BIBLIOTEKA UNIVERZE

•лл

VMta« MBd SulMimeltHHg: Klag«n«irt. КшвмвкхШ« U, PoMaeb ue /______ __________ .
AMwettilvD^en d«r Z^tHng Пг dm oadiColgaidea Monat v^ca ans иЈаМШоћ шИ
tiliwrtillitffnh SM Itoutta amgenmnmen
Nr. 80.
KrahilWfg, 11. Oktober
4. Jalirgpanc
Yankeegi brez krinke
Severnoameriški senator zahteva brezpogojno prednost glede oblasti
10. oktobra. Pr*di«dnilc odbora xa xunanj* poml* т Zedinjenih državah, nator Connaliy, *d#m izmed najglainejSih predstavnikov cevernoameriSkega imperializma, t« stavil ra zahtevo po ndeleŠii Zedinjenih držav pri mednarodni mirovni organizaciji pogoi, dm morm|o USA dobiti mračna in pomorska oporišča v dvA oceanih in obdržati najmočnefio mornarico na svet«. Zedin{ene države so, to }e Connally priznal čisto pre-udarno, vstopile v drago svetovno vofno, ker so po prvi svetovni vojni zamudile ustvariti si učinkovito mirovmo aparaturo.
Neuspeh evropske ideje ?
Connally je potem т velikih obrisih razvijal načrte yankeejslcega imperializma in pri tem zopet postavil ie tolikrat stavljeno zahtevo, da »i morajo Zedinjene države zaai-gurati pomorska in zračna oporišča v Pacifiku in v to svrho obdržati v ameriški posesti otoke, ki so si jih osvojili Tudi v Atlantiku morajo Zedinjene države dobiti oporišča, da ščitijo celino in Panamski prekop.
Kakor drugi politiki njegova kova, tako živi tudi Connally v domišljiji, da bodo Zedinjene države izšle kot zmagovalke iz te voj-' ne in za ta primer postavlja zahtevo, da morata biti Nemčija in Japonska zasedeni po zavezniških četah, razoroženi in napravljeni nesposobni za proizvodnjo vojnega materiala, njeni mornarici pa se morata uničiti.
Tu ne govori morda kakšen zunanji politik Zedinjenih držav. Connally je marveč glasnik tistih krogov, ki so Zedinjene države pahnili v to drugo svetovno vojno in ka-
terih edini riJj je ta, da si zasigurajo prednost oblasti na svetu in pridobe severnoameriškemu kapitalizmu nova ozemlja za izže-manje. To se pravi nameni Roosevelta in njegovih pomagačev. Štiri svoboščine, ki so jih oznanjali, in to kar so obljubljali drugim narodom, ki jih baje hočejo osvoboditi, so lažnive čenče, bluf, so vabe, za katerimi se skrivata hladno preračunani e in pohlep po koristi. Bil je rafiniran agitacijski manever Rooseveltovih dvomih Zidov, da so napravili človečansko svetovno misijo Zedinjenih držav za geslo svoje vojne. Kakor kažejo zgledi Italije, Francije in drugih dežel, v katerih so se v gnezdile severnoameriške čete in z njimi agent je newyorških verižnikov in konjunkturistov, izpuhte prav kmalu puhlice, in za njimi se prikaže spaka židovsko-kapitalistične pijavke, ki ne miruje prej, dokler mu ne služijo narodi in si on z delom njihovih rok lahko nabaše žepe.
»GrozljiYO nagla nemška letala«
Hovi stroji nemških lovcev - Strah zaveznikov
LizboB«, 10. oktobra. Množeč« •• avaril« službenih meat ▼ Angliji glede nagle po-OltritT« zračne vojne govore jaaen Jezik. V komentarjih angleških letalskih dopisnikov se jasno izraža nervoznost glede prvih iolotov »grozljivo naglih nemških letal«. Časopis ■Times«, govori o »novih tipih nemških letal, ki ne razpolagajo samo z ogromno, zvok prekaiajočo Utrovtjo, ampak tudi • presenetljivo veliko zmožnostjo dviganja. Nova nemška letala se morajo označiti kot »grozni nasprotniki«. Nemški uspehi na področju xračn« tehnika pomenijo reano svarilo zaveznikom, naj м čuvajo.
Angleško letaiske ininistratvo j« to menda že spoznalo. Vodja njegovega informacijskega c^delka je že preteklo nedeljo sklical letalske sotrudnlke britanskih in ameriških časopisov, da jim je v suhih besedah priobčil, da je treba računati s skorajšnjim zopetnim pojavom nemškega zračnega orožja na fronti In sicer v docela novi obliki. Te informacije so učinkovale na britansko in ameriško javnost kakor bomba.
T »Daily Skethu« opisuje nek letalski častnik izredno hitrost novega stroja nemških lovcev. Zapleten v nek zračni boj, je hotel Iz ugodnega položaja uporabiti svoje orožje. Toda videl ]• samo mal oblak In nem-•M stroj Je bil zginil kakor blisk. »Se nikoli aisem videl kaj tako hitrega«, ja izjavil častnik.
Uvodni članek »Daily Sketcha« obsoja vse Uste, ki »o razširjali »kaznivi nesmisel«, da je nemško zračno orožje onesposobljeno za vojno. Dejstvo, da so se sedaj na evropej-tkem nebu pojavili najmoderneiši tipi lovcev na svetu I znaki nemške oblasti, razkrije vao nesmiselnost teh lahkomiselnih čenč. Anglija ne sme podcenjevati nemških letalskih iznajdb. Novi nemški stroji bodo mogli biti prav dobro »letala bodočnosti« V neki na-
daljnji razpravi svojega letalskega dopisnik« ugotavlja isti londonski list, da so moderni nemški lovci hitrejši od najhitrejšega angleškega lovskega letala.
Prihod finskega diktatorja
Stockholm, 10. oktobra. Novi gospodar Finske, sovjetski diktator Ždanov je imel v četrtek svoj vhod v Helsinke. Na letališču ga je sprejela vlada Mannerheima, kakor tudi častna četa pod poveljstvom poveljnika mesta. Med sovjetskimi funkcionarji, ki so nastopili, je bil tudi poveljnik njegove telesne garde. Na vožnji skozi Helsinke je Zdanov ponudil finskemu ministrskemu predsedniku Castrenu prostor poleg sebe. Švedski časopisi naglašajo v svojih poročilih, da zastopniki časopisov niso bili dopuščeni k sprejemu in da si je Izbral bivše estonsko poslanstvo za svojo rezidenco.
2danov, ki so ga v Helsinkih tako častno sprejeli, je po prevladajočem švedskem mnenju bil kriv že zimske vojne proti Finski, on je ugonobitelj Estonije in po določilih moskovskega diktata kot načelnik kontrolne komisije sedaj neomejeni gospodar čez Finsko, v kolikor le te ostalo.
Velikodušnost nemške oborožene sile
Berlin, 10. oktobra. Dvakrat v tej vojni so po krivih prijateljih zavedeni Poljaki Izzvali usodo ivojega milijonskega mesta Varšave In vdruglč to morali pod zasmehujočimi očitki Britancev ia boljlevikov kapitulirati.
Poceboi odstavek pogocfoe o kapitulaciji obravnava dekleta in žene, ki to se bile z orožjem ▼ roki udeležile boja. Tukaj je nem-*ka oborožena moč, ne ozirajoč se na določitve ženevske konvencije od 27. Julija 1929. leta podvzela nad vse velikopotezno ureditev. Ženski sobojevniki se prav tako smatrajo za vojne ujetnike In bodo kot taki nastanjeni v posebnih taboriščih. Tudi dekleta in žene, ki mo imele častniški čin, se bodo pripoznale.
Sovjetski krvavi teror na Estonskem
■tockholm, 10. oktobra. O krvo^relltju. ki •o ga naredili boljševlki na Estonskem, objavlja dopisnik »Stockholms Tldningena« т Vlsbyju sporočila očividcev. V Vlsby je do •pelo skoraj 100 estonskih beguncev.. Eden izmed čolnov je prišel % otoka Dagfi. Coin 1», tako poroča švedski dopisnik, ustavilo neko nemško vozilo, a mu, ko je bil« ugotovljena identiteta, dovolilo, nadaljevati vož njo v Švedsko. Nasprotno so ga pa ponovno obstreljevale sovjetske vojne ladje s topovi, •trojnlcaml in ročnimi orožji. Kljub temu se Je čolnu posrečilo, nadaljevati svoje potovanje In eel6 I# enkrat pristati na Dagč ter tam Mrejeti na krov nekaj beguncev, ki so jih bm boljševlki I« obMdtH na emrt. Ti to prl-pevedovaU, d« )# bU# U mm tleo«* Ж oaoev
obsojenih na smrt, aH usmrčenih. Sovjeti likvidirajo takoj vse, ki so na kakršenkoli način bili v stikih z Nemci.
Churchlllova strahotna poslanica
Stockholm, 10. oktobra. Zadnje Izjave Chur chilla in Roosevelta o tem, da se je otrdi! nemški odpor, so v pozornost zbujajočem nasprotju s hruščem utvar, ki so ga ti vojn' zločinci priredili pred nekaj tedni. Churchi'! je v petek vnovič podčrtal to svojo novo miselnost z besedami; »Ne smemo si do mišljati, dapoložajneblbilresen
V	prihodnjih mesecih bo teklo še veliko krvi.
Churchillu, ki Je govoril tudi v razpravi c zakonu o obnovi mest in dežele, so pri tej
FirlliM tudi ušla neka priznanja o opustoSu-o6lh učinkih napadov z orožjem V 1« ni Anglijo. Mesta so bila opušloiena, tako je Izjavil Churchill, mesta so bila uničena. Velika so področja uničenja in straEne usod* uničenih domov, ki Jih srečavajo naše o"! povsod.
General Bor-Komorowski u|et
Berlin, 10. oktobra. Kakor je zvedel Dcu tsches -NachrichtenbOro, se nahaja poljsk' general Bor KomprownkI, pred kratkim zs vrhovnega poveljnika vse poljske' oborožen' sile Imenovani vodi« varšavskih vstaSev. po izvršeni kapitulaciji v nemškem ujetništvu
V	sprematvu Bor-Komorovskega so bili vsi njegovi štabni častniki in več poljskih generalov.
Problem ustvaritve novega evropskega reda je sedaj nekoliko stopil v ozadje, ne da bi ta cilj zgubil pomen. Trenutno mora Nemčija izpolniti druge velike naloge, ki zahtevajo vso našo moč In ki morajo biti najprej rešene, da bi s tem imeli pogoje za dosego višjega oitja. Reich, središče in vir evropske moči te v nevarnosti. Na njegovih mejah stoje divizije in armade, katerih vodstvo ni manj odločno zmagati, kakor mi. Njihovi uspehi v zadnjih mesecih so dali povod trem zavezniškim državam Nemčije, da so se izločile iz evropske obrambne fronte, da, da so cel6 izdaje svojega nekdanjega zaveznika. Druge je zasedel sovražnik. Evropa se začne osredotočiti okrog svojega jedra. Ali naj se razvoj istoveti z zlomom evropske ideje, kakor bi nas rada prepričala sovražna agitacije? Ali je to dogajanje, izzvano po vojaških umikih, dokazalo nesmiselnost postavitve političnega cilja nove Evrope? Ali je bilo vse, kar se je v preteklih letih pričelo in je delno zavzelo že stvarne oblike, samo videz, ki mu je manjkala prava podlaga: nujna potreba novega reda in potem pristanek narodov k temu našemu delu mira in obnove?
Pripeti se, da se iz napredka našega kontinentalnega kulturnega, civilizatoričnega, političnega in gospodarskega razvoja v nekih razdobjih pojavijo druge konstelacije, ki ustvarijo razmere, katerim ne odgovarja več stari, dotlej veljavni red. Dokler je bil napredek le počasen, te spremembe niso bile pogoste. Včasih se je političen red prilagodil novim spoznanjem, ne da bi povzročil večja trenja.
Na koncu velikih evropskih obračunavanj, ki smo jih kasneje imenovali tridesetletno vojno, so govorili odgovorni državniki o novi ureditvi kontinenta. Ali ostalo je pri izvršitvi testamenta kardinala Richelieua. Po francoski revoluciji, ki je v svojih učinkih Izžarevala po vsej Evropi, so sicer govorili o svobodi, enakosti in bratstvu, Napoleon pa, ki se ne nazadnje mora zahvaliti z« uspehe navdušenju revolucionarne armade, pri novi ureditvi kontinenta ni uvaževal narodne svobode in socialne pravičnosti. Končno je sam radi tega podlegel. Ni treba, da bi se pojasnilo, da so tako zvanl zmagovalci radi svoje brezidejnosti zamudili enkratno ugodno priliko, da bi dali Evropi po prvi svetovni vojni novo lice. Velika evropska revolucija, ki je bila izzvana leta 1914. in je bila leta 1918. navidezno zaključena, bo nagrajena ob koncu te vojne.
Na vprašanje po potrebi evropskega novega reda je s tem dan deloma odgovor. Kontinent je spet enkrat prispel do preokreta. Spremembe notranjega In unanjega življenja evropskih narodov navdajajo srce in dušo posameznih narodov. Kdo bo pa Izvršitelj tega hrepenenja?
Kar se tiče jugovzhodnega prostora našega kontinenta, kamor so usmerjena odločilna stremljenja obeh bojujočih se strank, se mora ugotoviti, da se tukaj po osvoboditvi narodov izpod osmanskega gospostva niso mogli uresničiti resnično konstruktivni načrti v večjih merah. Posamezne države morajo pripisati svojo samostojnost tujim napo rom, ki za boga niso imeli vedno pred očmi dobrobita balkanskih narodov. Pri Rusiji je to dejstvo popolnoma očividno. In kdor tega doslej ni hotel priznati, vidi danes to potrjeno, ker Moskva zahteva ves Balkan, da bi si pridobila pot do morskih ožin in luke v Egejskem morju. Jugovzhodni prostor je bil doslej bojišče velikih sil, ki so zlorabljale narode za uveljavljenje svojih lastnih političnih in strategičnih načrtov. Postavljajo se zahteye po nadvladi, ki niso nič drugega, ka kor izmišljotine. Nemčija je bila, ko je raz padla Turčija, radi svoje dualistične razcepitve ovirana, da bi zavzela njej pristoječi nrostor kol edina sila, ki v tem prostoru nI bila tuja. Odtle so napravili Balkan za sod smodnika Evrope, podnetill vojne, podplho vali revolucije, vzdrževali že v mirnem času tolpe in z odurno agitacijo skrbeli, da je bi lo napravljeno ozračje sovraštva in zastrup Ijenja. ki ni dopustilo, da bi se ljudje v tem prostoru pomirili Beda in socialna nepravič nost, da cel6 večkrat popolne zmešnjave so bile posledice koruptne politike, ne kateri so bili mirotvorci iz Versalllesa v toliko bolj. zainteresirani, ker bi bili pri urejenih razmerah narodi le prehitro občutili, kje so njihove resnične koristi. Ze pred to drugo sve tovno vojno se je pokazal za naše sovražnike usoden razvoj, ko je namreč postala Nemčija preko vseh prvi trgovski udeleže nec jugovzhodnih držav ter se je s svoje strani cel6 trudila, da bi z določenimi, gospo darstvo urejajočimi ukrepi še povečala pred nosti balkanskih držav. Kaj je bolj kazalo kakor to, da se ta razvoj z novo vojno nasi! no preklnel
Ali je potem čudno, da so pod takim pogojem narodi Jugovzhodne Evrope stremeli z« čvrstim redom* Oni sami bi od teg# Imeli
korivti, ki M ]1ћ T letih 1933. do 1999. ## » koliko občutili. S tem fe istočasne dokazane, da so si narodi sami želeli nemških načrtov nove ureditve in jih tudi sprejeli.
Ce danes neke tako zvane vlade radi smete ^nad resničnim položajem svojih držaiv iščejo priključek pri sovražnikih, ker mislilo, da je Nemčija pri kraju svojih moči, to *« nikakor ne pomeni, da so narodi sami to zahtevali. Solze romunskih, bolgarskih in finskih mož in žena pri vrnitvenem pohodu nemških čet, deloma ljubeznivo oskrbovanje v po njih zapuščenih državah, ie cel6 v Franciji in Belgiji, in obžalovanje vplivnih osebnosti radi razvoja v njihovih državah govore preveč jasno, kakor da bi se moglo reči: evropski narodi nočejo nič vedeti o novi ureditvi kontinenta v nemškem smislu. Ali bi sc moglo reči, da navedemo nekaj vzporednega o nemškem narodu, da noče imeti nii skupnega s cilji, ki si jih je zastavil Adolf Hitler, če bi bil zločin 20. julija radi nesrečnih okolnosti uspel? Saj bi bila to samo mala kasta, ki bi se bila napravila za izvršitelja nemške volje. Prava volja nemškega naroda pa se je pokazala šele sedaj, namreč v odločilni pripravljenosti, da sprejme na sebe vse žrtve radi zmage nad sovražnikom. NI dvoma, da bi bile pri močnejšem vodstvu tudi sedaj odpadle države prišle do sličnega uspeha. Seveda se ne sme pozabiti, da j# dana moč živcev za vzdržanje v tako težki , krizi, kakor je dandanes, samo močnim narodom.
Sedanji vlastodržci v odpadlih in po sovražniku zasedenih državah niso tolmači splošnega mnenja svojih narodov. Oni bodo nekega dnfe prav tako hitro zginili s politične pozornice, kakor so prišli na njo. V tem je mogoče globokejši smisel, da bodo sedaj morali ti narodi, ki se niso pravočasne brezpogojno posvetili obrambi Evrope, sprejeti nase usodo boljševiškega zasužnjenja. Marst kateri, ki Je doslej mislil, da lahko stoji eb strani in kritizira, ko se drugi bojujejo, se be tega obnašanja že danes skesal, če se nahajt na poti v Sibirijo, ali mora pod stražo #ei^ jetskih komisarjev delati in samo delati.
Nastanek novega reda ni vezan na trenutne razmere. Ni samo Nemčija v krizi, temveč vsa Evropa. Bil bi znak neznanja v presojanju različnih negativnih in pozitivnih til, če bi po desetletja trajajočih najbolj nesrečnih obračunavanjih verjeli, da je po nekolike letih zaželeni cilj dosežen. Tako enostaven problem ni ih si ga tudi nikoli nismo predstavljali kot nekompliciranega. Ozemlje, na katerem so še pred nekaj leti trčili skupaj interesi velesil, del Evrope, v katerem tx vzrokov nacionalne usode narodov ie niso urejene razmere v evropskem smislu, v prostoru, čegar prebivalo! so nasproti ostali Evropi brez svoje krivde delno ie za 300 let nazaj, vsekakor kar se tiče podeželja, si ne itioreio od danes na jutri ustvariti novih pri-lik. Narodi Jugovzhoda so morali v neka) desetletjih dohiteti razvoj, ki so zanj ostali Evropejci potrebovali stoletja. Ali je petem čudno, da ljudje ne razpolagajo s potrebnim ravnovesjem, kakor ljudje starih kulturnih ozemelj? Jugovzhodna Evropa je mlada. Kdor tukaj vodi, ali lahko napravi popolno zmedo, če gleda samo na svoje koristi, ki so nasprotje interesov balkanskih narodov, ali pa lahko napravi nekaj vzornega na srečo jugovzhodnih narodov, če ve, da potrebuje ta prostor mir radi svoje lattne koristi. Sovjetska zveza zlorablja to ozemlje, da bi si pridobila Dardanele in Egejsko območje; kot gospodarski objekt ne pomeni za njo nič, ker ima vsega, kar se tukaj proizvaja, sama dovolj v obilni meri. Anglija bi.rada tuka| vplivala, da bi se zavarovala ob straneh poti v Indijo in z druge strani, da bi sedanjega zaveznika izključila na Balkanu, trud, ki je ie radi povezanosti z Moskvo postal brezpomemben. Amerika je seveda v Jugovzho^i Evropi popolnoma nezainteresirana in večina Amerikancev nima prave predstave o Balkanu. Kot gospodarski prostor te jim zdi nasproti bogastvu Amerike naravnost smešen, in izkustva so nas tudi poučila, da so sicer poslali iz Washingtona polkovnika Done-vana kot vojnega hujskača, v ostalem p* niso hoteli imeti nobenega opravka t take nahujskanimt narodi. Samo Nemčija ima gospodarske Interese v tem prostoru. Gospodarstvo pa lahko cveti samo, če te vodi politika pomirjanja. In kjer cveti zdravo gospodarstvo, kjer ve kmet, kdo bo prevzel njegovo blago in da bo za to tudi dobil poštene cene. uspeva tudi ostalo življenje. Nikar naj ti ne domiiljujejo v sovražnih državah, dm ljudje Jugovzhoda sami ne vedo, kdo jim |e lahko prijatelj in kdo ne. Mogoče je neprimerna okolnost, da je morala Nemčija pe kratkem času tesnega sodelovanja z narodi Jugovzhoda nastopiti kot vojna sila in te te pri tem pokazale potrebne trdote, ki nite vedno zadele na razumevanje, ali ki jih bedo prav kmalu razumeli, ko te tedaj a*« (Nmdal]evaa]e aa 1 t# eni |
gtiwi t. — •trr. ee.
KARAWANKEN BOTK
вмчЈа. 11. ок+оћгл 1914.
l^oil ukrepi gSede totalne vojne stnibe сшашсш)
Zbollšana zdravniška oskrba civilnega prebivalstva - Dosedan]l ukrepi v NSDAP
Berlin, 10, oktobra. Reichsbevollmachtlgter fur den totalen Kriegselnsati (državni poverjenik za totalno vojno) Reichsminister dr. Goebbels objavlja;
1. Zdravniška oskrba prebivalctva (• radi pomanjkanja civilnih zdravnikov in poostrenega zračnega terorja v zadnjem čaiu vedno bolj težavna. Da bi te prezaposlenim civilnim zdravnikom pri njihovem napornem in odgovornem delu pomagalo in da bi bila zagotovljena zdravniška oskrba prebivalstva, bodo sedaj na podlagi povelja ieia zdravstva v domovini delujoči sanitetski častniki oborožene sile dalekosežno pritegnjeni k zdravniški oskrbi tudi civilnega prebivalstva.
v lazaretih oborožene sile naj se uredijo za civilno prebivalstvo v smislu ambulanc sprejemne ure. Kjer to po krajevnih okol-nostih ni mogoče, naj se v službenem mestu nahajajoči se vojaški zdravniki v povečanem obsegu zraven svoje službe uporabijo za oskrbo civilnega prebivalstva.
Preko tega naj se del sanitetnih častnikov z oprostitvijo od vojaške dolžnosti aH delovnim dopustom dovede spet uporabi v civilnem sektorju.
Ustrezna naprejšnja dela so v toliko pripravljena, da je v kratkem računati z zboljšanjem zdravniške oskrbe civilnega prebivalstva.
2.	Shodi In zborovanja, ki niso neposredno vojnovažni, se v času trajanja vojne ne bodo več prirejali.
3.	Podeljevanje redov In častnih znakov za civilno življenje se omeji. Tako se po odredbi Fiihrerja Adlerschild des Deutschen Reiches (orlov ščit nemškega Reicha), Goethe-Medaille fdr Kunst und Wissenschaft Goethe-jeva kolajna za umetnost in znanost) kakor tudi naslovi do konca vojne ne bodo več podeljevali. Tudi podelitev Treudienst-Ehren-zeichens (častnega znaka za vestno službovanje) je za čas trajanja vojne ustavljeno.
Nadaljnja poenostavljenja, na primer postopka pri podelitvi, so predvidena. Podelitev odlikovanj se omeji.
Podelitve odlikovanj in častnih znakov za resnične vojne zasluge, kakor na primer Ei-sernes Kreuz (železnega križa) in Kriegsver-dienstkreuz (vojnega zaslužnega križa) ostanejo neprizadete.
4.	Radi omejitve postopka z vprašalnimi polarni in radi poenostavljenja statistične organizacije so bili napravljeni posebni ukrepi, da bi se v sodelovanju s pristojnimi državnimi oblastmi na področju postopka z vprašalnimi polami in statistike izvršila v najkrajšem času potrebna racionalizacija z namenom dalekosežne razbremenitve uprave in lavnosti.
Leiter der Parteikanzlel (vodja strankine pisarne) Reichsleiter Martin Bormann objavlja do sedaj od njega v okviru totalne, vojne službe v . NSDAP do sedaj napravljene ukrepe:
Vsa dela v pokrajinski organizaciji NSDAP so bila ustavljena. Glede upravljanja službe se nadaljujejo samo še taka dela, ki služijo neposredni vojni službi stranke.
Imenovanja, napredovanja, sistematizacije in presistematizacije se ne izvajajo več. Prav tako se več ne podeljujejo strankina službena odlikovanja, SA-Wehrabzeichen, Hitler-Jugend-Leistungsabzeichen in SchieDabzel-chen (razen SA-Wehrabzelchen in Reichs-sportabzelchen na vojne pohabljence).
Pouk je s povzetjem učne tvarine in obu-stavo učnih spisov omejen na najmanjšo mero.
Večji del strankinih uradnih listov je bil ustavljen.
Pri strankinih uradih, oddelkih in priključenih skupinah je bilo ustavljeno vse delo raziskovalne ali načrtne prirode.
Cestne zbirke za WHW se bodo v zimskem poUetiu 1944 '45 omejile na 3 zbirke.
Vse državne in pokrajinske tekme kakor tudi vse prosvetne prireditve Hltler-Jugenda odpadejo. Športne šole in tečaji, gospodinjske šole in delovne šole kakor tudi glasbene šole Hitler Jugenda so bile zaprte.
Deutsche Arbeitsfront, ki je že prej oddala polovico svojih uradnikov, je dosegla nadaljnje prihranke s poenostavljenjem svoje uprave, ustavitvijo Deutsches Volksbildungs-vrerk do častnih službenih prireditev, zaporo številnih šol in učnih tečajev, dalekosež-nih obustavitev oskrbe KdF in sličnih ukrepov.
S temeljnim poenostavljenjem nabiranja strankine članarine vštevšl DAF In NSV je sledila istočasna omejitev celokupnega upravnega dela stranke in njenih oddelkov z namenom nadaljnje prihranitve sil.
Ne glede na dejstvo, da je stranka od začetka vojne oddala nadpovprečni visoki del svojih uslužbencev oboroženi sili in da — pretežno vezana na Izvenslužbeno delovanje častnih pomožnih moči — razpolaga z razmeroma malo trajno zaposlenimi sodelavci, so bile spet številne moči dovedene službi v fronti in oboroževalni industriji, ali pa dodeljene posebno vojnovažnim vodstvenim nalogam, kakor na primer pri gradnji obmejnih postojank.
Se bolj pa, kakor sedanji ukrepi poenostavljenja in prihranitve so dovfedle do skrajne koncentracije v stranki delujočih sil tiste številne naloge, ki jih je NSDAP med vojno dodatno prevzela, ne da bi se bilo radi tega povečalo uredništvo. Vojna služba stranke kakor pomožni ukrepi po napadih bombnikov, preskrba in nastanitev brezdomcev, pošiljanje otrok na deželo, razširitev pomožne akcije »Mutter und Klnd« (mati In dete), oskrba nemških rojakov povratnikov, civilna zračna zaščita, gradnja postojank v obmejnih ozemljih in posebni ukrepi zaradi vo-ne usposobitve delujoče domovine je izvedla stranka brez dodatne obremenitve uporabnosti uslužbencev sama z doslej še razpoložljivimi silami.
Žilava borba med Memelom in Windaaom
Silni nemšlii nasprotni napadi na Zapadn - Nemški nasprotni napadi pri Debrecenu
Oberkommando der Wehrmacht je dne 9 oktobra objavilo;
Sovražni napadi na zapadnl fronti lo se včeraj širili na nadaljnje odseke. Ob trajajočem krajevnem bojnem delovanju na belgij-sko-nizozemski meji in v Srednjem Nizozemskem se z naraščajočo srditostjo nadaljuje bitka v prostoru Geilenkirchen — Stolberg. Žilav odpor In silni nasprotni napadi naših divizij so po najhujših bojih ustavili skupine sovražnih oklopnjakov, ki so bile poslane, da zajamejo Aachen od obeh strani. Za izpostavljen del severovzhodno od Nancyja, ki ga sovražnik močno napada od včeraj zjutraj, so se vneli silni boji, vtem ko ti nezmanjšano trajajo na obeh straneh Remlre-monta s silami ameriške in francoske pehote in oklopnjakov. Dunkirchen je bil zopet močno obstreljevan po sovražniku. Nasprotnikovi napadi pred St. Nazaire, Lorient in na predbojišču pri La Rochelle so spodleteli. Zaščitna vozila vojne mornarice so pred nizozemsko obalo potopila nek britanski brzl čoln. Med nadaljnjimi bitkami smo zgubili eno lastno vozilo.
Vznemlrjevaino obstreljevanje Londona x orožjem »VI« se nadaljuje.
V	Srednji Italiji so naše čete, ki se nahajajo že več dni v trdih bojih južno od Bo-logne, znova dosegle velik obrambni uspeh. Sovražnik je sicer na nekaterih mestih z visokimi z gubami vdrl v našo prednjo vrsto, naši takojšnji nasprotni napadi so ga pa zopet vrgli ali ustavili. Tudi v jadranskem obalnem odseku se nadaljujejo hudi boji in so se preložili bolj v gorski svet zapadno od jadranske obali.
V	Banatu in v Srbiji južno od Donave so žilavi odpor naših čet In nasprotni napadi na novo prlpeljenlh rezerv ustavili sovražno napredovanje, Na bojišču vzhodno od Zaje-čarja so gorski lovci ugonobili dva sovjetska bataljona, ki sta vdrla v njihove položaje Proti sovra^nfVu, ki nm široki fronti na-
pada na Južnem Ogrskem, drže nemške In ogrske čete položaje v mostiščih ob Tisi. Pri napadu proti Severu so sovjetske čete prodrle čez Hitro Kraszno tja v prostor pri Debrecenu. Lastni nasprotni napadi dobro napredujejo. Doslej je bilo odstreljenih 25 oklopnjakov. Nemški bojni letalci in bombniki so se z dobrim uspehom bojevali proti sovražnim napadajočim prvim četam in z oskrbovalnim prometom boljševikov. Ob gorskih položajih Gozdnih Karpatov so nemške in ogrske čete deloma z nasprotnim napadom zavrnile boljševiške napade.
Iz svojih mostišč jugovzhodno od Varke in severno od Seroe so Sovjeti brezuspešno napadali. V bitki med Memelom in Windauom se naše čete žilavo bore z močnim sovražnikom. V brezuspešnih napadih proti mostišču pri Rigi ob Dvini je sovražnik zgubil 25 oklopnjakov. Na Oeselu smo držali polotok Svorbe proti močnemu sovražnemu pritisku.
Na Finskem so se naše čete odmaknile iz prostora pri Tornio proti severu. V črti oporišč ob finsko-sovjetski meji južno od Mur-manska smo ustavili včeraj ) ivljene močne sovražne napade. Bojni letalci so kljub težavnim vremenskim prilikam posegli v boj«
na kopnem. Spremljajoči jih lovci so brez lastnih zgub sestrelili 14 sovjetskih letal.
Anglo-Amerikanci so nadaljevali s svojim terorjem proti civilnemu prebivalstvu v za-padnem in jugozapadnem prostoru v nizkih napadih. Napadli so z bombami.In krovnim orožjem zlasti vasi in osebne vlake. Sestrelili smo 12 lovskih bombnikov.
Načelnik levernoamerlikega štaba general
Marshall, ravnatelj vojne mobilizacije Byrnes in več urednikov vojske ter generalov iz Washingtona je prispelo, kakor pravi neko londonsko poročilo, po zračni poti v Francijo. Nameravajo se posvetovat! o tem, kako bi zoo^t Dopravili poraz pri Arnhelmu.
Blvii kandidat za severnoameriškega predsednika Wendell WJllkie je umrl za infekcijo, ki so jo povzročili streptokoki in po kateri je nastopila akutna slabost srca.
Med ukrepi boljievizaclje na Bolgarskem
se nahaja tudi razpust državne mladinske organizacije »Branik«.
Bolgarska vlada je morala na zahtevo Sovjetske zveze določiti za rubelj obračunski in zamenjalni tečaj 15 levov, kar je za Bolgarijo zelo neugodno, saj smatrajo, da rubelj nI več vreden kakor dva leva. Sedaj se boje, da bo določitev tega tečaja povzročila naglo razvrednotenje bolgarske valute in da bo še povečala gospodarsko zmedo, ki je nastala po zasedbi dežele.
Valutna zmeda, ki |t nastala v Franei|l po
vdoru angleških in ameriških čet, postaja od dneva do dneva večja. Spričo naraščajočega obtoka bankovcev Francoske banke In raznih vrst invazijskih bankovcev je razumljivo, da skuša vsakdo francoske bankovce zamenjati za dolarje ali za funte. Zato |e tečaj dolarja in funta na črni borzi znatno višji, kakor znaša oflcialnl tečaj. Londonski »Daily Mali« poroča, da obstoja namera povišati oficialni tečaj dolarja In funta. Tečaj dolarja znaša sedaj 50 frankov in bo verjetno povišan na 75 ali cel6 na 100 frankov. Tudi tečaj funta bo istočasno povišan, četudi morda ne ▼ enakem razmerju, kakor tečaj dolarja. »Daily Mail« poroča, da se sedaj na francoski črni borzi trgujejo angleški funti po 400 do 500 frankov, medtem ko znaša oflcialnl tečaj 200 frankov. Razvrednotenje franka je na drugi strani razumljivo spričo okol-nosti, da cenijo sedaj obtok francoskih frankov na preko 500'milijard, nasproti 150 milijardam ob koncu leta 1939.
Neuspeh evrojiske ideje
{Nadaljevanje s 1. rtranl.)
sprotniki Nemčije zasedli te države. Te pre-okret stvari bo odprl tudi zadnjemu oči. V vseh narodih se pojavlja upanje, da bo nemški Reich obrnil vse na bolje. Skoraj vse narodnosti so zastopane v formacijah nemške oborožene sile, ali se bojujejo kot zavezniki ob naši strani. Samo tisti, ki je slab in preperel, da iz rok zastavo prej, nego j* prišlo do odločitve v tem silnem boju.
Ne, s strastnim srcem verujemo, da bo nastala nova in pravična Evropa. Ta beseda pa ne sme biti pojem brez vsebine, s katerim se lahko dobrika In udobno poigrava, ne da bi se zato moralo sprejeti kakšne obveznosti. Evropa ne sme biti hladna politična veličina, ona mora biti duševna moč, ki naj napravi trpljenja sedanjosti most т boljšo in boli aioveiko bodočnost. Evrope ni mrtva in evropska Ideja se hI razrušila, saMo Ser mUTT klapa političnih konjunkturlstov, da lahko dela »veliko politiko«. Evropa je cilj današnjega razvoja, ki se ne more zaustaviti. Skozi pekel te vojne mu gremo nasproti. Mi vemo, da se razcveti roža zmage samo ob strmih prepadih in mora zastaviti svoje življenje, kdor jo hoče odtrgati. Medtem ko je nemški Reich na tem, da gre ob tem prepadu, mora Evropa še enkrat biti s krvjo napoje-no bojno polje, na katerem bo zrasel nov red.
^1. MIMII jjiciijail. — CAnuMieuui liliVlier; г прппсш Mnmfmmnn	iff	Nr t e-rtlflr
BoU Leammr:
NEZAŽELENI GOST
Humorl»H<'rn roman	•»
Kottenkamp se razvname, č«š da je Barbari dovolj očital, na| si stvar natanko premisli. Mož i« malo. Dostojni možje so naravnost redki. »Vendar vi ste prvi mož v njenem življenju, zelo spoštovani gospod doktor, pri vas j« bila ona ponoči kakor doma, kot dostojno dekle, sedaj Barbara odklanja tuje snubce.«
»Zelo spoštovani gospod doktor« se stegne kvišku in postane zelo živahen, ker domneva, da gre za kakšno izsiljevanje k zakonu. »Zakaj se vi ne poročite z Barbaro??« reče preteče.
»Jaz?« reče Kottenkamp — toda nato se naglo zasmeje: »Jaz sem vendar že ože-njenl«
In sedaj zve resnico.
O kakšnem razmerju, ki bi ga naj imel odvetnik z Barbaro, ne more biti nobenega govora) Barbara je hodila k njemu, on jo je poučeval, drugega niči Enkrat jf ostala dalje kakor običajno, to je resnica, ampak takrat jo je on za to prosil. Slo je takrat za pripravo k nekemu izpitu. Vsako drugo na-migavanje pa si on prepovel
Kottenkamp je zadovoljen. Ugotovi, da se to popolnoma zlaga s Suzinlml izpovedbami. Hitro pomiri odvetnika, da bo on povzročil, da se bo Barbara omožila z drugim In ne I njim.	•
In že ga ni več v pisarni.
Na ulici žvižga glasno predse, da se ljudje obračajo za njim. Ta se je pač napil?
Najraje bi objel nebo in zemljo. Izjavlja, da so vsi ljudje dobri. Najljubše bitje, kar jih le na svetu, je Barbaral
Preprečka cestna križišča tudi če so za prta za pasante. prehiti vse pešce na ploč nikih, teče, teče, teče — skoraj s hitrostjo kolesar)*.
Ob istem času sta šla Anton in Chrlsta v kino. Hotela sta videti iilm »Drsteči se losos« Bil je to nek prosvetni film, na katerega je Anton opozoril Christo, ker je ravno pisal sllčno poglavje v svoji knjigi »Ljubezensko življenje morskih rib.«
»Oh, ti, tu se spomnim, da bi midva tudi lahko enkrat večerjala kakšnega lososa«, reče Chrlsta.
Anton zadrži svojo nevoljo. On je znanstveno zaposlen z lososom, ona pa misli na večerjo.
Ona občuti, da je napravila faux pas In zamolči, kar mu je hotela še reči, da je pri klobučarju Speeru videla v Izložbi krasen klobuček lososove barve!
Razen »Drstečega se lososa« so predvajali seveda tudi zabavni film, s pravo ljubeznijo. Tega se je Chrlsta najbolj veselila,
V kinu se pojavi nepričakovana prednost Kino se izkaže kot kraj, kjer sta oba lahko nemoteno zaljubljena. Kino je temen. Anton lahko kakor kakšen osmošolec drži Christo za roko. Tu pa tam jo krepko stisne, kakor je pač. To se ravna po vsakokratnem prlzo ru filma. Takrat se Chrlsta tesno In ljubez nivo stisne na njegovo roko, in to zooflt povzroča, da za njo sedeči ničesar ne vidi On preklinja. Te prešmentane zaljubljene dvojice v kinu I
Susanne domneva, dp se nahaja z njima v kinu tudi ministrski svetnik, toda nI tako. On se sprehaja po parku. Sedaj se je pač že dovolj nahodu in zato roma zopet domov.
Susanne ima Маха v hiši. Max je mlad mož. Seveda. Prišel je obiskat Susanno. Zažvižga. Susanne skloni svojo srečno glavo z okna in zakllče; »Le pridi notri Max, nikogar ni domal« In ima Маха v kuhinji.
Max se je predvsem zanimal za čumnato z zaioqmml In oddal mn^nfe aled« rm?,nlh vrst klobas Gralal je de Ima |et»rna klo basa Dremalo masti, Susanne pa je le na po' poslušala govorjenje glede jeterne klobase, ta I# T tem hipu ni zanimala, ker je ona •tal« pri domačem ognjišču la bila vsa za-PmImm ■ kuhaa]«m karpoiu
»Kaj pa kuhaš tu?« vpraša Max. Radovedno dvigne pokrov z lonca.
Za karpe Max ni pristojen, on je mesar. Edini sin bogatega očeta. Podedoval bo nekoč dobro Idočo mesarijo. Ta Ima tudi uslužbence. Susannl ne bo treba stati za prodajno mizo, zavijati kosti, šteti drobiž. Vozila se bo z avtom, nosila bo krzna na sprehodu, Susanne že ve, na koga je modro vrgla svoje skušeno oko.
Razen tega je Max pravi mož. NI ravno njen tip, ampalc močan je In lobrodušen.
Ko vstopi ministrski svetnik v hišo. karp še nikakor nI kuhan. Susanne se lahko brez skrbi lahko malo briga za Маха. Vsede se mu v naročje, In ljubezenska dvojica seveda ne sliSl vstopiti ministrskega svetnika.
Ko presenetljivo vstopi v kuhinjo, ima Ma* ravno opravka s Susanninimi sladkimi in zaljubljenimi usti. Ona se zgrozi in poskoči, njene oči postanejo zelene.
Ampak ministrski svetnik ne reče ničesar, njemu se zdi, da je v redu, kar je videl. Samo lo meni, da bi bilo bolje, če ga ne bi vzela v kuhinjo, ker Iz tega nastanejo govorice, sosedi lahko vidlio kar skozi šipe. »Saj sem vendar zaročeni« vzklikne Max »Vem to«, odgovori ministrski svetnik.
Toda Max se s tem noče zadovoljiti. On hoče pokazati, da je on tudi kdo. «Ce bi se tu hotel kdo pritožiti«, reče, »bi bil do tega vendar edino opravičen gospod doktor Hae-brich, lastnik hiše, ne pa vi, ki ste le obisk podnajemnika —«
Susanne mu je sicer urno položila svojo roko na usta — toda prepozno. Ministrski svetnik je na mestu poučen, v kakšni meri so ga imeli za norca.
Ce je to res?
Da.
Morala sta mu to s težkim srcem potrditi No da bi zinil besado rariustl mlnls'r^V-ivetnlk kuhinjo. Oba gledata, kako se za njim zapro vrata. V veži pograbi svoj plašč in klobuk. Max in Susanne sllšlta, da zaskočijo hišna vrata. Skozi okno opazujeta, kako gra po kamvnitih ploščah oiprtdnjtg«
vrtca In odpre nizka vrata vrta, Cei roko m* visi njegov rjav športni plašč.
Kam neki namerava?	*
*
Gospa obvdovela plemenita Crflnđling ima imenitno osemsobno stanovanje. Da bi ušla nevarnosti, da bi ga jI po zakonu raz« delili na dvoje, si ]• gospa obvdovela pl. GrOndllng vzela podnajemnike. Barbara im* pri njej dve prostorni sobi. Spalnico z vsem komfortom, v kateri mora spati sama, in delovno sobo, ki si jo je Barbara moderno
opremilfi.
Med gospo obvdovelo pl. CrOndllng In Barbaro se je razvilo zaupno razmerje. Stare dama je videla, da je Barbara zelo dostojno dekle. Tako njeno stanovanje, ki ]• bilo polno tradicij In mnogih spominov, ni bilo v nevarnosti, da bi prišlo v slab glas.
Gospa obvdovela pl. Grtindling ima snel« nobele lase in rožnato lice. Barbaro obdaja z materinsko skrbjo. Barbara j« pri njej kakor doma, pripoveduje stara dama vsekakor v krogu svojih dam, h katerim »pada razen nje še gospa zdravstvenega svetnika HAupU linga, gospa rektorja Klelneja in gospa kom« rektorja MlttelgroGa. Eden In Isti dan v vsakem tednu se sestajajo, da se razgovarjaje o nedostatkih sveta. Kako bi jih popravila, o tem ne go.vore.
Kottenkamp Barbara še nI bil obiskal n stanovanju In mu niso bila znana težava, W ovirajo tako podjetje. Prizadevno in vihravo skače navzgor po stopnicah, obloženih s ta« kači in bleščečimi mednimi drogovi, in stoji zasopel pred vratml % napisom: Gospa pL GrClndling / Barbara Ргаск.
Tu |a.
Nato pozvoni, Kllng—llng. Staromodne
zvonilo.
V sloaovllo opremljeni damskl sobi sedi qosoa obvdovela pl. Griindllng In se sklanja nad rodbinsko kroniko GrOndlingov. Pogleda kvišku In vstane. Poda aa k važnUm vratom. Mlad vihrah hoča k larbarl.
ЖШк # MM#,###
Sreda, 11. oktobra 1944.
KAKAWAXKBK BOTK
Stmn 8. — eter
Kako Angleži krlllziraio Anglijo /
Prejšnje leto Je izšla v Londonu knjiga znanega angleškega novinarja Douglas Reeda »Last we regret«, ki je vzbudila veliko pozornost, ker so v njej, kakor pravi pisec sam, ljudje našli stvari,, ki bi jih morali najti v parlamentarnih govorih In v časopisju, ali bi jih tam zastonj iskali. Knjiga razodeva mnoge pokveke današnjega angleškega javnega življenja, ki nam tudi mnogo pojasnijo v angleški politiki in vojskovanju. Tukaj bomo navedli nekaj najbolj zanimivih in važnih odstavkov iz te knjige:
»Mi imamo samo dve stranki. Konservativna stranka, ki zahteva za sebe pravico Imperialnega patriotizma nas je naravnost zapeljala v vojno, v kateri smo zgubili veliki del emplra skoraj brez boja. Delavska, stranka, kl zahteva za sebe pravico, da zastopa delavne razrede, je bila nesposobna, da bi preprečila veliko množično brezposelnost, zapuščene pokrajine, siromašne četrti in svojevoljne ustavitve rudnikov in ladjedelnic. Konservativna stranka je monopol tistih, ki hočejo prvi in pred vsemi .laslediti posebne pravice bogastva In omejitve. 250 njenih članov je v zvezi z državnim plemstvom, baroni in vitezi, oni obstoje iz bankirjev, ravnateljev društev, veleposestnikov, posestnikov časopisov in sličnih ljudi. Večina njih je podedovala bogastvo, skoraj vsi so prišli Iz ene izmed redkih »Public« šol. V njenih vrstah je malo delavnih ljudi. Socialistična stranka je skoraj popolnoma monopol javnega urada, v katerega so se razvila delavska društva. Te ne zastopajo delavca ali socialista, temveč »organizirano« delo v velikih zvezah. Kje se najde v konservativni stranki mož, kl je pripravljen, da "varuje najboljše tradicije naše dežele in ne napake omejene možnosti in razrednega duha? Kje Je mož, kl varuje privatno lastnino In ne i plotom obdane pokrajine podeželskih lordov slumov? Kje Je mož, ki varuje parlamentarni sistem, ampak ne doktrino, da je kdo brez dolžnosti? Kje je v socialni stranki mož, ki bi odpravil brezposelnost, ne pa svobodo dogovora, kl bi odpravil siromašne četrti in zapuščene pokrajine, ne pa privatno lastnino? In kie v eni izmed obeh strank se najde mož, ki bi bil sposoben voditi močno in čisto zunanjo politiko? V nobeni Izmed obeh, vsaka zastopa koristi ene skupine in te koristi so v obeh primerih nasprotne koristim skupnostL
Tajne sile, ki vladajo v Angliji za kulisami, so mogočne sile vseh vrst, ali nobena izmed njih ni zakoreninjena v Angliji, temveč so razširjene po vsem svetu. One zasledujejo skozi nas svoje namene, skozi naš omejen red in silo orožja, ali zunanjo politiko, ne brigajo se pa za koristi otoka. Danes verujejo, da je za nje koristno, če smo mi slabi; jutri ustreza njihovim namenom, da se bojujemo. Uporabijo ogromna sredstva, da nas zapeljejo In napačno pouče, da nam povedo, da se moramo razorožiti ali obofožitl, da moramo biti agresivni, ali pa agresivnosti napovedati vojsko. »Njihovi« interesi niso naši; ali oni imajo veliko moč v naši državi, nad našo politiko. Oni imajo svoje govornike v zbornici. To je uničevanje naših domačih interesov, ki 'preneha lahko samo taKo, da pridejo v zbornico za dalje časa neodvisni patrioti. Ali »njihovo« najmočnejše orožje so časopisi. Na tem polju sem pač poklican, da lahko sodim, in pravim, da so naši časopisi dandanes v naši državi z malimi izjemami sovražniki resnice in naše bodočnosti. Iz teh mednarodnih sil so sestavljeni) one lo Y glavnem mednarodne banke, mednarodni trustl orožja, mednarodni petrolej-skl magnatl, zlonistl In najbolj ekstremnl elementi mednerodneaa židovstva, za katere
je pojem zionlsta preozek.... ki delajo Iz vseh držav.
Neodvisnost časopisov bi se spet morala vzpostaviti. Vsak časopis bi moral po zakonu biti obvezan, da objavi imena lastnikov in urednikov. Dandanes je moč, ki stoji za časopisi, anonimna. Neki časopis se je spri z notranjim ministrom, imena lastnikov bi morala biti objavljena. Več kakor polovico imen se celć z poizvedbami v Somerset House in v registrih ni moglo ugotoviti. Oni so se pojavili enostavno kot »neki pooblaščenci«. Tako je sila, kl naj dnevno pouči milijone ljudi, v rokah ljudi, kl skrivajo svojo Identiteto...
Public Schools predstavljajo močen socialni razdor, one so dve »narodnosti« namesto ene. Med njimi in ostalimi šolami ni nobene skupnosti in tovarištva, Ce Imamo res demokracijo, ki se jI klanjamo, bi se moral način naše vzgoje temu prilagoditi in biti tako urejen, da bi odgovarjal. Socialni problem je povezan z načinom vzgoje...
Ce opazujemo popolnoma trezno Zlde In židovska stremljenja, kakor tudi njihove od-nošaje do naših britanskih koristi, se eno dejstvo dviga kakor gorski vrh iz vse zmede: židovski triumf Je vse, kar nam Je ostalo od zmage v prvi svetovni vojni...
Zidje so oproščeni od vojaške službe in lahko sprejmejo vsakovrstni posel. Oni imajo celo prednost pri službenih mestih, medtem ko pošljejo v vojaško službo in v tovarne nv še može in žene, ki pridejo v zapor, če se protivijo. Morali bi sprejeti Zida samo pod pogojem, da sprejme neko po Britancu izpraznjeno službo samo pod zakonsko določitvijo, da bo to mesto spet zapustil, če se vrne brezposelni Britanec. To zakonsko zaščito je vlada odklonila. Zldje bi tudi morali nositi breme vojne dolžnosti, vlada to odklanja pod pretvezo, da so oni tehnično »sovražni inozemci«; kljub temu pa so številno zaposleni v ministrstvih in pri radiu, kjer imajo pristop do življenjskovažnih vo-
jaških informacij. Ministrstvo za informacije in radio sta bili prvi javni ustanovi, kl sta zaposlile srednjoevropske Zide. Vem iz mnogih virov, kakšno ogorčenje je to izzvalo pri kvalificiranih Britancih. 6. avgusta je vprašal v Spodnji zbornici profesoi Hill ministra dela, če mu je znano, da je mnogo inozemskih dentistov brezposelnih, in če ne bi hotel z ozirom na potrebo vojske, da bi jenjal že nadalje oproščati dijake zobozdravstva od vojne dolžnosti, dokler niso zaposleni vsi ti dentlsti prebežnlkl. Toraj naši mladeniči bi morali Iti proč in napraviti mesto tem tujcem!...
»Times« poroča v marcu 1919, leta, da je v Rusiji izmed 20 ali 30 komunistov ali vodij, ki upravljajo centralo boljševikov, nič manj kakor % Zidov. Leta 1920. je bilo izmed 545 članov boljševlške uprave 447 Zidov. Leta 1935. sem sam ugotovil, da je bilo mnogo več Zidov kakor drugih narodnosti v sovjetskih službah. Mali del prebivalstva je židovski ali oni' in.ajix monopol pri vodeči državni upravi, kar je enako monopolu najboljših stanovanj, prehrane, obleke in avtomobilov. In pri nas?
Po mojem mnenju so interesi Britancev združljivi samo z malo skupino Zidov, ki zahtevajo enake državljanske pravice, ali tudi sprejmejo enake dolžnosti. Zgodovina vedno spet kaže, da tvorijo te skupine samo mali del židovskega prebivalstva. Naši interesi torej ne bi smeli biti v tem, da se izzovejo množični pokreti Zidov. Imamo obžalovanja vreden primer, kjer so židovski priseljenci oproščeni vojaške službe, tako da so prosti, da lahko zavzamejo vsa tista mesta, kl jih zapuste domačini, če jih vpokličejo. Skupina židovskih civilistov nas je radi slabo sestavljene razlage Balfourove izjave zavedla v skorajda nerešljiv problem... Naša politika se je preveč Izenačila z židovskonacio-nalniml cilji: to nam še vedno pokaže zmešano sliko vojne in stvari, ki se trenutno za njih bojujemo. Zdi se nam, da so naši govorniki v teh vprašanjih žrtev satanske obsedenosti In zaslepljenosti, ki jih dela slepe za naše lastne nacionalne in patriostske cilje.
Slovašba ivesla nemškemu zaveinislifn
Njena notranja In zunanja politika - Govor ministrskega predsednika Tisa
Požun, 10. oktobra. Na seji slovaškega parlamenta je podal ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stefan Tiso obsežen pregled o sedanjih problemih Slovaške. Razpravljajoč o dogodkih zadnjih tednov, v katerih je neka izdajalska klika napravila poskus, da bi služila smrtnim sovražnikom slovaškega naroda, je podčrtal dr. Tiso potrebo, da se obdrži železna disciplina, da se brezpogojno uboga in vestno izpolnjujejo vse dolžnosti v usodriem boju slovaškega naroda.
Potem je naglasil ministrski predsednik, da se na področju finančne uprave in gospodarstva, železnic, javnih del, ministrstva za obrambo države, finančnega ministra, javnega zdravstva in notranjega ministra Izvajajo različna reorganizatorična dela, da bi »e vsi ti odseki prilagodili novim prilikam.
O slovaški zunanji politiki je rekel dr. Tiso; V zunanji politiki se bomo vztrajno držali načel slovaške-nemške zveze in nemškega prijateljstva. To prijateljstvo, ki se je izkazalo pri obnovi našega samostojnega državnega obstoja, ki je bilo od začetka današnje svetovne vojne samo potrjeno po so-bojevništvu proti skupnemu sovražniku in ki nam prav v sedanjih težkih trenutkih bistveno pomaga pri varovanju naše svobode in samostojnosti, nas navdaja z nezlomljivim prenričsniem, da si edtnole DO tet noti prt-
Rodbinska kronika iz Gorenfske
Kreis Krainburg
Krainburg. V sepetmbru 1944. je Standesamt Krainburg zabeležil 24 rojstnih in 18 smrtnih primerov. Zakonsko zvezo je sklenilo 15 parov.
Predaisel. Rojstva v mesecu septembmi Angela Balantisch, Predoslje; Terasie Mipi, Predasselj Magdalene Mrak, Kokritz; CScilie Kristanz, Kokritz: Michaela Zeller, Bobovk. — Smrtnih primerov v septembru ni bilo.
GallenieU. Rojstva meseca septembra: Johann Godnow, Tschadoule: Olga Maria Selnik, Gallenfels: Ludmilla Maria . Resar, Ober TenetiEche; Maria Suppan, Babendorf; Josef Janš, Ober Duplach; Gottfried Pekle-nek, Goritsche: Michael Suppan, Poule; Marian Piuk, Gallenfels; Emilie Pitschmann, Heiligenkreuz; Alois Loger, Goritsche; Johann Jekowetz, Siegersdorf. — Umrli soi MatthSus Schepitsch, Heiligenkreuz; Johann Polanz, Sebenje; Johann Perko, Ober Duplach: Peter Suppan Tschadoule.
Kreis Radmannsdorf
Veldei. Rojstva v septembru: Marian tschir, Johanna Kosiek, Magdalena Ohmann, Maria Drolz in Marla-Franziska Scholar. — Umrli so: Josef Passler In njegova žena Anna Passler. V zakon sta stopila Franz Schimlti in Franziska Wisiak, oba iz Gčriach.
borimo zmago naše svobo(tae prlhodnjostl. Zato bo vlada nadaljevala brez oklevanja in z vztrajno zvestobo z utrjevanjem slovaško-nemškega prijateljstva ter bojne In usodne skupnosti.
V notrajepolitičnem življenju hoče — kakor je potem naglasil dr. Tiso — nadaljevati z obnovo harmoničnega in kolikor mogoče najboljšega sožitja med slovaškim narodom in nemško narodnostno skupino. Na koncu je ministrski predsednik zagotovil, da bo pristopila vlada k temeljiti rešitvi židovskega vprašanja, ker je navišja politična zapoved, pa tudi morallčna zapoved, da se obrne Slovaška v pravičnem sllobranu proti tistim, ki ogražajo njen svobodni obstoj.
Dva litra vode In 100 gramov kruha
Milan, 10. oktobra. Kakor v Rimu, tako so angleško-amerlkanskl »osvoboditelji« prinesli tudi prebivalcem mesta Florence lakoto. V.nasprotstvu z nemško vojaško upravo, kl je do zadnjega dne zasedbe radi preskrbe prebivalstva z živili, dala na razpolago vojaške avtomobile in je še pri zapustitvi mesta pustila v mestu živila za dva dni, zavezniki niti uradno Izvedeno preskrbo prebivalstva z 100 grami kruha dnevno točno ne dobavljajo. Razen tega se prebivalstvu po osebi dnevno lahko dodelita samo 2 litra vode
Gorenjska zatemnjuje v časn od 9. do 15. oktobra od 18.15 do 5.30 ure (nomalnega čaia). Ce zadoni akustični liggnal »Javno protilital-iko svarilo« ali »Letalski alarm« ob čas«, ko se zmrači, se mora tako| .zatemniti odnosno se mora odklopiti razsvetljava tudi izven odrejenega časa zatemnjevanja.
Naši vojaki pozdravllalo domovino
z Vzhoda pošiljata najlepše pozdrave, svojima zaročenkama, staršem, bratom, sestram in prijateljem Gefreiter Johann Kloptschitsch, Srakoule, in O. gren. Cyrill Anschitz, Stein.
Vesti iz Ljubljane in okolice
Besnenje komunistov. Iz St. Vida na Dolenjskem poročajo »Jutru«: V zadnjem tednu so povzročili komunisti novo škodo v občini Prlmskovo. V večjem številu so prišli v vas in so od ljudi nasilno zahtevali živež in obleko. Ker so se ljudje nekoliko upirali tem večnim dajatvam, kl jim ni ne konca ne kraja, so jih tolovaji zaprli v kleti. Med tem so drugi »tovariši« brez skrbi nabirali in odvažali »rekvlrlranl« material. Posebno hudo je bila prizadeta vas Poljane, kjer so vse domačine pozaprll In jih nato dolgo zasliševali. Med tem so nemoteno gospodarili na njihovih domovih, kjer so pobrali vse, kar so le mogli odnesti s seboj. Eni sami družini so odpeljali 7 glav goveje živine, 4 prašiče, obleko In okrog 50 stotov žita. Po rekvirlranju so ljudi spet Izpustili, obdržali pa so tri dekleta, ki so jih odpeljali v.^erl proti Beli krajini. V Poljanah so do smrti pretepli neko Kastellc^ Marijo, staro 45 let. Tri ure so jo štirje komunisti trpinčili po hostl, potem pa je eden iz-"" med njih prišel k Marijinemu očetu in mu povedal, kje leži njegova hči mrtva. Marija je dobila najhujši udarec na glavo in v tilnik. Ljudje so mnenja, da je to divjanje posledica komunističnih porazov v zadnjem času.
Zaplemba imovine komunistov. Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja odločbo o zaplembi vse premične in nepremične imovine upornikov: Drašlerja Jožefa, oddala, njegove žene Marije in hčerke Pranje: Lamuta Antona, učitelja v pok.; Novak Zdenke, privatne uradnice; Slapnlčar-ja Jožefa, gradbenega tehnika, vseh iz Novega mesta.
Banditi in njihov britanski general
Poročilo o dejstvih %z Dolenjskega
Na Dolenjskem ]e sedel skupaj letos nekega pomladnega večera ne daleč od Kranj-•kega brda v neki koči »štab« komunistične banditske brigade. V prihodnji noči so hoteli napasti Kranjsko brdo, ki je bilo zasedeno po domovini zvestih domobrancih. In ker so hoteli potem banditi praznovati zmago z eno svojih znanih »ogromnih manifestacij«, kl jih Imenujejo »mitinge«, so poklicali na posvet tudi »noro Micko«. Slabo umita In z ne popolnoma treznimi očmi se je pojavila ta luč banditske propagande.
Po nekaj bežnih nežnostih, ki jih je bila deležna po vrsti nora Micka, so razvili »tovariši« razpored za miting, na katerem je hotela govoriti tudi ona sama. Da bi bil pa ta miting bolj privlačen, je bilo po daljšem prerekanju sklenjeno, naj se pojavi pred kmeti Kranjskega brda tudi britanski general kot odposlanec angleškega kralja. Zato so si Izbrali bandlta In potepuha, kl je^)Il pod imenom Ciganov Frenk že od preje precej dobro znan na Kranjskem. To nad vse častno vlogo so mu določili, ker je bil Ciganov Frenk nekaj časa v Ameriki In se je tam — Vsaj po mnenju banditov — izvrstno naučil angleškega jezika. Ugovor, da mož jeclja, je zavrnil polltkomlsar s pravilno pripombo, da kolikor je njemu znano, jecljajo lahko tudi Angleži.
Zvečer, preden so se pripravili banditi za Aapad, je prišlo poročilo, da se je pripeljalo v Kranjsko brdo pet bojnih voz domobrancev In da se oni pripravljajo na odhod. Nad Vse veseli radi takega poročila, so čakali banditi na odhod čet In so potem zasedli vas brez boja.
Seveda so potem kljub temu morali praznovati »zmago«. Zato so takoj zjutraj šil po ftupana In mu zapovedall, naj vse pripravi »a »miting«. Ženske naj kuhajo, pečejo in kolikor 1« mogoče in moijenaj pripra-
vijo kolikor mogoče pijače. Tudi vaška godba mora nastopiti. Kmalu za tem je visel na vaškem trgu pod lipo lepak Iz ovojnega papirja, Objavljal je v nerodnih črkah, da je prišel dan osvoboditve In da mora vsak po najboljši moči prispevati jedila In pijačo, da se bo praznoval miting bolj lepo kakor kdaj koli. Potem je sledil razporec"; posebno okvirjena točka je oznanila prihod In nagovor častnega člana in angleškega generalnega majorja, odposlanca britanske armade, mistra Jonesa.
Istočasno so hodili banditi od hiše do hiše, iskali skrite stvari, odganjali živino In zapovedall, da se mora vse, kar se najde rdečih rut In blaga, izročiti. Razen ttga so morali okrasiti županovo hišo s smrekovimi vejicami — vse na čast generalnega majorja mistra Jonesa, od katerega so vrli kmetje Kranjskega brda pričakovali zares čudovite reči.
Zupan pa je sedel zaskrbljen doma pred polo papirja, ko je vstopila stara, skažena ženica, Bradačeva mati. »Zupan«, je rekla, »aH je to pravica In sreča, kl nam jo propo vedujejo ti zanlkrnežl? Tudi zadnjo kravo so ml ukradli. Sedaj nimam prav nič večl Kal naj storim?«
Zupan jo je najprej duševno odsoten pogledal in potem je zavpll; »In meni so tole« — pri tem je s pestjo udaril na papir, ki je ležal pred njim — »dali, da se naučim na pameti Vse to za ta prekleti miting. Ko je videla stara Bradačeva, da se jI tudi tukaj ne more pomagati, si je obrisala s koncem pred pašnika oči In je šla, preklinjajoč take »osvo bodltelje«, trudnega koraka.proti izropani ko čl. Med potjo je videla na vaški cesti tud; banditske žene, ki so se ponosno sprehajale s svojimi komisarji In srečala je tudi že prve kmetice In kmete, kl so po povelju nosile košare ■ pečenjem in cvrtjem in steklenice
z vinom in žganjem v županovo hišo. Tam so se potem vodje banditov s svojimi tova-šicaml usedli k bogati gostiji.
Trajalo je nekaj ur, da so se gospodje in njihove dame najedli do sitega"In se napil! in potem končno — bilo je že pozno popoldne — se je začel v županovi hiši miting. Naj-prvo je govoril polltkomlsar v imenu komunistične stranke, objasnil je, kaj je stranka in je skušal ljudi navdušiti za »osvobodilno armado«. Potem je govorila nora Micka in, dasl Se jI je radi mastnega in močno namočenega kosila začelo spahovati, so banditi s suvanjem primorali kmete, da so zelo »navdušeno« klicali.	(Dalje prihodnjič.)
Filmana smrina ura
Kaj se zgodi v trenutku smrti?
Kakor javljajo portugalski časopisi, so napravili pred kratkim v severoamerikanskem zaporu Sing-stng nenavaden poskus; z Ront-genom so filmali človeško srce, ko ga je prevrtala krogla.
30 let li Walter Dosmar, ki je imel za seboj že celo vrsto kaznivih dejanj, je bil obsojen radi roparskega umora na smrt. Takoj po objavi sodbe j- vprašal zastopnik neke velike newyorške bolnice zločinca, ali Li se dal na razpolaqo za n^ki ooskus in 1 do 'it, da bi bolnišnici priključeni preiskovalni zavod zanj namesto usmrtitve na električnem stolu, prosil za spremembo smrtne sodLe — da bi ga ustrelili. Cinično je Izjavil zločinec, da mu je veeno, on je z vsem zadovoljen, samo to zelo obžaluje, da ne bo sam mogel videti filma.
Pri usmrtitvi 80 Walterja Dosmarja čvrsto privezali pred odprtine treh pušk na neki stol, kl je bil opremljen z različnim orodjem za merjenje, za registriranje srčnega delovanja, dihanja, potenja in nezavednih reakcij mišic. Razen tega so filmali kandidata smrti z navadnim filmskim aparatom in srce z ne kim novovrstnlm posebnim rentgenskim fotografskim aparatom. Tako pridobljeni material naj bi bil dozdevno neprecenljive vrednosti za preiskavo čisto anatomsko imrtl.
Ko so tri puške v razmaku četrt sekunde izstrelile ena za drugo svoje strele, je bila prisotna cela vrsta učenjakov, ki so pod vodstvom jetniškega zdravnika dr. Masona registrirali zadnje žlvljenske reakcije zločinca. Ko so Dosmara čvrsto privezali na stol, so kontrolni aparati kazali 180 utripov/torej skoraj trikrat toliko kakor normalno. Ko je jet-nlškl duhovnik govoril zadnje besede kandidatu smrti, je postal utrip srca nepravilen. Potem so padli streli, medtem ko je srce delovalo še nezmanjšano 15 sekund, da je trenutno s sunkom obstalo. Sele tri minute pozneje so izjavili, da je Walter Dosmar mrtev.
Seveda so »filmano uro smrti« v Zedinjenih državah razbobnali v javnosti z vsemi znaki senzacije, tako da je spet enkrat obogatela vrsta surevih neokusnosti onstran oceana.
Pajek je najhitrejša žival
Najhitrejši izmed živali niso morda gazele, noji ali zajci, temveč pajki. Izračunali so, da napravi bežeči pajek v vsaki sekundi pot, ki stokrat prekaša njegovo velikost. Ni je živali na svetu, kl bi se mogla poba-hati s tolikšno brzino. Kaj so proti temu vsi rekordi, ki jih dosegajo ljudje v teku. Človek, ki je povprečno 170 do 1.80 m visok, bi moral v sekundi preteči 170 do 180 metrov, če bi se hotel kosati s pajkom.
Kaj zmore želodec morskega Tolka
Pred leti so blizu Havajskih otokov ujeli morskega volka ter ga ubili. Ko so mu prerezali trebuh, so našli v želodcu dve ladijski sidri, izmed katerih je bilo eno 5 kg težko, drugo pa več kakor 20 kg. Poleg tega so našli v njem 20 m dolgo ladijsko vrv, 5 kg vijakov, žebljev in orodja, zapestno uro, lopatico za premog, dozo za puder, dve konjski podkvi, eno čepico, pas za patrone in kleščice za oreke. Vsega skupaj je imel ta morski volk v želodcu 120 k^, sam pa }• tehtal 700 kg.
stran i. — Mer. M.
MABAWAVKEir BOTS
Srete, n. oMobM WM.
Pod ogromnim bremenom vo'jslcovanja proti Nemčiji, obremenjen z vsemi skrbmi bitke za Atlantik In Pacifik, razširjevanja vojne In prireditve zmagovitih umikov, se britanski ministrski predsednik osebno ni mogel potruditi, da bi svetovni javnosti izroči!, kakor je to že dovršil v desetletja trajajočem delu, sliko svojega edinega zaveznika na evropski celini, Stalina in njegove boljševiške morilske sodrge. Taka slika pa je bila — kajne, mr. Churchill, to občutite tudi vi — potrebna, kajti končno hoče Evropa vedeti, v čegavi družbi se vi bojujete proti ev-ropejski civilizaciji!
Zato nas je posebno veselilo, da smo šefu britanske vlade lahko odvzeli to delo in iz njegovih knjig ter govorov sestavlH vse te, kar nam je bil moral povedati v svojih tako dobro pogajajočih sodbah tn spoznanjih o boljševizmu vobče in o sovjetskoruskih mogotcih ter njihovih metodah posamič. Mr. Churchill nas je izrecno spodbodel k temu delu z dvema opazkama, ki obsegata sicer obe razdobje, v katerem je on dal tukaj zbrane, absolutno po listinah dokazane izjave. Ena opazka je iz leta 1920. Takrat je pozval nemški nar(^ v nekem pismu listu »Evening News«, naj začne z bojem proti sov-jetsko-ruski zmedi. »Ml naj«, tako je rekel doslovno, »storimo človeštvu welugo največje vrednosti in naj z največjim ude)-s'vovanjem treznosti, trdnosti.

MOJ ZAVEZNIK
Spisal Winston Churchill
samobrzdanja In poguma sezidamo okop mirne, pravične in potrpežljive moči in sposobnosti proti rdečemu valu barbarstva.« Ce smo sposobni za kaj takega — tako je menil mr. Churchill, bomo storiH velikanski korak naprej na poti samoosvoboditve.
Ta poziv smo si mi, kakor spIcA vse, kar Izjavi mr. Churchill, zek> gnali k srcu, in smo se potrudili po najboljših močeh razviti od nas zahtevaiM čednosti v nacionalsocialistič-ni revoluciji ter rešiti nalogo uničenja bolj-ševiškega barbar«tv«, ki nam jo j« bil cm postavil
Da smo s tem ravnali popolnoma т smielu današnjega britanskega ministrskega predsednika, nam je dokazala neka druga njegova opazka. Ta je z dne 22. junija 1941. leta, dneva, ko je vodja nemškega naroda dal povelje za pohod v svrho osvoboditve Evrope od bolijševištke nevarnosti. Na v«6ot tega dneva j« mr. Churchill v angleškem racHu izjavil pred veem svetom; »Nihče ni bil v
zadnjih 25 letih trdoTratnejil nasprotnik komunizma, kot jax. Ne prekličem niti ene besed« tega, kar sem nekoč rekel...«
Po tem stavku lahko upravičeno wpaimo, da bo Winston cajurohill z veseljem soglašal s tukaj predloženim delom in odo>braval delo, ki smo mu smeli dati njegovo ime, ker v besedilu ne vsebuje nič drugega, kakor to, kar Je on v zadnjih 25 letih povedal o boljševizmu. Da pa ne bi razžalili mr. Churdiilla s tem, da bi pridodali nemške slike in risbe o boljševiškem svetovnem sovražniku, smo si dovolili, ilustrirati njegove »neprekljicHlve« besede s karikaturami, ki izhajajo izključno i z časopisov njegove države in države njegovega zaveznika, Severnoameriških Zedi-n j enih držav. Povzeli smo te karikature kolikor mogoče iz takih časopisov, ki — kakor na primer bivša »Morning Po«t< niso bili preveč oddaljeni od Ohurcitiflovega načelnega političnega e4allš6a, tako da #e
!IIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Izmed vseh trinoštev v zgodovini je boljše-viško najhujše, najbolj uničujoče in najbolj pon iujoče. Pravi nesmisel je, če kdo trdi. da ni daleko hujši od nemškega militarizma Velika beda ruskega naroda pod boljše-viškim gospostvom prekaša vse, kar je nekoč moral pretrpet pod carstvom.
Winston Churchill, 11. aprila 1919. leta.
шшшш
duh njegovih besed, kletev, želja, upov in rotenj kongenialno zlaga s posameznimi slikami, ki smo jih zgolj za nemškega gledalca obrazložili 8 prevedbo besedila in s kratko navedbo vsebine in vira.
Končno smemo morda izraziti britanskemu ministrskemu predsedniku samemu &# svoje občutke, ki smo jih imeli, ko smo zaključili to delo. Prevzel nas je — naj nam oprosti trdo nemško besedo — gnus zaraeU tega, da se tak mož, kakor je on, ki je 1920. leta smatral za pravilno, spodbosti po njem in njemu podobnih v Versaillesu izropanl nemški narod proti boljševiški morilski kugi k boju za rešitev evropske civilizacije, danes druži s to morilsko kugo.
Iz tega lahko spoznamo, da je usoda evropskih narodov britanskemu ministrskem* predsWniku deveta briga. Spoznamo pa tudi lahko iz tega, da vodi angleški narod mož, Id noče več nositi svete odgovornosti nasproti temu, kar je nekoč spoznal kot pravilno la dostojno in dobro.
Ce bi »i hotel Winston Churchill ogleda# ta opis, ne bi našel v njem zoipet samo v vseh barvah in oblikah posnete slike svojega zaveznika, mnoštvenega morilca m sovražnika sveta ter njegovih boljševlških rabljev, kakor }lh je bil sam riise.1, ampak tudi етојо lastno sliko v srcaltit apaho britanskega hinavca!
lillllHimillllllllllinUlilllliniHIIIIIHI
Poglejte si boijševike. Propovedovali ao najčudovitejše utopične ideale, toda zvezali so jih z najkrutejšim in naj podle jšim nastopom, kar ga je bilo kdaj med ljudmi, in z dejanji, ki bi se jih sramovala kamena doba in hotentotska Centralna Afrika.
Winston Churchill, koncem julija 1919.1.

Na levi: »Cleveland Press«, U$A., z dn« H. 12. 1939. let« oznanja USA., Ж <км 13, 12. 1939. lata dat« t«( karikaturi naclov: Sodrugl,
z en« z dne 4. 12.
s to risbo svoje mišljenje glede čudovitega utopičnega boljfteviilceg« ideala. V sredini: »St. Loui« Star-Time««, delavci, vstanitel« Na nebu krožijo boljieviiki bombniki. Na deanii T MVAruoamArUbkem Uat« »Columbua ОМ-1939. leta ima ta karikatura Stalina napis: »Razvoj medveda«!
Vrsta izjav angleškega ministrskega predsednika Churchilla glede njegovih boljševiški h zaveznikov in risbe a angleških in amerikanskth časopisov se bo nadaljevala.
Potrti naznanjamo vst'.. T? sorodnikom in anancen^ lostno veat, da шв je 7.ii I dno loćil od nas nai ljub-■ oni edini sin In brat
Franz Podgorschek.
Omiadlwr,
v cv«t)i> mktdoMi, te ne 30 let star. Umrl Ja т Uaaretu dne 17. arvvueta od težkih ran, za-ilobljenih na wahodni fronti. Odiel al ▼ кмја nam nanane. •Ukoder več vanKv« ni, 4 nam pa le v 4>ominM oatane Tvoja ailka aa laa dni.^
ObarsaaiHoc, Am m. dktobva 1644.
оЛв,
ШтЛоШ Mt Matar,
la aoTOdatvo.
IHKtl
«V aloboki taloatt naznanjamo TPeem »orMnikcm, prijateljem te znancem iaioetno veet, te je dne 37. »TguBta Ш4. padel na Tshodu nei ljubljeni .lajmlaj« sh>, brat in stric
Alois Ravnik.
Mlfer,
C cvetoM ratedodtl 18-tih let. PoloMll ao sa ■ vojalkimi astmi k njegovim mrtvim tovarišem na neko pokopališče lunakoT na V*hodu.
Počivaj T miru, dragi Lojze, m lahka naj Ti bo tuja zemlja.
priporočamo ga v blag opomin Ш pobohio molitev.
Raune in Woohein, dne 8. oktobra 1Ш.
talojodi atarU, bratje lii ostalo sorodstvo.
^ ^J V globoki lalusti sporo-ćamo vsem, da je padel '.ne 14, avgusta 1944. na Vzhodu imA ljubljeni, edini sin in bra'
Stephan Košar.
OMnadier,
Ce bi Te materina solza zbii lila, ne bi Te hladna tu h' rmija krila.
Wiesmaiizdorf. v oktobru 1944. Јб» Kosal, mati roj. Oreschnik «Mtiei Marija, Angela, Milica nise ta ▼ imena vseh ва№ sorodnikov.
4MTLKHI: BEk4i«KTM4€HIJNGElV
Warenabeabe anf die Fett-GroB-absrhnitte der Lebenemiltel-Krundkarten. In der 88, Zutei-hinesperiode (16. Oktober We 12. November 1944) werden auf den Abechnitt B der Lebene-mittelerundkarte fUr Normalver-brauCher fiber 18 Jahre 260 Gramm Rindfleiech atiegegeben, Dae eieiche »ilt flir die Waren-ahgabe aaf den Abechnitt B der Grun^Jkarte fUr Jueendliche. Auf
den Abeclinitt C der Grundkarte fUr Jueendliche eelaneen 125 Gramm Butter zur Auegabe. Die eonetieen GroBabecbnitte der LebenemittelKrundkarten werden enteorecbend dem Aufdrucke be-liefcrt, Auf die mit einem Z ver-eehenen Abechnitte eSmtlicher Lebenemittelerundkarten darf eine Warenabsrabe nicht erfoleen. Klairenfurt den 5, Oktober 1944. LandeeernlthnilKMamt- KKmten.
Amtlich* B«kanntm«diimg
12. Dcultcbc Reichtiotterii. Allci »Iten uo4 всма Spicletn d#r Zkuttdieo Rcic^iotttrle wird hierdurđi bekmnntgegeben:
1.	Die Ziehung der ersten Klaise der 12. Deatfchen ReidiB(otterle beginiK MD 13. Oktober 1944. Die Ausspieluog flndet wieder in 5 Klisten stttt.
2.	Unver&nderter GewionpUnl Geetmisumme der Gewinne und Prlmien: mehr ali KW MilUonen RM. '/• Lo# koatet 3.— RN )e Klaese. grbfiere Loi-abechnitte daa entsprcdiend Mehrfache. Alle Gewinne aind einkommen-ateuerfrei.
3.	Alteo Spidtrn werden ihre Los« wle blaher sugesandt. Neue Spieler ^хОмеп aidi selbat eim Loa in einer StaAtlidien Lotterieeinnahme kaufen. Aua
kriegabediogten Grbnden erfolgt keine Neuwerbung von Spieiera mchrl
4.	Die Lose der 1., 2. und 5. Klasae werden wie bisher gedruckt nnd an die Spielor auagegeben. Die Loae der 3. und 4 Klasse werden nidit mehr gedruckt. Bel Barzahluns wIrd die Bmeuerung fUr dieae Klaaaen vom den Staatljchen Lottcrieeinnanmen auf der Rildcseite dea Losea quittiert — bel Dberweiwing des Emeuerungspreisea dlent die Postquittung ala Beleg.
5.	Gewlnmliaten werden an Spieler nicht mehr verkauft. Die Staatlichen Lotterieeinnahmen benachricfatigen die Spieler reditzeitig von ihren Gewinnen. Bel den einaelnen Staatlichen Lotterieeinnahmen aind Gewlnnliaten sur Einaicht auageleet.
6.	Nur reditietolg vor Ziehung bezahlte Loae haben einen Gewinnanapruch. Deahalb: Nacfa N6glicbkek gleich vor Beginn der Ziehung dor eraten Klaaae deo Loapfeia № wle S Klassen bezahlen.
Berlin W 31. Vlkcorlaatrafi« M, den 1. Oktober 1944.
Dot Pritldoat 4от D#ut#chem lUidialotttrio 1. V. Konopath.
8ozielTM«l6heniimkMee fttr die beeetiten Geblet# KMrntent and Kraint In Krainburg.
Oflentliihe ZahlanKBanlforderunK
Bie zum 8. Oktober 1944 Hind die bie eiiuichl. Bude Septpmher 1944 ftUlig Mwordenven BeitrUge su z&hlen. Wenn 41« Zahlune durdh mehr ak 7 Taee yerzOeert wlrd. wird ein Seammscneohlas rem 2 T. H. d«r rUcketttndiKon Beitrftxe erhoben. A.rbeitBebem, ilenen die Kaaae eine Beitra^nreohminir Uhersendet wird bii sum Blrhalt der B«dtras«reclmims ZnJiImuraaufeohDb ttewUirt.
A.rbe>ite«b«r (mlt A^nenahme der land/wii^chaftlichen). die bie-her noch keine Beitrueerechnunr fOr Jmi bi« Auiu«f 1944 erhal-tcB haben. шИмеп Kawte Aimkunft liber ihre Zahlun ea-beider ten haben. miiwien bei der Kamne Auekunft fiber ihre Zahluna«-voroflichtunif einholen. Nicht friecaerecht emaezahltp BeitrHae iinterlieiren der awanimwelaen Qinbrinaunc
Klaaenfurt. den 8. Oktober 1944.
D*r LWter: мж. Alton Tropper. Verwaitumndirektor.
^ICali ofjlasi
Službo dobi
.ioipodlnjo, luuko ali TdoTo, po-fitsao, M—60 Ш aluo, iprtjm* ita-rajU Ж0#. - VimnđlM ma K. Жгћ#., pod »Takoj«.	43U-1
Slažbe Išče
ШпШпЈо M ро1јжк» d«la м takoj iprajm«. Fontidbe na K. B., Kraln-bar(.	1203 :!
Prodam
Prodam kravo, T m#»o#r brejo ■ drnrlai talMom. - Maalor v K. B., KmlalMurff.	««-»
Naprodaj lepi pretl6ki - od mvimje, po e tednov atari - od 31. oktobra naprej. - Polave и na BMfn tt. 7 pri Krainbnrgn.	4212-6
Prodam dobrega vomneg* konja ■rednjlh let. — Omen Johann, Ober Femig 5.	4187-6
Kupim
Xnplm dva mlada preiiSka, M do 30 kg talka, aa pleema. - Andreaa Kregar, St. Velt/Sawa 59. 4186-7
Xnplm ndljiU »pukt, nov all rmbljem, »Volkm*mp(&«g*r«, glow v dobrem itanjn, Toandb« m* Ж. Ж, Krmlmborg.	4178-7
Xnplm 3 mind« ргаигк* т ■Uroatt od 8 do la UdnoT. Ponndb« m* Ж. Bote, xrainbnrr.	41M-7
Xnplm dobro ohnmjuio motorno kolo, авО—300 com. . Ponndb« na X. B., Xrbg-., pođ »irnjno«. 4306-7
Menjam
Жапјаш uizk* motk* 6**1 j#, nov#, ■ шфЈавШ podplati, tt. 4#, n lato-taka It. 40. Kavnotam a* aamanjajo tndl talki, okovani In dobro ohranjeni yojxarjl št. 40, la iatotaka, lahke, neokoran*. . Kordeaoh Anton, BUdhanar, Somaohal*. 4140-15
Ж#пј*т stuioTitnj* v KnUnbnnm, u l*totun ali T okcdiol. Ponndbe na K B., Kralnbnrr.	4179-16
Menjam IS mS anhib bnkoTih dXT la lito mnoUmo maMdh Irr. Жаж-llka aa doplate. ■ Haalov ▼ Ж. B., XrainbntV.	4193-15
Plaalnl troj »Adlar« Mun«i>l» n boljšo harmoniko ali radio gramofon. - FoimdlM pod »lamanjava« na *. ЖгаШЂпгЈ.	4216-18
Star, rahljam #anakl tlvalnl atroj, snamka »Јаж Joh,«, dam т aamano aa lanako kolo, radljakl aparat ali klavlrako harmoniko anaka vtadno-(ti • Ponudba na naalori Oswald Dobmn. lldllnr*. etalarmark.
4215-15
Nov otro*ki »pnrtni voziček menjam тл dobro moško kolo, event, tudi prodiim. - Ponudbe na K. B., Kratiiburg.	4223-15
Menjgm dobro ohrftnjeno violino gg pr*v tftko dobro električno peč. Ponudbe n» Karla Planko, Olievk It 4 pri Krs'nbnrfn	4217-15
Izgubljen o
v [.^	(loiifi.ir.Mi, |в
bil.v n» o«tl, ki pelj# od kolodvon Lamk Zal« v mesto. Izgubljena rjava tenika torbloa i llitnioo in dokumenti. Senika, ki je pripeljala na moškem koleeu, v modrem pla-Un, ta ki J« torbico prewela od
najditelja, и poziva, da lato тгпе 1 oemih dneh ал X. Bote, Xraln-bnrg, ker je роапма, iloer bo prijavljena.	4240-22
Oseba, ki j« vzela v pondeljek zjutraj. 36. aept., I jtola na peronu pred reetavracijo AsHiing ženski dežnik, se naproša, da ga odda v Bahnhofrestauracljo v Aaslingu ali Pa na K. Bote т Krainburgu pr&ti nagradi. Dežnik Je opažen pri neki oeebi, Tsled čeear ae i« ta poziva, da ga odda v najkrajšem {asu, da ne bo kazenako Musledovana,
4227-22
▼ soboto, dne 30. lept., sem na pota od Varkhotela Veldes do Lemgem-Md. lutjtei T rlalra. Isgnblla slat damsU prstan s rdeiSim kamnom.
Pošten najditelj naj ga proti dobri nagradi vrne v Melstern tt, 19,
422S-52
Razno
Molzno kr*vo viAznem v rejo In dobro oskrbo. - Ponudbe mm Le-шотео Anfel#, Жавкег U, Voet Krainbnrf.	4214-38
litem T Knlnlnirgii *11 т окон« opremljeno moto. - Мм1о» ' Жг»1п1>ш«.	4188-28
Tlet eg*. И ml Je Ж. »ept. na đvoriM« »Star* P««*« ma odpeljal «enelK> kolo l^lm, da ga тгве, ker bo »loer kot man oCaSTnlSlloUl.	4219-23
xiektrieno p*^ Kitaro, lakaite ikomje «. «, 1 kuhalnik, mame-njam жа dobro ieneko kolo ali U. Talni etroj. — Trenchooat (predvojne roba, lukno), 176 om, lame-njam ma dobro moško obleko, 17S
centimetrov. Saillko doplačam. _
Pmvvihtv ПН K. Bote, Kralnhurg. __4072-23
Nebensilohllch oder nuwiohttg slnd heute viele alteGewohiiheiten gpgen-Uber dem einmn Ziel: dem baldlgen Stejt. Zahnpflefce l«t zwar nlcht un-wlchtig, aber AufmachunK und Ge-schmack einer Zahnpnnta. »Roao-dont« bittet hiefUr »benfallm um VeratKndnim. Roaodont BmrgmHnnm teate Zuhiipastk.	8099
Nahrang lat	KIn Schmied
diR8er Waffe war auch Johann Week, der mit der Schalfunj aelnee Weok-Verfehren» die hHualiche Vor-ratahaltung In ГопввгувпвШввгп ermttgllchte. Wer In WfckglUaern — kennllloh an der KrdbMnichuU-niarkft — nonimerllche ttber«rhU«*e im fleimlspn iind Ohmt fllr den Winter vonHdif him, IrHift jiiim .Ч1ек der deutuchen Waffeii bel. Nle aber niirh GefUhl »elnweckenc, sondern Vor-ichriften (teta genau elnhaltan. Auefllhrllrhe Anleltunfen erhalten SU »on jedar W*ek-V#rkmu(#atHe
oder gegen Einsendung dieeer auf eine Poetkarte g^ebten Anaeigja von der osterr. KonservengUa-KC^ Brfiuer & Co., Wien, I., atmdlcm« gaaae 6 (G«ii«ralre|>ilteentMii der Marice Week).	e088
Kedopbanu-Axsnaimlttel aiad treu* Heifer Ihrer Genundheit. Medo-pharm-Araneimlttel stnd nor la Apotheken erh&Ullch. Medopharm Pharmazeutlache PrKparat*, OaselW schaft m. b. H,, Mtlnchen 8, 7106 Bar Ar«rir«toiitoarTrate~inrgeJ well Ihre gewlnnung durch Bpaxlak varlahren aua ToIlwertlg«o 7riach< pflanien dem Hellerfolg antkchaW dend cugute kocmnt. — Yaattobrlk Wenilgerode.	aoa*
B«lm Talafoaiaraa unterlauf«« vieUach Oedankenloalgkeitan: malen MHnnchen oder nehman dl# grille ab. urn mlt Ibr w »pielea. An und ftlr а1<Л Wnd dae hannioa« Splelereiao. Wla leloht geht aber dabel die wart voile Brllle entmwaW baaonders aohwer ersetabar M hetf
t* die Auer-Neophan-Blendee)nit»
brine,________e096
Ana aalaar Brda xleht ein Volk die
Krttfte, die ee braucht, um Im Wan-del der Zelten be.4teben an kOnnen, Aua selnar Brda, die Ihn trilgt, nfthrt und Ihm heillgea Brba der Vorfahren let, erwachsen auch dem Elnzelnen die Krttfte, die Ihm Im geeunden und kranken Tagan heU fend und rettend nir Selta atahea. Dr. Mad aua & Co., Arsnelmittel aua Frlachpflanzen awf deutachem Boilcn gewonnen,	7108
OSRAM
мас/tl vieles leichter - auch
Qualltdisarbeiien.
^1« bewAKri« IkhifOH# d#* OSRAM-lamp« oWek мЦ
l«i H*a dozMi wmd dl# ^ b#ll wird bMdwolngt,
OSRAM.
Viet 3^ichl ^ _uenigćtrotffj^