Naše narodno prosvetno delo. ANKETA O NAŠEM NARODNOPROSVETNEM DELU. Nekaj misli o podeželskih šolskih odrih. Šolski oder je most. po katerem se pride do srca staršev. VpUv na starše- Ko smo pred ieti priredili na naši šoli prvo igro s petjem, je pristopil po končani predstavi k meni že prileten mož, ki sra dotlej nisem mogel šteti med nrijatelje šole in se mi je s solzami v očeh zahvaljeval. »Lepo je bilo,« je dejal- »Nikdar nisem verjel, da bi se otroci kaj takega naučili v šoli.« Drugi so mi zopet zatrjevali: »Rajši gledamo otroke na odru, kakor pa odrasle igralce.« In res. kadar se kreta šolska mladina na odtu. je .prostrana dvorana natlačeno polna gledalcev. Nagovori. Ker se roditeljski večeri niso obnesli, ima ob takih prilikah učitelj najlepšo priložnost. da navzočim staršem pred igro v pozdravnem govoru, ali pa pri zadnji točki programa izpregovori par besed. Poroč'1a listom- V zadnjih letih je na doIju šolske dramatične umetnosti zaznamovati razveseliiv napredek. V vsaki številki našega vrlega »Učit- Tov. čitamo cele kolone poročil o dobro uspelih igrah. Koliko je pa še krajev, kjer se z lepim uspehom igra po večkrat na leto, a se ne pošlje nobenega poročila v svet! Kornaj, da se dogodek zabeleži v šolski kroniki. Poset bližnjih tov. Poročila izosta- nejo, kjer jih .prireditelji iz skromnosti ne sestavijo, tovariši sosednjib šol pa — bodiimo odkritosrčni — iz raznih vzrokov tudi ne. Saj je človek vesel. če sploh kateresra izmed njih zasdeda v avditoriju! Statistika o delovanju šolsk h odrov. Da moreino dobiti kolikor mogoče natančen in zadovoljiv pregled o delovanju šolskih odrov, naj prireditelji vselej točno in kratko po>ročajo. Koncem leta pa naj »Učit. Tov-« priobči štatistiko. Na ta način bi se dalo ugotoviti. v koliko smo od prejšnjih let naipredovali ali pa — nazadovali. Zajedno bi se pa tudi marsikatera večrazrednjca zganila. ker bi se le ustrašila — štatistike. Vzgojtn' pomen šolskih odrov. V dokaz velikega vzgojnega pomena, ki jih imajo mladinske igre, navedem tale resničr.i slučaj: Na naši šoli smo imeli tatiča Francka, ored katerim ni bila varna nobena stvarica- Vse se ga je prijelo. Ker je pa bil sicer brihtne glave, sem ga vsorejel v šolski ansambl. Imamo prvo vajo ¦.. Giavnemu junaku v igri slabo orede. Ukradel je bil srebrno uro. zasačili so ?a govori se o orožnikih in poboljševalnici. Nehote se ozrern na Francka — in kaj vidim? Fant ves v solzah! In resnično. resnično vam povem, od tistega časa ni bi!c več pritcžb, da bi bil kaj izmaknil. — S tem delom pa tudi vzgojujemo narodno prosvetne delavce, ki bodo dovzetni za nadaljno izobraževanje in se ob izstopu iz šole ne bodo odtujili njej, temveč bodo iskali v njej pomoči za stremljenje po nadaljnem delovanju in duševnem razvedrilu- — Seveda uripada tej dobi drugo delo in višje zahteve, kar spada pod poseben naslov. Slaba izbira iger. Velike težave in preglavice nastanejo pri izberi iger, ker mora človek računati z razpoiažljivo garderobo. odrom in tudi z — občinstvom. Kakor se je že v tem listu po pravici povdarjalo, imamo vse preveč palčkov, sneguljčic itd., dobrih iger iz realnega življenja pa primanjkuje. Nagrade za spisovanje iger. Posebna knjižnilca »Šolski oder«. Kaj ko bi naša organizacija razipisala nagrade za najboljše mladinske igre? Knjige bi šle hitro v denar. ker bi za vsako šob moralo biti obvezno. da v slučaju uprizoritve naroči toliko izvodov. kolikor je vlogIz doneskov predstav se stroški brez težav pokrijejo. Izide naj tudi imenik primernih iger in navedba, kje jih dobiti. Telovadnice in stalni šolski odri. Glavni vzrok. da v mnogih krajih ne uorizarja.io iger je ta da nimajo stalnega odra- Ako bi bila pri vsaki šoli telovadnica. potem bi bila stvar lahka. ker bi se dala uporabljati kot »gledališče« s staliiim odrom. Ta razlog naj merodajni faktorji uvažujejo ,Dri načriih novih šolskih stavb! Solski oder le v šol;»! Radi »visoke col.tjke«, ki na knictih še vse intenzivuejše razburja in loči duhove nego v mo stih, je potrebno. da postavimo svoj oder na nevtralna tla. ako hočemo doseči vsestransko svoi Smoter In tu priide ravno in edino Ie šola v poštev. Uveljavimo šolo kot splošen, javen in brez predsodkov vsem dostopen prosvetni faktor. Provizorični in prenesljivi šolski odri- Kjer ni stalnih šolskih odrov, si moramo pač pomagati na ta način, da ga od slučaja do slučaja postavimo v šolski sobi. Veliko zaslusr bi si .pridobil tovariš. ki bi nam sestavil načrt praktične-ga prenesnega odra, ki bi se dal z lahkoto postaviti in razdreti in s katerim bi šli v 00letni vročini tudi laliko pod kak kozolec. —an. Šolski odri in pevski zbori. - po Prcvalje. (Za obmejno mladino). V počastitev rojstnega dne Nj. Vuličanstva, oaše krajc naročtno blago prepozno dospelo, se obdaritev ni mogla vršiti, kakor je bilo to nameravano, že 9. januarja. Obdarovanih jc bilo 22 otrok z obutvijo, 28 otrok pa s celo obleko. Navzočim reditcljcin obdarovancev je šolski voditelj pojasnil, da grc glavna zasluga, da je bilo toli lepo število otrok obdarovanih z obleko, g. okr. glavarju dr. KoropCu, ki je dal odboru potrebna sredslva na razpolago, v drugi vrsti pa gre hvala tndi prevaljski podružnici Kola jugosl. ses t e r, čigar članice so nelc brczplačno šivale obleke za dekleta, ampak pobirale tudi prispevke za obdaritev. Ce se vpošteva, da so Kolašks v enake namenc že nabirale za Miklavža ter nabrale 1215 Din, smejo biti tudi na uspeh druge zoirke, ki jc vrgla 1003 Din, ponosnu — kar svedi.^i, da nna prcbivalstvo zmisel in uincvanje za dobro. stvar. Starši ozir. reditelji obdarovancev so vzradoščcni nad lepim darilom ter ne rnorejo prehvaliti dobn_ga blaga. V imenu obdarovancev se je šolski voditelj v primernih besedah okrajnemu glavarju in Kolu jug. sester zalivalil za lupe darove ter reditelje pozval, Ua v znak hvaležnnsti pomagajo tudi doma prl vzgoji mladih junakov ter v mladini vzbujajo in utrjuiejo ljubc/.eu do Ucla, ki nam edino jamči za srečno bodocnost. — Za Miklavža ozir. za proslavo 9. januarja (podporna akcija za revno deco) so darovali): Acliatz 60 Din, veterinar Arko 30, bezjak 40, Ura/ 10, I5rus 20, Bučič 20, Cerne 5, Cepin 2.3, Cibron 5, dr. Doljan 40, Uobnik IU, Diiipol 10, lindkicjiei' 10, osobje fin. kontrole 3.50, T. Pilipnvsky 50, Grafenauer 5, Jansekovič st. 40, Jansekovič ml. 4, Jurca 12, Horneter 15, Hribcrnik Uedlar) 40, Hovnik 5, Kienzl 30, Knez 10, Koko! »t. 10, Kokol ml. 5. dr. Koropec 20, »Korotan« 200, Konzum (za Slovenijo) 100, Konsum (1. delavski) 10, Konečnik 10, Kolenc 10, Koritnik 10, Ko.šir 10. Križnik 30, Kiigler 5, Kugovr.ik 10, Kusterle 2, Lahovnik 50, Fric Lahovnik 20. Langeršek 5, Mačič 20, Matl 10, Mazele 20, Meniin 20. Miiiler 3, Močnik 5, Mikeln 13, Obreza 20, Pavše 20, Pavlovič 40, Petscharnik 55, Petrič Al. 30, Petrič Anton 10, Petek 20, Perovic 60, Perdih 20, Plešivčnik 10, Ponikvar 10, nadzorništvo prerao_ovnika 100, Pristov 25, Putniit 5. dr. Reichman 20, Rebcrnik 30, Rifl 5, Ro bar 10, Robin 30, I.ozman ..0, dr. Scnčar 130. Slatnar 5, frems 20, ^tainpach 40, Stefan 30, Stekar 20, f tergar S, ?tcpar 2.50, Stangj S, »Svoboda« 50, Topolovei- 20, Tratnik 2, Terček 5, »Tersla« 5, Ulbing 5, Vavkan 20, Verhovnik 10, Vivod 20. Vidali 5, Wii:!ier 5, \Vutte 10, Zadruga (Fleimiš) 60, Zeichcn 30, Zimcrl 20. — V blagu so daro-vali: Zadrnga, Wicher, Konsum za Slovenijo I. delavski konsum, Fric Filipovsky, Lahovnik (otroško obleko). — Vscm blagim srcem, ki so s kakim darom priskočili nasi revni deci na pomoč, izreka šnlsko vodstvo tem potom naitop.ejšn zahvalo. Živeli nasledniki! — Šolsko vodstvo Prevalje, 30, januarja 1923. —po Zibika (Šolski oderK Kako zanimanje vlada pri nas za šcnlske predstave .ie pokazala lanska prireditev šolske mladine. Letos smo stali glede prireditve Dred neomafflii-vo oviro: kie vzeti za šolski oder potrebni materijal! Tuka šnjemu učitelistvu ni preostaialo drugega nego ornisliti si ;iov solski oder- Nekaj brun.. lat in koz se ie dobilo pri dobrih sosedih. deioma so preskrbele vrli zibiški fantje, za vse drugo .ie bilo treba seči Rloboiko v žep. Tako smo dobili letos nov šolski oder S tem ie bila iz.oolng'ena želja zibiške odrastle mladine ki bi se tudi rada tupatam pakazala r.a odru. Za svojo osebo sem mnenja. nai se tudj odrastla rnladina prites-r.e narodneir.u delu. Kes. da ima učite!i dovoli dela v šolski sobi, toda zakaj ne bi žel, kar ve seial in zakai naj bi oduaniial mladino do dovršeni šolski obveznosti — v tuje roke! Sploh pa e po podeželsk':h župnijah. kjer ni drugih iprimernih posIopM vsaka prireditev izven šole nelnogoča in e tedai edinole uč^teli poklican oremakniti narodno delo z mrtve točke. — Letos ie botela orva nastopiti odrastla inladma. Pripravili smo za nastop več Devovih koroških narodnih pesmi (mešani in moški zbori) ter isrro »Krivoprisežn-ik«. Pa ele; ea snaka! Okrajno glavarstvo dovoli predstavo odrastli mladini le nod poeoiem. ako io dovoli kra:'ni šoiski sve.- Ha;di teda; s oolo v roki prosjačit podpisov! Sicer je slo vse oo sreči. a da mi krajni šo-lski svet lahko prepreoi predstavo. ki ie narnenjena edinole v korist Jn naoredek šole. mi oa le ne gre v glavo. Ne samo. da taka naredba vsako narodno delo v šoli ovira ali celo popolnoma onemogoči, lahko tudi človeka, ki je vtaknil v oder svoi denar, pripravi v oboutno škodo, kajti jasno je. da s samimi .prireditvamd šolarjev se oder v doglednem času ne more izplačati. Najprei veseličnl davek, potem pa kuratela krainega šolskega 'sveta! Pa naj še kdo reče. da naša oblast ne gre šoli na roko! — Naša organizaciia na; ukrene da se narodnim delavcem v bodoče ne bodo metala polena pod noge.