žival, kakor vsaka druga žival — brez duše, brez svobodne volje, brez uma. Človek s svojim modrim mišljenjem in s svojo preudarnostjo napreduje od umetnosti do umetnosti, od iznajdbe do iznajdbe, dočim opica — kakor druge živali —-le po svojem inštinktu (nagonu) dela danes tako, kakor pred tisoč leti. Nikoli se ni naučila zidati hiše, kuhati jedi i. dr. Zmožnost posnemanja v nekaterih rečeh še ni znamenje modrega mišljenja,
D. M. v Mariboru; Vaš dopis je preveč oseben. Dobili smo vtis, da'gre za neko nevšečnost ali zapostavljanje in da je v poročilu malce maščevalnosti. Take stvari naj se poravnajo v krogu družbe same. Imate prednico, imate voditelja, imate načelstvo. Da ni nikjer brez plevela — to je pa itak znano.
Poštni nabiralnik. Članica M. dr, v BI.; V poslani zahvali ste pozabili povedati, zakaj S2 zahvaljujete. — K Š. v D. v.: Kdor ima redovni poklic, se ne bo obotavljal radi morebitnih »stroškov«. Sicer pa naj se ne smatra, da j* gmotna stran pogoj za sprejem. Presodite najprej, če Vas Bog kliče. Opravite devetdnevnico ali kako drugo pobožnost v ta namen; vprašajte duhovnega voditelja za navodila. Dvomili bi, da je znamenje poklica, če je kdo pripravljen stopiti v katerikoli red, samo da se poceni blizu pride. Redovi in kongregacije imajo vsak svoj smoter, svoj namen, pa tudi različno uredbo, vsakovrstne težave in strogosti, ki se je treba z njimi prej dodobra seznaniti, Glavno je: Ali kliče Bog! — A. T v G.: Dopisa nismo prejeli. — Mnogim: Ne mislite, da je samo urednik tisti, ki napravi, da je list zanimiv in privlačen. Pero v roke in pridno poročajte, karkoli je važnega in poučnega v versko-nravnem življenju katoliških Slovencev. — M., Hotedršica: Ga. V. je poslaH pač precejšen del dobrohoteče razprave, ki se tiče živčno-bol-nih. Uredništvo pa sodi, da taka zdravstvena razmišljanja ne spadajo v list, ki služi v prvi vrsti versko-nravni poglobitvi našega naroda. Koledar družbe sv. Mohorja bi utegnil kaj takega objaviti. -— G. H. v P r. : Knjižne in glasbene novosti se ocenjajo, ako je prejelo uredništvo recenzijski izvod in ako je delo tako, da je »Bogoljub« sploh lahko priporoči. — G. K. S.: Zbirk za razne dobre namene je pri nas že precej. Imeti moramo obzir na to, da je sedaj manj denarja med tisiimi, ki radi darujejo, in gledati, da ne zmanjka za najnujnejše potrebe. — L. P., v H.: Papež Pij X bo brez dvoma v doglednem času prištet med blažene. Od časa, ko je bila Piju V. podeljena čast oltarja, je preteklo že dobrih 200 let. V tej dobi je bilo na papeškem prestolu sicer več prav pobožnih, svetih in odličnih cerkvenih poglavarjev, dasi nikogar ni doletela čast kanonizacije. — M Ž. n a J.: Tretji red ni bratovščina, marveč velja kot pravi red za ljudi, ki žive med svetom. Zato se pa zahteva, da udje nosijo škapulir III. reda in pas, kar namestuje redovno obleko. Prav iz istega razloga se ta škapulir ne more zamenjali c svetinjo.
Odpustki
za mesec avgust J925.
1.	Sobota, prva v mesecu. P. o. vsem, ki opravijo kake pobožne vaje na čast Brezmadežni, da nekoliko zadoste za njej storjena razžaljenja, in molijo po namenu sv. očeta. — Danes od 12. ure opoldne pa do jutri opolnoči dobe v frančiškanskih ali kapucinskih cerkvah in tudi v onih cerkvah, ki imajo posebno dovoljenje od sv. stolice, vsi verniki porcijunkulski 6dpustek tolikokrat, kolikor-krat obiščejo cerkev in tam molijo po namenu sv. očeta, in sicer vselej vsaj po šest očenašev, češčenamarij in čast bodi... Odpustki se morejo tudi darovati dušam v vicah. Spoved se lahko opravi že teden dni poprej, torej od 25. julija naprej; sv, obhajilo pa sc more prejeti ali 1. ali 2. avgusta. Onim, ki hodijo k spovedi vsak teden ali na 14 dni, ali skoro vsak dan k sv. obhajilu, za porci-junkulo ni treba posebej hoditi k spovedi.
Opomba. S tem letom preneha ona pravica, ki je bila nekaj let v veljavi, da je bilo mogoče v vseh farnih cerkvah zadobivati porcijunkulske odpustke.
2.	Nedelja, prva v mesecu. Udom rožno-venške br. trije p. o.: 1. če v bratovski kapeli molijo po namenu sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv. R. T. — P. o.: a) udom br. presv. Srca Jez.; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir.
4.	Torek. Sv. Dominik. P. o. istim kakor 12. dan.
5.	Sreda, prva v mesecu. P. o. vsem, ki opravijo kake pobožne vaje na čast sv, Jožefu in molijo po namenu sv. očeta.
6,	Četrtek, prvi v mesecu. P. o. udom br.
sv. Reš. Tel. v bratovski cerkvi; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni cerkvi.
7,	Petek, prvi v mesecu. Sv. Kajetan. BI. Agatangel. P. o.: a) vsem, ki prejmejo .sv. zakramente, nekoliko premišljujejo dobrotlji-vost presv. Srca Jez. in molijo po namenu sv. očeta; b) udom br. sv. Rešnj. Telesa kakor včeraj; c) udom škapulirske br. karmelske M. b.; d) istim kakor 12. dan.
12, Sreda, Sv. Klara. P. o. vsem vernikom v cerkvah treh redov sv, Frančiška; tretje-rednikom tudi v farni cerkvi, kjer ni redovne, — Tretjerednikom v. o.
15. Sobota. Veliki Šmaren. P. o.: a) udom br. presv. R. Tel. kakor 6. dan; b) udom br.
presv, )Srca Jez.; c) udom br. naše ljube Gosp<» presv. Srca v bratovski cerkvi; d) udom rož-novenške br. v katerikoli cerkvi; e) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; f) udom brat. preč. Srca Marijinega; g) udom br. za uboge duše v vicah; h) Marijinim družbam; i) udom družbe krščanskih družin; j) udom škapulirske br. karmelske Matere b.; k) istim kakor 12. dan.
—	Tretjerednikom v. o.
16. Nedelja, Sv, Joahim. Sv. Rok. P. o.:
a)	udom škapulirske brat. karmelske M. b.;
b)	istim kakor 12. dan.
19. Sreda. Sv. Ludovik, IkoL P. o. istim kakor 12. dan.
22. Sobota. Marijino sedmero veselje in prečisto Srce. P. o.: a) udom škapulirske br. karmelske Matere b.; b) udom br. presv. R. Telesa kakor 6. dan; c) istim kakor 12, dan.
—	Tretjerednikom v. o.
24.	Ponedeljek. Sv. Jernej. P. o. udom družbe sv. Petra Klaverja, če molijo za razširjanje sv. vere in po namenu sv. očeta.
25.	Torek. Sv. Ludovik, kralj, P. o. istim kakor 12. dan. — Tretjerednikom v. o.
28, Petek. Sv. Avguštin. P. o. onim, ki nosijo višnjevi škapulir.
30. Nedelja, zadnja v mesecu. Angelska. P, o. vsem, ki trikrat na teden skupno molijo sv. rožni venec. — Kjer se obhaja danes praznik angelov varuhov, p. o.: a) udom »Dejanja sv. Detinstva«, če molijo za njega razširjanje; b) udom bratovščine sv. Družine; c) istim kakor 12, dan.
Darovi.
Za kruhe sv. Antona: Franč. Vrabič, Mil-waukee Wis., U. S. A. 1 dolar; g. Ign. Leban, žuonik, Batuje, 20 Din; Mihael Romih, posestnik v Planini nad Sevnico, 10 Din; M. K. 10 Din; A, Šibal 10 Din.
Bosanskemu odboru v Ljubljani so poslali:
1,	Za siromašne cerkve; Mar. družba v Ptuju 302 Din; Amalija dr. Pogačnik 100 Din; župnik Umlauft oltarni prt.
2,	Za novomašnike; Tretjeredniki v Dobrepoljah 150 Din; neimenovani 1C0 Din; Marijina družba, Krška vas, 1C0 Din, 7 rjuh, 3 brisače, 3 kose platna; Marijina družba, Moravče, 24 parov nogavic, 3 brisače, 1 kos platna.
3,	Za cerkev sv. Antona v P o d -humu; Marija Iskra, Srednja vas, 15 Din; Amalija Golf, Srednja vas, 20 Din; Marija Česnik, Gornja Pristava pri Ptuju, 25 Din; I. Justin 3-5 Din; A. Demšar 2 Din; Šinkovec Filip, Črnivrh v. Idriji, 10 lir; ga. Kurnik, Ljubljana, 100 Din; Rezika Ber-gant, Ljubljana, 10 Din; Matija Obran, Maribor, 20 Din; neimenovana, Ljubljana, 30 Din; neimenovana, Dravograd, 20 Din; Neža Bartol, Hrib-Loški potok, 10 Din; drugi darovi 41 Din. — Po kanoniku Stroju nova alba.
Tiska Jugoslovanska tiskarna.
Urejuje: dr. Alojzij Merhar,