Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ue uva-žujejo.
NARODNI
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse dcuge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) s« plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 49.
Telefonska številka 65.
Celje, v torek, dne 2. marca 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto i.
Vabilo na naročbo.
Slav. p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo zopet ponové.
,Narodni Dnevnik1
velja za	avstro-ogrske	dežele:
celoletno.....K 25 —
polletno.....„ 1250
četrtletno.....„ 6 30
mesečno.....„ 210
Za Nemčijo: celoletno .... K 28*-za vse druge dežele in Ameriko: K 30 —.
Naročnina se pošilja vnaprej.
Upravništvo „Nar. Dnevnika".
Pred otvoritvijo parlamenta.
Parlament je sklican na 10. t. m. na novo zasedanje. Listi poročajo o neumorni delavnosti ministerskega predsednika barona Bienertha, kako si mož noč in dan prizadeva omogočiti redno delovanje parlamenta, načelniki klnbov si kar kljuko podajejo k salonom ministerskega predsednika, posvetovanje se vrsti za posvetovanjem, a kaj je vspeh vse te „neumorne delavnosti", vseh teh pogovorov, razprav, pojasnil in izjav? Dosedaj še nič, ali bolje, nič novega. Nemci prisezajo, da so za redno delovanje parlamenta, da bodo glasovali za vse državne neobhodnosti in za parlamentarno rešitev vseh onih predlog, katere je vlada že v minolem zasedanju zbornici predložila, vstrajajo pa na svoji zahtevi, da mora vlada jezikovni zakon in zakon o okrožnih vladah na Češkem predložiti nespremenjena, ker bi sicer vsako spremeno smatrali za koncesijo Čehom in vsled tega za casus belli. Z drngimi besedami, Nemci so za parlamentarno delo, ako jim da vlada jamstvo za to, da bode njih veto ohranjen, ako bodo tudi še v bodoče absolutni gospodarji v parlamentu in državi. V tem so si Nemci jedini, Malik, Wolf, Gessmann, Ebenhoch in Chiari. Plod te nemške sloge je tndi „močno" Biener-thovo ministerstvo z Weisskirchnerjem, Hochenburgerjem in Stürgkhoa, kateri dajejo njegovi vladi odločno nemški, protičeški in protislovenski značaj. Da je slabotni Bienerth samo igrača v rokah teh mož in nemških strank je jasno, zato so vse konference s predsedniki strank in klubov nepotrebne in brezpomenbne, vsa pogajanja le mlatenje prazne slame. Baron Bienerth vidi le Nemce in si prižadeva izpolnjevati le njih želje in diktate ter oprt na nje vladati, bodi si že s parlamentom ali pa brez parlamenta s pomočjo § 14. Mož je sam reakcionarec in ve, da ima v vseh nemških meščanskih strankah brez razločka mogočne
podpornike katerim se bodo iz „patrio-tičnih" ali strankarsko sebičnih obzirov v kritičnem momenta pridružili tudi mnogoštevilni reakcionarci raznih slovanskih strank, ki se sedaj delajo sicer opozicionalne in nezadovoljne, ki pa bodo, kakor skušnja uči, o prvi priliki kaki „sveti" strankarski stvari na ljubo pozabili na opozicijo in priskočili reakcionarni vladi na pomoč. In takih „svetinj" je toliko in se da vlado tako lahko in tako lepo „rešiti", ako imamo takega ministra za bogočastje, kakor je grof Stiirgkh, ki ne bo pustil naučnemu ministru nikdar do besede, ako infamo za trgovinskega ministra moža, ki je kakor dr. Ebenhoch svojim volilcem poroča, „v vseh krščanskih krogih na najboljšem glasu". Tem dvem blestečim.biserom na ljubo bo pač marsikateri klerikalec rad zabil na prisotnost Hochenburgerja v „močnem" kabinetu ... Vlada v tem smislu bi bila Nemcem popolnoma všeč, nemški „naprednjaki" in „svobodomi-selci" bi Stürgkha prav nič ne ovirali v klerikalizaciji šolstva itd. ako bi zato krepko zatiral razvoj slovenskega in češkega šolstva. Roka roko umiva in ona „svetinja" je druge vredna, tako n. pr. je klerikalna nemška, utrakvistična ali nemškutarska šola v očeh klerikalcev vsaj toliko, če ne več vredna kot pa odločno narodna in napredna. Kle-rikalizacija šolstva je končni in vrhovni namen vseh klerikalcev, zato se malih žrtev v narodnem obziru iz strankarskih obzirov ne bo nikdo branil, ako to pripomore skupni stvari klerikalne internacionale do zmage. Strankarska sebičnost, strankarski interesi so najmočnejše gonilne sile v današnji malenkostni politiki meščanskih strank. To Bienerth ve in s tem menda tudi računa. Zato ve, da se te stranke ne bodo preveč upirale, ako bode poskušal najprej izrecno protičeško in protislovensko vladati, ako se mu pa to ne posreči, grozi, da zopet zaključi zasedanje in da bo v istem smislu vladal brez parlamenta s § 14, kajti edina in najvažnejša naloga, katero ima kot načelnik vlade za vsako ceno izvršiti je rešiti predlogo o rekrutih in o državnih neobhodnostih.
Dosedaj ni storil ni najmanjšega koraka, ki bi nam pričal o tem, da mu je redno parlamentarno delovanje res na srcn. Baron Bienerth le predobro ve, da je njegov jezikovni načrt in zakonski načrt o okrožnih vladah na Češkem s famozno poštno naredbo vred največja zapreka rednemu parlamentarnemu delovanju in da bi torej bilo najbolje, ako bi oba načrta umaknil in poštno naredbo preklical predno skliče zbornico. Baron Bienerth pa mesto tega zahteva samo od Čehov in Jugoslovanov, naj zatajujejo svoje koristi in opravičene zahteve celokupnosti na ljubo. Zakaj se ne obrne enkrat s to zahtevo na Nemce, katerim ni treba ne žrtve ne samozatajevanja, ampak le malo pameti in pravega smisla za skupne interese države.
To bi baron Bienerth tem lažje storil, ker, če je Nemcem res kaj do parlamentarizma, ne bodo začeli ob-
strukcije, ako ne predloži svojih zakonskih predlog za Češko, ki itak ne bodo nikdar normalnim potom zakon postale.
Zakaj se ne potrudi vstvariti delovni blok s pomočjo strank združenih v Slovanski jednoti, s Poljaki, Rusini in socialnimi demokrati ? To bi se dalo tem lažje doseči, ker so Poljaki odločno izjavili, da so sicer za omogočitev parlamentarnega delovanja, da se pa ne morejo združiti z Nemci v stalno večino proti ostalim slovanskim narodom. To mišljenje ima v Poljskem klubu večino, za to bi se dali pridobiti tudi Rusini.
Pa Bienerthu niti na misel ne pride, da bi vpošteval slovansko večino on stoji v službi nemštva in klerika-lizma in upa, da se kot Nemec in klerikalec ohrani na površju, parlamentarno delovanje ali nedelovanje mu je pa v resnici postranska stvar. Dekret, s katerim se novo zasedanje zopet zaključuje, je morda že pripravljen in vse je tako lepo naperjeno, da pade, ako se mu njegov račun na slovanske klerikalce ponesreči, ves odium na splošno sovražene Čehe in Slovence in ne na nesposobnega načelnika vlade.
Vsi nemški listi že dolgo pišejo v tem smislu in tlačijo „javno mnenje" v to smer. Barona Bienerthu je to dovolj, on igra mirno svojo vlogo ustavnega, da celo parlamentarizmu naklonjenega ministra dalje, 'ter konferira dan na dan z načelniki klnbov. V svojem srcu se pač veseli dneva, ko zopet potegne iz žepa dekret, s katerim se zaključuje zasedanje ter se pošiljajo poslanci na počitnice ter on in „močno" ministerstvo ostaneta končno sama. Kaj porečejo k temu volilci, na to gospod baron sedaj še ne misli. Nadjamo se pa, da ga bodo prav energično na to opozorili, da se v Avstriji splošne in jednake volilne pravice tudi nemštvu in klerikalizmu na ljubo ne sme in ne more več vladati s pomočjo § 14.
Politično fcroniha.
a Avstro-srbski spor se bo mirnim potom poravnal. Srbska vlada je izdala oficijelni komuniké, v katerem pravi, da i je dosedaj prizadevala spolnjevati želje evropskih velesil in vzdržati vkljub vsemu, kar se je zgodilo, s sosedno monarhijo korektne odnošaje. Srbska vlada si hode prizadevala ohraniti take odnošaje tudi v bodoče ter stavi svoje zaupanje v pravičnost Evrope. Komunike poziva srbsko prebivalstvo, naj bode mirno in naj podpira vlado vzdržati korektne odnošaje s sosedno monarhijo. „Daily Telegraph" piše, da mora vsak pošteno misleč človek priznati, da je mogoče izpolniti srbsko željo, dobiti prosto pot do Jadranskega morja tudi brez teritorialnih koncesij. V svrho trgovske zveze med Srbijo in Črnogoro naj bi se zgradila železnica, katero bi se lahko postavilo pod kontrolo A. O., pa z jasnimi določbami, da se ne sme mešati v promet med Srbijo in morjem. Ako je A. O. pripravljena to uvaževati in začeti na tem temelju
pogajanja, prišlo bi do trgovskega spo-razumljenja, ki bi postavilo Srbijo na zdravo podlago, ter bi tndi A. O. omogočilo z vso častjo in vsem dostojanstvom rešiti se iz situacije, ki je polna nevarnosti.
d Položaj. Ministerski predsednik se je pogajal včeraj s Poljaki. Poljski klub itak ni stavil nikakih zaprek rednemu delovanju parlamenta, razprava se je vršila bolj o rešitvi krize v mi-nisterstvu poljskega ministra-rojaka. Abrahamowicz odstopi ter je že dal svoj portfelj ministerskemu predsedniku na razpolaganje. Poljsko kolo je določilo poslanca Dulembo za to mesto. Premena se izvrši pa še le po začetku novega zasedanja. Italjanski poslanci so baronu Bienerthu izjavili, da vstrajajo na tem, kar so mu že zdavnaj dali na zuanje in sicer, da je njih stališče vladi nasproti odvisno od tega, kako bode vlada postopala v vprašanju o italjanskem vseučilišču. Italjani zahtevajo, naj se ital. vseučilišče ustanovi v Trstu. Baron Bienerth se je Italjanom zopet obvezal potegniti se za ustanovitev ital. vseučilišča, ni se pa izrekel, kje naj se to vseučilišče ustanovi.
d Slovanska jednota. Iz krogov te parlamentarne zveze s>e poroča, da ne bo delala obstrukcije, ako pride s predlogom o rekrutih h kratu tudi predlog o podržavljenju železnic na dnevni red, kar vlada itak že namerava.
V	teb političnih krogih se sodi, da se je notrauji politični položaj nekoliko zboijšal.
o V seji skupnih ministrov, katere so se udeležili tudi min. predsednik Wekerle, ogrski poljedelski minister Daranyi ter državni tajnik v trgovinskem ministerstvu Szterenyi, razpravljalo se je v prvi vrsti o trgovinski pogodbi z Rumunijo. — Kakor stvari stoje, bo treba dovoliti Rumuniji večji uvoz živine, ker je rumuuska vlada proglasila, da drugače ne sklene ni-kake pogodbe z A. O. Ta koncesija bo Ogrsko sicer hudo zadela, kakor trdi Wekerle, vendar prinese to žrtev, da omogoči obnovitev nove trgovinske pogodbe.
o Za skupnost državne banke se
je odločno izjavil ravnatelj Hranilniške akcijske družbe v notranjem mestu (v Budimpešti) Fr. Szekely. Ta ogrski finančnik utemeljuje potrebo skupne državne banke s tem, da je stabilnost obrestne mere oprta ne na kreditno sposobnost Ogrske, ampak na zvezo, v kateri stojita Avstrija in Ogrska v obliki sknpne banke.
d Boj za predsednika. Znano je, da bi bila večina zbornice pripravljena glasovati pri volitvi predsednika za dr. Ebenhocha proti dr. Pattaiu, ofici-jelnemu kandidatu kršč. socijalcev. Dr. Ebenhoch izjavlja, da ne kandidira proti Pattaiu in da bi ne sprejel izvolitve proti svojemu klubovemu kolegi.
V	kršč. soc. klubu je glede kandidature na predsedništvo vse enih misli, tako zatrja dr. Ebenhoch in oficijelni kandidat je dr. Pattai. Radovedni smo, ali dobi ta oficijelni kandidat tudi večino glasov,kar jepri volitvah pač glavna stvar.
d Ogrski ministerski predsednik je
bil včeraj pri cesarju v avdijenci. Poročal je vladarju o položaju na Ogrskem in o tekočih političnih vprašanjih. Mogoče je, da je dal cesarju tudi kaka pojasnila o bančnem vprašanju, z obzirom na to, da se ta teden prično posvetovanja strokovnih komisij. Vse to pa je bilo samo infoi mativno in ni cesar dal še nikake obvezne izjave v tem obziru.
a Poljsko kolo. „Nova Reforma" piše, da se Poljaki, če prav ne stoje na principijelno opozicijonalnem stališču, vendar ne bodo mogli združiti z Nemci, da bi z njimi stvorili stalno večino proti drugim slovanskim strankam ; to stališče povdarja tudi izjava Poljskega kola. „Czas" poroča, da to priznavajo tudi Nemci sami in da so radi, da se kolo ni pridružilo Slovanski jednoti. Nevtralnost Poljakov je največ, na kar smejo Nemci upati, kljub temu pa nekateri mlajši nemški politiki še vedno sanjajo o poljsko-nemški večini proti Čehom in Slovencem. Nemško časopisje je navlašč opisovalo cilje Slovanske jednote tako, da bi zvabilo Poljsko kolo v nemško objetje. Konferenca, ki jo je sklical dr. Sylvester ter izjava Poljskega kola je pa te nade popolnoma razbila.
Štajerske novice.
o Kaki sodniki sodijo Slovence. V petek 19. svečana okoli 11. ure ponoči je prišel g. pot. učitelj Ivan Pre-koršek v družbi dveh domačih gospodov v Spornovo gostilno v Rogatcu, kjer je nameraval prenočiti. Gospodje so sedli k svoji mizi in se pogovarjali med seboj v slovenskem, in ker je prisedel k njim nek uradnik, doma iz Češkega, tudi v češkem jeziku. Ko so prišli Slovenci v sobo, je navzoči učitelj I. Ferner zaklical skozi vrata sosedne sobe: „Jetzt sind die windische Piilcher da." Takoj je prišla iz te sobe večja družba, v kateri so se nahajali c. kr. sodnik dr. Pavli-ček, učitelj Pavalec, sodni pisar Berz, kancli8t Cvetko, zdravnik dr. Schuster in več drugih. Začeli so govoriti na glas o „Windische", „windische Pülcher", klicati „Heil" in peti nemškonacijonalne pesmi. Ko so si slovenski gospodje, ki se za izzivanje niso prav nič brigali, nazdravili z „živio", je zaklical c. kr. sodnik dr. Pavliček: „Hier wird nicht živijo gerufen; Gusti, holen Sie den Hausknecht, dass er die Leute hinauswirft." Natakarica je nato zaklicala hlapca v sobo. Nemška družba je postala še bolj glasna. Sodnik dr. Pavliček je vpil: „Hier auf deutschem Boden wird nicht windisch gesprochen." Ko je g. Prekoršek zaklical natakarico hoteč plačati, je skočil Ferner k njemu, ga sunil v prsi in kričal: „Hier wird nicht windisch gesprochen, hinaus, marsch!" Ferner in v to svrho poklicani hlapec Huber sta potem še gosp. jurista Šalamuna porinila iz sobe. To pa še ni bilo dovolj. Učitelj Ferner in hlapec Huber sta prišla na cesto in sta zunaj g. Prekoršeka in g. Šalamuna dejansko napadla. Suknje in klobuke je nemška družba pometala za Slovenci na cesto. Ko sta se imenovana gospoda nekaj časa pozneje vračala po trgu, sta ju iz zasede dejansko napadla očitno najeta dva Spornova hlapca.
Navedli smo suha dejstva. Vidi se pač, kako upravičena je naša zahteva po slovenskih sodnikih, kajti kako je mogoče verjeti, da bo Slovence nepristransko sodil sodnik, ki kliče hišne hlapce nad nje, samo ker se poslužujejo v zasebnem pogovoru svojega jezika. Justična uprava hitro najde vsak pogrešek pri slovenskem uradniku; ne-
davno še je bil slovenski avskultant poslan v pokoj radi stvari, ki je bila v primeri z naslikanim dogodkom prava malenkost. Radovedni smo, kako se bo pjstopalo proti sodniku, kateri v družbi svojih pisarjev v javni gostilni napada mirne Slovence radi slovenske govorice. Isto velja o učiteljih, zlasti o Fernerju, kateri je skupno s hišnim hlapcem insultiral mirne Slovence in s surovo silo pehal iz gostilne. Opozarjamo na to okrajni in deželni šolski svet. — Mi smo govorili. Sedaj pa čakamo, ali bodo državne oblasti tudi ta slučaj prezrle.
d Izprememba posesti ob narodni meji. Pred približno 1 letom so prišla na dražbo posestva Nemca Raj-munda Wieserja in sicer hiša z gostilno v Hočah, vinograd s hišo v Pi-voli, vinograd s hišo in njivami v Radoselu, nadalje obsežni vinogradi s sadonosnikom, gozdom, travniki in 3 hišami pri Sv. Petru, vse blizu Maribora. Vsled opozoritve slovenskega vi-sokošolca, da je nevarno, da pridejo vsa ta posestva v nemške roke, je g. dr. Vekoslav Kukovec iz Celja kupil ta posestva skupno za 42.000 K z namenom, spraviti jih po možnosti v roke slovenskih posestnikov. Akoravno je bila to velikanska žrtev za posameznika, se je namen vendar skoro popolnoma dosegel, kajti danes so vsa ta posestva v rokah slovenskih domačinov iz mariborske okolice in sicer Jakoba in Terezije Šalamun (Hoče), Martin in Ana Kobola (Radosel), Miha in Marija Grašič (Pivola), Jožef in Frančiška Kolarič (Terčova), Jožef in Marija Damiš (Grušova), Franc in Marija Kristl (Terčova), Anton in Barbara Železnikar (Metava), Jožef Trampuš (Met a vaj, Anton in Katarina Lebar (Terčova) in Jernej in Kuni-gunda Grašič (Terčova). S tem je izkazano, da se z vstrajnim delom in žrtvami posameznikov da marsikaj doseči v obrambo narodne meje, četudi pri tem „Slov. Gospodar" dela z zahrbtnimi napadi ovire, kakor se je v tem slučaju odlikoval v čudni slogi z nemškonacijonalnimi listi, da bi političnega nasprotnika gmotno oškodoval, dasiravno v najplemenitejšem narodnem delovanju.
a Občni zbor Ciril-Metodove podružnice za Hrastnik in Dol vršil se je 28. svečana pri Rošu v Hrastniku. Tri sobe Roševe gostilne so bile nabito polne občinstva. Podružnica se je ustanovila 22. sušca 1908 in je štela 126 rednih članov (53 dam, 73 gospodov), 6 podpornih članov in 1 ustanovnika. Priredili ste se dve veselici. V Ptuju so bili 3 zastopniki. Podružnica je odposlala družbi 440 K, med temi je 140 K prebitek obeh veselic. V podružnici sta tudi dva družbina pokrovitelja. Za te krasne uspehe prvega leta imajo zasluge neumorno delavni bivši predsednik g. Anton Gnus, nadučitelj na Dolu pri Hrastniku, gdčni. Lojzika Roševa in Marica Poglajen ter g. blagajnik Jan. Naj bo to marljivo načel-stvo za vzgled vsaki podružnici! G. družbin potovalni učitelj Ivan Prekoršek je na to predaval nad vse lepo o družbinih nalogah. Seznanil je občinstvo z nameni „Siidmarke" in „šulfe-rajna". posebno lepo je razložil nemški načrt, zasigurati nemštvu pred vsem progo Št. Ilj v Slov. Gor. — Trst, dokazal je, da Nemci nemških šol na Slovenskem ne postavljajo iz ljubezni do Slovencev temveč iz lastne dobička-željnosti. Toplo priporoča, da uvede podružnica poljudna predavanja, poziva naj se pridobi podružnici k velikemu številu rednih še toliko podpornih članov. V tem delavskem kraju je to mogoče. Ni, da bi moral posameznik mnogo žrtvovati, ako nima sredstev; to se ne zahteva, temveč naša želja mora biti,
da dobi družba tudi mnogo malih dobrotnikov, a vsak teh malih dobrotnikov naj se zaveda, zakaj daruje! Res krasnemu govoru je sledilo burno pritrjevanje. Pri slučajnostih priporoča Prekoršek še enkrat predavanja in obljubi tudi sam sodelovanje. K isti točki govori tudi soc. demokrat g. Zalar, ki prav lepo navaja izobraževalne naloge Ciril-Meto-dove družbe vobče in podružnic posebej. Želi, da se pritegnejo k delu za družbo prav vsi sloji brez ozira na politično prepričanje, kakor tudi na Češkem vsi sloji in vse stranke tekmujejo med seboj, kako bi pomagale svojim obrambnim društvom do večjih uspehov. Glede Hrastnika omenja „šul-ferajnsko" šolo; predavanja še ne bodo vsega zalegla, treba bo iti od rodbine do rodbine, od očeta do očeta, od matere do matere in delati proti tej ponemčevalnici, skrbeti, da se ista že prihodnjo jesen „razbremeni". Tudi ta govornik je žel burno pritrjevanje. Volitve: načelnik dr. Branko Žižek, namestnica gdčna. lojzika Roševa, tajnica gdčna. Poglajen in g. Pišek, blagajnik g. Jan in Babič, rač. pregi, gospa Ženova in g. Beve, odborniki: gospe Bauerheimova in Sorčan-ova, gdčna. Štefančič, gg. Plaznik, Kočevar Florian, Zalar, gdčna. Pintar. Zastopniki za skupščino: gdčna. Štefančičeva, gg. Peklar in dr. Žižek. S tem je bil ta lep občni zbor. končan. Želeti je, da nov odbor nadaljuje delo z isto vnemo, kakor ga je začel prvi odbor. Hrastnik je kraj, ki mora človeku kar vsiliti vse moči, ki so potrebne za obrambo slovenskih narodnih pravic. Nemška roparska i n slovensko obrambno društvo imata tu popolnoma na slovenskih tleh zasebne zavode: unikum, ki je mogoč le na Avstrijskem in sicer letam, koder prebivajo Slovenci! A najjasnejši dokaz, da nikdar in nikoli ne smemo pričakovati pomoči od zunaj, najmanj od države, pomagati si moramo sami! Naj se torej slehernemu imteligentu odprejo oči, da izprevidi in začne delati! Omenjeno še bodi, da so vsi govorniki izražali željo, naj se ves narod brez ozira na politično-strankarsko prepričanje združi v našem edinem obrambnem društvu!
o Iz parlamenthrnih krogov. — Sliši se, da namerava slavni deželni poslanec Terglav v „državnem" zboru tožiti nekega snubača iz letošnjega predpusta, ki se je predrznil pisati pismo dekletu — Marijini devici — ter v njem malo preostro pohvalil klerikalno kmečko zvezo in njene zve-zarje. Mati dekletova je dala pismo Terglavu in se hvalila med sosedami: „Zdaj bodo vidli ti prekl... liberalci, naš gospod poslanec bodo v državnem zboru to pismo na ministra dali!" Upajmo, da dobi deželni poslanec Terglav za to interpelacijo trikrat toliko podpisov kot jih je treba, da jo lahko vloži v državnem zboru v — Grušovljah. — Bog daj norcem pamet, pijancem pa denar!	Starešina.
o Kako je to, da uraduje lavan-tinski ordinarijat nemški, dasi je škofija popolnoma slovenska ? Prosimo pojasnila.
b Snežilo je te dni neprestano. Sneg ima v celjski okolici skoro pol metra višine. — Zapadel je pa hudo tudi po Koroškem in po celem Zgor. Štajerskem. Povsod se boje za slučaj južnega vremena plazov in povoden j.
b Odbor „Kluba celjskih slovenskih napr. akademikov" se obrača do vseh onih, ki imajo kake knjige poučne ali zabavne vsebine in istih ne rabijo, da jih blagovolijo podariti zgoraj omenjenemu klubu v svrho nove ljudske knjižnice v narodno izpostavljenem kraju. — Istotako zbira klub staro časopisje, katero se hoče odposlati med
obmejne Slovence. Bodisi knjige, bodisi časopisje naj se blagovoli prinesti v čitalnico (vsak dan okoli 2. — 3. ure popoldne), ali pa naročiti kakemu klu-bovemu članu, da pride ponje. Klub celjskih slov. napr. akademikov.
„Narodni dom".
o O slovenskih ljudskih knjižnicah v Mariboru in okoliei piše glasilo „kulturnega" nemškega špisarstva v Mariboru „M. Z." tako-le: „Ako bi se knjige slov. knjižnic nepristransko presodile, bi se morale tri četrtine zapleniti. Poleg slavljenja slov. ljudstva se vceplja čitateljem tako sovraštvo(!) do nemškega prebivalstva, da se bodo godili v deloma mirni okolici mariborski ravno taki požigi in umori (!) kakor na Ptujskem polju, kjer se take knjige ljudstvu že dalje časa dajejo. Knjige (si. lj. knj.) zasmehujejo brez sramu vsako kulturno nemško delo. Morilci, tatovi in goljufi so v teh knjigah samo Nemci ali pa taki Slovenci, ki so stanovali v nemških krajih in so si od nemških barbarov prisvojili te šege ..." To je neizrečeno neumna in podla denuncijacija, katero dosega kvečjemu le še denuncijacija, katero smo čitali te dni v eraških nemških klepetuljah, da so v Šketovi čitanki za višjo gimnazijo — panslavistične pesmi in berila ter da se v njih poziva k veleizdaji! Ena resnica je v prej navedenem članku „M. Z.": namreč, da so mnogi obžalovanja vredni slučaji surovosti res posledica nemškega šnopsa, s katerim se zastruplja naše kmečko ljudstvo. Institucija naših knjižnic pa je v resnici prevzvišena, da bi jo dosegali strupeni pljunki nemških ,.kul-turonoscev" v Mariboru.
b Iz Maribora. Delavska stavbena zadruga „Dom" v Mariboru je dovršila svoje tretje upravno leto. Zadružnikov šteje 58, ki imajo 111 deležev po 20 K (2220 K.) V tretjem upravnem letu je pospeševala zadruga zgradbo 4 hiš. Ker je eden zadružnik že vrnil stavbeni kredit, šteje zadruga 12 zadružnikov, katerim je za časa obstanka preskrbela lastno streho. Čisti dobiček znaša letos 76088 K, rezervni zaklad je narastel na 105375 K. Zadruga se razvija sicer polagoma, toda enakomerno in je postala že sedaj velikega pomena za naraščaj slovenskih hišnih posestnikov v Mariboru in okolici.
b Iz Maribora. (Nemško stavbeno društvo.) Videč lepi razvoj slovenskih stavbenih zadrug v Mariboru in Celju, so si ustanovili tudi Nemci v Mariboru stavbeno društvo, ki si hoče pridobivati zemljišča, staviti hiše, pridobivati in upravljati gostilne in kavarne in druga obrtna podjetja vsake vrste razun zavarovalnih podjetij in takih, h katerim je treba državne koncesije. Svoje hiše in podjetja hoče društvo prodajati ali dajati v najem. Glavnice ima društvo 102.000 K. V odboru društva so agent J.Baumeister, veleindustrijec J.Franz, mestni svetovalec Futter, stavb, mojster Kiffmann, odvetnik dr. Possek, hotelir Sauer in propadli kandidat Wastian. Jasno je, da se je ustanovilo to nemško društvo tudi iz strahu pred naraščanjem slovenske posesti.
b Ob koncu predpusta. Prijatelj našega lista nam poleg drugega piše: „Najimenitnejši" dogodek minulega pusta je ta, da se je znani „kmečki" prijatelj „SI. Gosp." poročil s „Stražo", ki se v neizmerno neumnih noticah zaganja neprestano v napredne liste in misli, da daje s tem „duševno hrano" za svojo „inteligenco". Dober tek! — Pri nas v Slov. goricah že pridno mislimo na bodoče deželnozborske volitve. Najsi že bo položaj tak ali tak, treba bode trezno premisliti, da se izvolijo zmožni in najboljši možje, ne pa nezmožni kimovci.
o Šmartln v Rožni dolini je zabela škofova nemilost. Dosedanjega kaplana znanega Kovačiča je prestavil — a sedaj pa noče nastaviti drugega kaplana, dasi je g. župnik star in bo-lehen ter kvečjemu komaj še pride v cerkev. Kritika je v tem slučaju menda nepotrebna — es ist vieles faul im Staate Dänemark!
o Iz Gotovelj. Roditeljski sestanek, katerega je pretočeno nedeljo popoldan priredilo tuk. učiteljstvo, je uspel prav dobro. Vdeležilo se ga je -aajmanj polovica staršev tega šolskega okoliša. Došlo bi jih bilo še več, da jih ni zadrževalo res skrajno slabo vreme. Nekateri menda tudi niso vedeli, kaj prav nameravamo s prvim roditeljskim sestankom, na katerega smo samo kratko vabili po šolskih otrocih. Kot gost je bil .navzoč vrli učitelj g. Wudler iz Griž. — Naduči-telj g. Brinar je v prisrčnih besedah govoril o važnosti vzgoje, o vzajemnem zgojnem delovanju staršev in učiteljev in v kakšnem smislu naj se prirejajo sestanki staršev in učiteljev, da dosežejo svoj namen. — Učiteljica gospa Brinarjeva je govorila o snovi: Vstop v šolo kot prvi korak v javno življenje in kako je prvence pripravljati na ta važen korak. — Učiteljica gdč. Kolšek je govorila o snovi: Kako se naj šola in dom pri vzgoji medsebojno podpirata. Omejila se je na nastopne točke: a) vljudno vedenje, b) snaga in red, b) nadzorovanje otrok in njih opravil v izvenšolskem času, č) gojitev varčnosti. — Shod je napravil vtis medsebojne vdanosti in prisrčnosti.
b Iz Št. Pavla pri Preb. II. izkaz darov in darovalcev za nakup jubilejnih šolskih zastav v Št. Pavlu: Gosp. M. Randl, posestnik v Dobrli vasi na Koroškem 15 K; gospe Ana Zanier 20 K, Ana Vidic 20 K, Val. Cvenkl 5 K, g. Sulcer 5 K, skupaj 65 K. Ta znesek da z zneskom 152 K (po I. izkazu, pri-občenem v lajskem letniku ..Domov.", št. 143) skupaj 217 K, katere so se do zadnjega vinarja porabile za nakup dveh zastav in primernih krasnih trakov. Vsem blagodušnim darovalcem prisrčno hvalo!
d Iz Škal pri Velenju. C. kr. dež. šol. svet v Gradcu je z odlokom z dne 2. novembra 1908, št. 3 7670/1 odredil, da se izpraznjeno def. učiteljsko mesto v Škalali popolni z moško učno močjo. Dopisnik „Straže" št. 24 z dne 24 februarja 1909 se grozno moti, ako trdi, da se četrt ure naokoli ne bo dobilo primernega stanovanja. Resnica je namreč sledeča: Šola je trirazredna, v II. plač. razredu, v lepi Šaleški dolini med trgoma Šoštanj in Velenje in ima krasno lego z razgledom po celi Šaleški dolini. Lepo stanovanje z dvema sobama in kuhinjo bo na razpolago v novo stavljeni hiši g. A. Švarca. Cenj. učiteljstvo naj se ozira na ta dopis in vloži svoje prošnje za to službo v mnogobrojnem številn do 10. t. m.
b Socijalni teč^j v Braslovčah. Za včerajšnjo številko prepozno smo dobili to-le poročilo: Danes se je začel v nemškntarski gostilni socijalni tečaj. Udeležujejo se ga po večini mladi fantiči in farovški hlapci. Kosilo je seveda brezplačno!
b „Brat č. gospod čuk". „Soča" poroča: Pri „čukih" niso vsi „bratje" enake vrednosti, ampak se strogo ločijo. Navaden „čuk" je „brat"; če pa pristopi gospod nune (duhovnik) k „čukom", je pa „brat častiti gospod". Ker je pa ta naslov še nepopolen, ga po-polnujemo mi: „brat častiti gospod čuk". Lepo, kaj ne, „brat" Gorišek?
b Umrl je v Bolehnečicih pri Sv. Jurju ob Ščavnici g. Jože Senčar, oče g. dr. M. Senčarja, sodnika na Brdu. N. v m. p.!
d lz Brežic. Stepla sta se v neki tukajšnji slovenski gostilni dne 25. svečana t. 1. dva tukajšnja nemšku-tarska purgarja obrtnika in sicer klepar Klobutschar ter sedlar Kalb. Obdelovala sta se s pestmi in obsipavala z najlepšimi priimki. Zaradi česar se je tema sicer medseboj dobrima bratcema tako razburila kri, nam ni znano, veliko je pa gotovo pomagala dobra vinska kapljica, ki se toči v dotični gostilni.
b Za stolnega kanonika je imenoval cesar kateheta v slov. razredih na mariborski gimnaziji gosp. Jakoba Kavčiča.
b Prestavljen je poštni asistent Hugo Ferlinz iz Ptuja v Maribor. — Imenovana je poštna oficijantinja Ro-zalija Wester v Podčetrtku za poštarico v Pristovi.
Kranjske novice.
o Nemško gledališče v Ljubljani.
Vsled sklepa dež. odbora, ki je dal „Dramatičnemu društvu" v dež. gledališču večji delokrog, zahteva zdaj ravnatelj nemškega gledališča Wolf od nemškega „Theatervereina", da mu zviša dozdajno subvencijo 24.000 K na 44.000 K, češ, da pod dragim pogojem nem. gledališča v Ljubljani ne more prevzeti.
v Deželnemu odboru kranjskemu
je dovolilo ministerstvo za otvoritev špecijalnega tečaja za zadružništvo v zvezi s slov. trgovsko šolo v Ljubljani državne podpore 2000 K in 1500 kron kot delno pokritje za vzdrževanje tečaja za 1. 1909
o V Lescah začne na spomlad delovati bavarsko-nemška pivovarna.
o V Kandiji je umrl v nedeljo nadučitelj iz Brusnice gosp. Ivan Žni-daršič.
v Kmetijska podružnica se osnuje v Mavčičah pri Kranju.
v Pošta v Radni pri Savini (na Kranjskem) ima samonemški poštni pečat. Neverjetno!
Koroške novice.
b Umrl je v Celovcu jednoletni prostovoljec pri 17. pešpolku v Celovcu Ferdinand Trolik. Pri sabljaških vajah mu je vsled pomanjkljivosti krinke na obrazu ost nasprotnika prodrla pod očesom v možgane, vsled česar je umrl. Ali ni malomarnost vojaške uprave kriva smrti mladega življenja.
b Prevalje. Na zahtevo nekaterih narodnjakov se je naročil nabiralnik Ciril-Metodove družbe v gostilni gosp. F. Lahovnika; čisto v kratkem času se je nabralo 20 K, kateri znesek se takoj pošlje družbi v Ljubljano.
b Prevalje. Zelo nas je presenetilo, ko smo slišali, da je orožništvo po ukazu ponemčevalne koroške dež. vlade konflseiralo nam jako priljubljenega „Korošca" in to tembolj, ker ni bilo sploh nobenega vzroka. Zakaj se n. pr. ne konfiscirata „Giazer Tag-blatt" ali zastrupljeni „Štajerc", katera dan za dnevom hujskata v vsaki številki proti Slovencem? Iz tega lahko razvidimo, da sta gori omenjena časnika organa koroške vlade in nemškega birokratičnega uraduištva, ker služita ponemčevanju. Mi pa kličemo: „Zora puca, bit' če dana"; nočemo več biti na spodnjem Koroškem heloti oholega, razuzdanega, votlega in gnilega nem-čurstva, katerega hegemonija razpada, kakor razvaline starodavnih časov. Vprašamo pa deželno vlado, ali samo tedaj pozna koroške Slovence, če je plačati denarni in krvni davek, v narodnem oziru pa smo zanjo manj vredni in neobstoječi narod. La tako naprej; kdor seje veter, bo žel vihar.
Več bralcev „Korošca".
b Prevalje. Raztrošena je tukaj novica, da namerava naš na slovenski program izvoljeni župan „Poldej" spraviti v nemške roke našo hranilnico, katera je bila ustanovljena od duhovščine in dragih narodnjakov. Le počasi! Županski stolec ni tako trden, kakor bi kdo mislil!
Deželni proračun za leto 1909. Skupni izdatki so proračunjeni za tekoče leto na 5,679.257 K (vštevši K 170.000, ki se plačajo kot kupnino za posestvo Litzelhofen) in sicer za dež. zastopstvo in upravo 281.730 K, za javno varstvo in vojaške izdatke kron 94.121 K, za vzdrževanje in napravo cest 592.133 K, za vodne zgradbe 304.111 K, za železnice 7.741 K, za šolstvo 2,744.632 K, za kmetijstvo K 295,673, za zdravstvo in dobrodelne naprave 1,129.806 K, za razne izdatke 42014 K in kot stroški za pobiranje prora-čunjene vsote 25.531 K. Skupni dohodki znašajo 812.015 K in sicer iz zdravstva in dobrodelnih naprav (stroški za oskrbo, obresti od ustanov) 407.600 K, dohodki iz šolstva (globe za odsotnost šolnine, obresti kapitala za rešilni zavod, zavod za gluhoneme in slepe) K 149.500, iz kmetijstva (doneski države, vračanje posojil) 131.700 K, iz preračunanih stroškov za vodne zgradbe (doneski države in sosedov) 99.700 K. Primanjkljaj torej znaša 4,697.242 K in se pokrije sledeče: deželne doklade na direktne davke 2,509.739 K, državni donesek od osebnega davka 89.359 K, šolski doneski iz zapuščin 50.000 K, donesek države iz davka na žganje 677.048 K, davek na pivo 370.000 K, priklada na užitnino od mesa 42.180 K, priklada na užitnino od vina in mošta 289.482 K, davek na privatno vino 110.000 K, donos od lova 30.000 K in takse za lovske izkaznice 22.000 K. Deželne doklade na Koroškem znašajo 65% od direktnih davkov in 60% od hišnega davka v Celovcu.
Primorske novice.
Novo« slovensko kolonij alno trgovino otvorita v Gorici brata Anderwald. —
v Zaradi nesrečne ljubezni se je
v Trstu usmrtila s pitjem karbolove kisline 17 letna Ida Trampuš.
v Iz politične službe. Okrajni komisar dr. Josip Mosetig je premeščen iz Tolmina v Gorico, namestniški konceptni praktikant Bogomil Berbuč je pa iz Trsta premeščen v Tolmin.
• v V Dolini pri Trstu je bila 25. m. m. tako silna burja, da je župana in dež. posi. Pangerca vzdignila v zrak in ga nesla 50 korakov daleč. Dobil je precejšnje poškodbe.
v Volilni imeniki v Trstu za volitve v mestni svet bodo razpoloženi od 8. marca do 18. aprila.
v V Trstu je umrl primarij dež. bolnišnice dr. V. Liebmann.
v Umrl je v Dolini pri Trstu v 86. letu starosti g. Jos. Pangerc, oče župana in dež. poslanca.
v Povoziti se je pustil od vlaka 44 letni oženjeni zidar Jakob Škerlj v Barkovljah pri Trstu. Pred par dnevi se je stepel s svojim bratom in ga je ranil. Od takrat ga ni bilo več videti. Dne 25. m. m. pa se je pred prihajajoči vlak vlegel na tir. Razrezalo ga je na dva kosa.
o V Boljuncu pri Trstu je umrla gospa Amalija Venturini, mati spoštovane rodbine. Dasi poročena z Italja-nom, je vendar vzgojila svoje otroke — kot zavedna Slovenka — v slovenskem duhu. Od njenih živečih sinov je Angelj sedaj uradnik pri tvrdki Majdič v Celju.— Polagamo svojo cvetko "na grob te zavedne slovenske žene z željo, da bi se našemu narodu rodilo še mnogo takih hčera.
o Občinske volitve v Gradežu so
v I. in II. razredu razveljavljene.
o Socijalnega tečaja v Velikovcu, prirejenega po slov. kršč. soc. zvezi za Koroško, se je ndeležilo 42 oseb. Kakor pravi „Mir", so jih pričakovali komaj 20.
o V gozdu zgorela je blizu Gorice 71 letna Urša Marinič. Zažgala je pri nabiranju listja ogenj, pri čemur se ji je vnela obleka. Ko je prišla pomoč, je bila že mrtva.
o Poneveril je 16 letni kovaški učenec Franc Schick, doma iz Gradca, uslužben v Metlicovitzovi livarni v Trstu 185 kron, katere mu je izročil gospodar, naj jih odda na pošti. Fant je pobegnil s kronami v Južolo, kjer je prijatelji popival, dokler ga niso zaprli.
a Javni shod v Bojanu 28. m. m. je
bil krasno obiskan. O pol. položaju je govoril posi. dr. Rybaf. Ostro je obsodil stališče klerikalcev glede jugoslovanskega ministra. Bavil se je tudi z nepoštenimi sredstvi, ki jih rabi soc. dem. stranka pri agitaciji za svoje namene, posebej vočigled bližajočim se volitvam v mestni svet.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
Važna včerajšnja poročila: o Dunaj, 1. marca. „Fremdenblatt", ki je, kakor znano, glasilo našega ministerstva zunanjih zadev, piše, da je predpogoj vseh nadaljnih pogajanj s Srbijo to, da se Srbija brezpogojno odreče vsem zahtevam na Bosno. Potem šele se morejo začeti pogajanja glede gospodarskih koncesij. Ta izjava Srbije se pa mora poslati na Dunaj, kjer bi se imela vršiti vsa nadaljna pogajanja med Dunajem in Belgradom. (S tem se odklanja vsako posredovanje Rusije. Op. ur.)
o Trident, 1. marca. Italijanski državnozborski poslanci nameravajo takoj v začetku zopetnega zasedanja državnega zbora z vsemi silami forsi-rati italjansko vseučiliško vprašanje — in sicer hočejo imeti vseučilišče v Trstu. Ako ne bo šlo drugače, se bode vložil nujni predlog in če se bode vlada temu nujnemu predlogu upirala, bodo Italijani v zvezi z drugimi strankami obstruirali.
o Belgrad, 1. marca. Srbska javnost je skrajno nezadovoljna, da je Rusija odobrila nemško-francosko posredovanje v Belgradu, ki ima namen avstro-srbski prepir v miru rešiti. „Politika" piše, da je Rusija Srbijo prodala, „Pravda", da se ruski politiki, katero vodi nemštvu prijazno plemstvo, ne sme zaupati. Srbiji ne preostaja ničesar druzega kakor krvava vojska.
o Trst, 1. marca. Glavno ravnateljstvo „Lloyda" je dobilo iz Smirne, Bajruta in še drugih luk obvestila, da je bojkot avstrijskih ladij končan.
Najnovejša današnja poročila.
Mir ali vojska? d Belgrad, 2. marca. (Brz. „Nar. Dn.") Tukaj se je sestavil odbor, ki vodi vse manifestacije proti temu, da bi se Srbija odpovedala teritorijalni odškodnini. S tem se misli kralja in vlado prisiliti, da vstrajata na teh zahtevah.
d Belgrad, 2. marca. (Brz. „Nar. Dn.") Pričakuje se večjih prevažanj vojske. Srbska vlada je brzojavno pozvala direkcijo orijentalske železnice, da pripravi nemudoma vse železniške vozove na razpolago.
d Berlin, 2. marca. (Brz. „N. Dn.-) „Lokalanzeiger" poroča, da se je položaj pomiril. Včeraj in danes zjutraj
so bile razširjene vesti o skorajšnji vojski. Danes opoldne je razpoloženje mirneje. Tadi vsi časniki pišejo zelo pomirljivo.
o Berlin, 2. marca. (Brz. N. Dn.) ,.Večerne Novosti" poročajo popolnoma zanesljivo, da ne bo vojske. Vsak naj gre mirno na svoje delo, kajti srbski narod je že zadosti pretrpel. Aneksija Bosne in Hercegovine je stala Srbijo 50 milijonov dinarjev. In Srbija bi morala gledati, da njenö politike ne bodo več delali samo po kavarnah.
d Pariz, 2. marca. (Brz. „N. Dn.") Kolektivna nota signatarnih folevlasti bi našla povsod odkritih prijateljev. Pa vendar bi bilo bolje, ako bi njena odpošiljatev za sedaj izostala. Že samo to, da se naznani ta kolektivna nota, bo zadostovalo, da dobi ruski opomin v Belgradu zadostno veljavo.
Berlin, 2. sušca (Brz. „Nar. Dn.") „Voss. Zeitung" poroča iz Cetinja, da je črnogorski knez tukajšnjemu angleškemu poslaniku izročil spomenico. V spomenici pravi, da se hoče Črnogora odpovedati zavezništvu Srbije, ako bo angleška vlada zagovarjala črnogorsko zahtevo, da Avstrija odstopi Spuž (Fpizza) Črnigori.
Zemun, 2. sušca (Brz, „Nar. Dn.") Včeraj je imel staroradikalni klub svojo sejo, v kateri sta bila tudi navzoča Milovanovič in Pasič, in ki je bila precej burna. Oba ministra so interpelirali radi zadržanja Ruske. Milovanovič je v kratkem poročal o zunanjem položaju in je ostro kritiziral postopanje Izvoljskega. Staroradikalni klub je izrazil vladi popolno zaupanje in želi, da bi se izpolnile srbske težnje.
Po svetu.
o Zakonska dvojica Toselli se, kakor se govori po Florenci, loči.
o Bivši češki namestnik baron Kraus je v visoki starosti umrl na Dunaju. Leta 1881. je bil imenovan namestnikom, njegov naslednik je bil grof Thun.
o Tnrški minister zunanjih del Rifaat-paša je bil 28. m. m. v avdi-jenci pri avstrijskem cesarju.
o Rooseveltovo slovo. V četrtek 4. t. m. nastopi novi predsednik Združenih držav Severne Amerike, Taft, svoje mesto. Roosevelt se poda na daljše potovanje po Afriki.
o Mobilizacija na Rumunskem. Iz previdnosti je, kakor se poroča iz Bukarešte, mobilizirala Rumnnska vojni zbor ob srbski meji.
o Za trozvezo se je izrekel bivši italijanski minister Guicciardini na volilnem shodu v San Miato. Smatra prijateljsko razmerje Italije do Avstrije za pogoj miru in kulturnega napredka.
d „PFikope", to vsled vednih demonstracij proti izzivanjem nemških buršev znano ulico v Pragi, nameravajo prekrstiti v „ulico kralja Jurja Podiebradskega".
d Vojni minister na Španskem je
postal general Linares.
d Pri mobilizaciji dveh vojnih zborov na Rumunskem so prišli na sled velikim poneverjenjem, ki segajo več let nazaj.
v Javna šola za I nemškega učenca
se vzdržuje v Hermanovem mestu na Češkem. Koliko tisoč čeških otrok na Dunajn, koliko tisoč slovenskih otrok na mejah je brez narodnih šol!
v General Klobučar — glavni poveljnik v boju proti Srbiji? Madžarski časopisi poročajo, da bo v slučaju vojske Avstro-Ogrske zoper Srbijo vrhovni poveljnik operacijske armade avstro-ogrske feldcajgmajster Klobučar, zdaj glavni zapovednik ogrskega domobran-stva. Klobučar je rodom Hrvat.
—— i
Tržne cene.
1. marca.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za mare 34'25, za maj 34"25, za september 32'25, za december 3175. Tendenca mirna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 22.90, za oktober — december K 21'85. Tendenca mirna. — Vreme lepo.
Sladkor. Trst: Centrifugale Pilés prompte K 29— do 297/8, za v dobavi K 293/4 do 301/2. Tendenca stalna.
Budimpešta, 1.marca, Pšenica za april 13'45, pšenica za maj 1326, pšenica za oktober K 12'25, rž za april K 10 42. rž za oktober K 9'51, oves za april K 8 83, oves za oktober K —'—, koruza za maj K 7'56. Promet 12.000 met. st.
Budimpešta, 1. marca. Svi-njad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 139 do 140 vin, mlade, srednje 139 do 140 vin., mlade, lahke 139 do 140 vin.; zaloga 20.005 kom.
Svinjska mast v Budimpešti: 146"—, namizna slanina 126'—.
Borza za kmetijske pridelke: Cene so se vzdržale. Kon-zuma nič.
Živinski trg na Dunaju: Prima ogrski voli 72—80 K, gališki 78—82 K, domači 86—92 K. Tendenca mirna. Na sejm je bilo prignanih 4578 volov, med n jimi 884 glav suhe živine.
Listnica uredništva.
G. K.: „V pojasnilo" priobčimo jutri. Za danes ni prostora, Prisrčna hvala!
Darovi in darovalci društvu za varstvo in oskrbo otrok v Celjskem sodnem okraju do 2.svečana 1909.
Dr. Franc pl. Hočevar, c. kr. dež. so. svetu. 22 K, Viktor Konečnik, strojevodja 1 K, Anton pi. Wurmser, c. kr. dvorni svetnik 20 K, Ivan Gorišek, vikar 22 K, Ivan Fon, c. kr. profesor
2	K, Ivan Ravnikar, trgovec 1 K, Dr. Anton Schwab, zdravnik 2 K, Dr. Kukovec. 2 K, Jurij Detiček, notar 2 K, Robert Diehl, trgovec 2 K, Martin Voh, c. kr. fin. stražo nadkomisar 1 K, Josip Stelcer, mesar in gostilničar 2 K, L. Baš, c. kr. notar 1 K. Franc Karlovšek, trgovec 1 K, Regina Vašič, soproga c. kr. konsula i. t. d.
3	K, Dr. Filipič, odvetnik, 2 K. Dr. Anton Božič, zagovornik 2 K, Fani Lebič. gostilničar. „Nar. dom" 2 K, I. Sernec 2 K, Stepic 1 K, A. Gradišnik, nadučitelj 2 K. K. Novak, babica 2 K. Ana Majdič. soproga trgovca 5 K, Dr. Slavič 2 K, Anton Petriček, nadučitelj. Žalec 2 K, Anton Kolenc, trgovec 2 K. Rudolf "VVudler.
učitelj 2 K, Franjo Jošt, ravnatelj 2 K, Celjska posojilnica 10 K, Dr. J. Sernec 12 K, I. Erhartič, sodni svetnik 2 K, Ludovik Cerne, šolski voditelj 2 K, Franc Voglar, učitelj 2 K. Franc Em. Friedrich, veleposestnik 2 K, Miloš Levstik, učitelj 2 K, Miloš Samec, potov, učitelj 2 K, Franc Kmecl, posestnik 3 K. Dr. Anton Dolar
2	K. Vekoslav Spindler, urednik 2 K. Kari Vizjak, nadučitelj. Ljubečna 2 K, Bervar Kari
3	K, Jakob Kosi, profesor 2 K. Ivan Rebek, ključavničar 5 K, Franc Ogradi, opat 20 K, Marija Lorger, Maribor 2 K. Maks Detiček. 1 K. Skupaj 189 K, Dr. Gvidon Sernec, 2 K. Friderik Kukovič, župnik. Dobrna 3 K. Dediči Jere Candir iz Stranic 4 K, Dr. Juro Hrašovec 10 K, Rafael Salmič, urar 10 K, Rudolf Stermecki, trgovec 2 K, Peter Majdič, vele-industrijec 100 K,. Dr. Pirnat, St. Ilj 3 K, Dr. Brenčič 2 K, Občinski urad, okolica Celje 100 K, Per die ad Gologranc, zidarski mojster 100 K, Regina Vašič, soproga c. kr. konzula 10 K, Mih. Jošt, posestnik, Gotovlje 2 K.
Skupaj 537 K. --—-—--»__
Proda se iz zapuščine umrlega Ivana Malusa
120 hektolitrov
izvrstnega rdečega in belega bizeljskega vina (Drenovec) po zelo ugodni ceni; kupci se vabijo v četrtek, 4. marca 1.1., ob 10. predpoldne na Sušici štev. 28, Bizeljsko.
Naznanilo preselitve.
Podpisani naznanjam p. n. društvenim odbornikom in cenjenim odjemalcem, da sem se preselil s 1. marcem v posojilnično hišo pri kapucinskem mostu ter se priroročam p. n. odjemalcem za cenjena naročila. S spoštovanjem
Adolf Bureik
čevljarski mojster in društveni sluga v Celju.
135 3-3
Plača se za enkratno objavo.................60 »So».
za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat..........50
Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na-
dalino vrsto .....................fO „
Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje vnaprej (tadi v	znamkah)-
Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena	vprašanju
znamka ali dopisnica za odarovor.
Upravništvo „Narodnega Dnevnika".
g: Zahtevajte ,ffar. DncVmK' po gostilnah, taVarnah in drugih jasnih loHalih. :g
Proda se
več meterskih stotov posušene svinjske piče in in razno kmetijsko orodje. Vpraša se: Ringgasse 4, I. nadstropje.
Vilki sejem v Ormožu.
Kmetijska podružnica v Ormožu priredi v četrtek, II. marca t. I. v dvorani gostilne gospoda Skorčiča.
vinski sejem ormoško-ljutomerskih vin.
Ponujala se bodo izborna vina le iz ormoško-ljutomerskega okraja. — Začetek sejma ob pol 11. uri predpoldne po dohodu osebnega vlaka.	uo 2-1
m Zuezna trgovina m
Rotouška ulica 2 v Celju Ček.rač. št. 75.221
HB]! Svoji k svojim i""
I	—IkGOVINA b papirjem, pisalnim in
I risalnim orodjem priporoča: kan-
II	celijski, konceptni, pismeni, doku-S38SS mentni, ovitni, barvani itd. papir. Prodaja c. kr. Sol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste črnilo In barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseh tiskovin za krajne Šolske svete, občinske nrade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske urade, odvetnike, notarje, privatnike itd. Trgovske knjige v vseh velikostih, z eno ali dvema kolonama črtane, vezane v papir, platno, gradi ali pa v polnsnje. Dopisnice nmetne, pokrajinske in druge. Zavitki za urade v raznih velikostih. Holitvenike itd. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Cene nizke.
"L
nas
Zvezna tiskarna v Celju
Schillerjeva cesta St. 3.	Cek. račun St. 75.222.
BSKOVINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovat), kajti tiskovine —— brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-S2S98 čitane v koš. Sleherni ki to upošteva in delnje dosledno t tem smisln, zamore vsak čas računati na dosežen nspeh, ker se prejemniku usili nehote prepričanje, da delnje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno naiančno in z namenu potrebnim učinhom. OOOOOOOOOOOOOOO Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke. OOOOOOOOOOOOOOO
Zuezna knjigoveznica
Sdiillerjeoa cesti 3 y Celju Sdrillerjeua cesta 3
Svoji k svojim!
» « IDOBNO urejena ter opremljena z U najnovejšimi pomožnimi stroji, z —— modernimi črkami in okraski se SSS priporoča slav. občlustvn, korpo-racijam, društvom in nradom v izdelovanje vseh v svojo stroko spadajočih del od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim tiskom v moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove, časopisne mape za kavarne, gostilne ln drnštva. Aktni fasciklji za odvetnike in nrade. Za trgovce, tovarne in obrtnike se najhitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene.
T.
43 150—22