IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NOVI UST
Posamezna številka 600 lir
NAROČNINA četrtletna lir 9.000 - polletna lir
15.000 - letna 25.000 — Za inozemstvo: letna naročnina lir
30.000 — Oglasi po dogovoru Sped. in abb. post. I gr. 70%
SETTIMANALE
ŠT. 1570
TRST, ČETRTEK 16. OKTOBRA 1986
LET. XXXVI.
Kaj se do
Konec prejšnjega tedna je bil na obisku v deželi Furlaniji Julijski krajini podtajnik v predsedstvu vlade Giuliano Amato, ki je najtesnejši sodelavec ministrskega predsednika Craxija. V Trstu se je srečal s predsednikom deželne vlade Biasuttijem in z deželnimi odborniki ter imel daljši pogovor z voditelji svetovalskih skupin v deželnem svetu. V nedeljo, 12. t.m., popoldne, pa je v Vidmu sprejel enotno slovensko delegacijo, ki so jo sestavljali senatorka Jelka Grbec za KPI, Ivo Jevnikar za Slovensko skupnost, Igor Tuta za PSI, Marija Ferle-tič za Svet slovenskih organizacij, Bogo Samsa za Slovensko kulturno gospodarsko zvezo in Viljem Černo za beneške Slovence. Srečanje je trajalo samo 25 minut, zato ni bilo priložnosti za daljšo izmenjavo mnenj oziroma za poglobitev obravnavane problematike. Srečanja sta se udeležila tudi deželni tajnik socialistične stranke Trombetta in socialistični parlamentarec iz Pordenona De Carli.
V	imenu enotne delegacije je spregovoril Viljem Černo, ki je kratko obrazložil bistvene zahteve slovenske narodne manjšine v Italiji, utemeljil zlasti zahtevo po globalni zakonski zaščiti in v tej zvezi obžaloval, da vlada in parlament po tolikih letih še nista odobrila zaščitnih norm za slovensko manjšino. Zato je Černo naglasil, da bi se morala vlada ali odločiti za sestavo svojega zakonskega osnutka ali pa pustiti senatni zbornici prosto pot, da nadaljuje s proučevanjem vloženih zakonskih predlogov za zaščito naše manjšine. Černo je na koncu omenil hudo krizo, ki jo preživlja Slovensko stalno gledališče in v tej zvezi naprosil podtajnika, naj se zavzame, da se kriza odpravi z odobritvijo ustreznega zakona. Po mnenju slovenske enotne delegacije bi v tem primeru lahko črpali potrebna finančna sredstva iz zakona, ki predvideva skupno 35 milijard lir za potrebe slovenske manjšine v Italiji in za Italijane v Jugoslaviji.
Podtajnik Amato je v svojem odgovoru priznal, da Italija še ni izpolnila vseh obveznosti do slovenske manjšine, kar je po njegovem posledica razhajanja v vladni, večini. To pomeni, da stranke vladne večine zavzemajo različna stališča do vpraša:-! nja zaščite slovenske manjšine. V tej zvezi je podtajnik sicer načelno odklonil prešte- j vanje, češ da število ne igra vloge, vendar i je pripomnil, da to načelo ne prihaja v po-1 štev, ko gre za ureditev nekaterih proble- [ mov na jezikovno mešanih področjih, zlasti ko gre za vprašanje uporabe jezika v javnih uradih, na sodiščih in drugod v javnem življenju. Tu je treba po njegovem upoštevati tudi število pripadnikov narod-, ne manjšine.
nadaljevanje na 3. strani ■
Po Rejkiaviku razočaranje in zaskrbljenost po sveto
Po vsem svetu še dalje komentirajo vrhunski sestanek med ameriškim predsednikom Reaganom in sovjetskim voditeljem Gorbačovom. Prevladujejo občutja razočaranja in delne zaskrbljenosti, pred-
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti v krajšem tiskovnem poročilu zelo negativno ocenjuje srečanje med slovensko enotno delegacijo in podtajnikom pri predsedstvu vlade posl. Amatom v nedeljo, 12. t.m., v Vidmu zaradi omejevalnega stališča vlade in — kot se zdi — socialistične stranke do zahteve Slovencev po pravičnem globalnem zaščitnem zakonu.
O	sestanku bo deželno tajništvo Ssk poglobljeno razpravljalo na svoji seji, ki bo v prihodnjih dneh v Trstu.
vsem ob misli, da ima neuspešno srečanje za posledico lahko nadaljnjo tekmo v oboroževanju. Med redke optimiste v tem ozračju spada ameriški zunanji minister Shultz, ki je v Bruslju seznanil atlantske zaveznike s potekom in rezultati sestanka
v islandskem glavnem mestu. Na tiskovni konferenci je med drugim izjavil: »Vrh v Rejkjaviku je bil nazadnje zelo uspešen, saj so bile v konkretni obliki podane zamisli o številnih kočljivih vprašanjih. Naši pogajalci bodo nadaljevali z delom tako v Ženevi kot na drugih mestih«. Shultz je pripomnil, da je bil vrh v Rejkjaviku končno pripravljalnega značaja in da se bodo pogajanja nadaljevala. Ameriški zunanji minister je zlasti podčrtal važnost načelnega sporazuma o odstranjevanju in omejevanju raket na srednji domet. Poudaril pa je tudi, da se Združene države ne morejo odpovedati svojemu načrtu o protiraketnem vesoljskem ščitu, torej zadevi, zaradi katere je bil sestanek med Reaganom in Gorbačovom neuspešen. Shultz je nazadnje dejal, da za zdaj ni znan datum za morebitno novo srečanje med voditeljema velesil.
Komentarji na račun neuspešnega sestanka so — kot smo že napisali — po svetu ubrani v glavnem na pesimistično noto. Japonski ministrski predsednik Nakasone obžaluje dejstvo, da ni bilo mogoče doseči končnega sporazuma. Belgijski zunanji minister Tindemanns je razočaran, pristavlja pa, da to čustvo še ne pomeni obupa. Bolj optimističen je pariški list Le Figaro: po njegovem prepričanju je rezultat zdra-
dalje na 2. strani ■
Voščilo Slovenske skupnosti ob parlamentarnih volitvah v Avstriji
Ob predčasnem razpisu političnih volitev v Avstriji se je Koroška enotna lista (KEL), ki zastopa zamisel samostojnega političnega nastopanja Slovencev v Avstriji, odločila za sodelovanje pri volitvah v okviru koalicije »zelenih«. Pristopila je kot enota v volilno koalicijo, njen kandidat Karel Smole pa na listi zastopa vse narodne manjšine v Avstriji. Koroški rojaki trdno upajo, da se bosta lista in pa slovenski kandidat tako uveljavila, da bodo dobili prvič po časih »stare Avstrije« svojega državnega poslanca. Na podlagi preiskav javnega mnenja in pa visokega Smoletovega mesta na kandidatni listi se zdi to stvarno možno.
Zastopniki KEL so sodelovanje pri listi za novembrske parlamentarne volitve
potrdili skupno z imenom Karla Smoleta na širokem zborovanju 5. oktobra v Celovcu.
Med udeleženci sta bila tudi deželni predsednik Slovenske skupnosti Marjan Terpin in deželni svetovalec Ssk dr. Drago Štoka. Oba sta nastopila s pozdravom in kratkim nagovorom. Slovenska skupnost izraža koroškim rojakom vso podporo v težkem boju za narodne pravice, še več — za preživetje. Ko so preizkusili vse možnosti političnih nastopov, družbe-' nega pritiska in mednarodne solidarnosti, se jim zdaj kaže ta pot za uveljavitev desetletnih zahtev. Koroški enotni listi in njenemu kandidatu Smoletu vošči najboljše uspehe na volitvah v korist celotne koroške slovenske narodnostne skupnosti.
Po Rejkjaviku razočaranje...
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 19. oktobra, ob: 8.00 Radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Mladinski oder: »Mali mož« Erich Kastner - Marjana Prepeluh); 11.45 Vera in naš čas;
12.00 Nediški zvon; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila; 14.10 Karst Brothers - glasbeni kabaret; 15.10-19.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 19.00 Radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 20. oktobra, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska;
10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Poljudno čtivo - Liki iz naše preteklosti: speleolog Ivan Andrej Perko; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Cz-cilijanka 1985: moški zbor »Fantje izpod Grmade«, zbor »Sovodenjska dekleta« in moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice; 14.00 Poročila in deželna kronika;
14.10 Otroški kotiček: Lahkih nog naokrog; 14.30 Mladinski pas; 16.00 Zbornik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Simforrčni orkester RTV Ljubljana vodi Anton Nanut; pianistka Du bravka Tomšič; 19.00 Radijski dnevnik.
■ TOREK, 21. oktobra, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Poljudno čtivo - Sestanek ob 12h; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Povejmo v živo!; 15.00 Mladinski pas; 16.20 Glasbene skice; 17.00 Poročila in . kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Simfonični i orkester RTV Ljubljana, vodi Anton Nanut; pianistka j Dubravka Tomšič; 18.00 Z mednarodnega natečaja' Prix Italia: Manlio Santanelli: »Ljubezenske tegobe«, radijska igra; 19.00 Radijski dnevnik.
■ SREDA, 22. oktobra, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Raziskovanje in gibalne dejavnosti; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pol udna čtivo - Sestanek ob 12h; 13.00 Radijski dnevnik;
13.20 Moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Gospodarska problematika; 14.40 Mladinski pas; 16.00 Od Milj do Devina; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Violinist Črtomir šiškovič in pianist Igor Lazko v n> šem studiu; 18.00 Kulturni in družbeni odmevi;
19.00 Radijski dnevnik.
M ČETRTEK, 23. oktobra, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10 10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka - Sestanek ob 12h; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika;
14.10 Otroški kotiček: Odgovori v barvah; 14.30 Mladinski pas; 16.00 Na goriškem valu; 17 00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Četrtkova srečanja;
19.00 Radijski dnevnik.
H PETEK, 24. oktobra, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10 10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka - Sestanek ob 12h; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Letošnje mednarodno zborovsko tekmovanje »Cesa-re Augusto Seghizzi« v Gorici; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Naš jezik - Ne prezrimo!; 15.00 Iz filmskega sveta; 16.00 Osebno; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Pianist Carlos Roque Alsina, flavtist Giorgio Blasco, kitarist Ennio Guerrato, violinist Aldo Cossovel, sopranistka Stelia Diaz in harfistka Patrizia Tassini; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 25. oktobra, ob: 7.00 Radijski dnevrrk;
7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert RAI iz Rima; 11.20 Poljudno čtivo - Sestanek ob 12h; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Poti do branja; 14.40 Drugi program; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Pianistka Tamara Ražem s šole Glasbene matice v Trstu; 18.00 Dramska ve-trovnica: Roman v nadaljevanjih: Alojz Rebula: »Senčni ples«; 19.00 Radijski dnevnik.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart. Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
■	nadaljevanje s 1. strani
vilen vsaj v tem, da je konec sprenevedanja o vesoljskem ščitu in da Gorbačov zdaj ne bo več mogel igrati pred svetovno javnostjo na nekakšne dvoumne strune. Britanska radijska družba BBC meni, da predstavlja neuspeh v Rejkjaviku resno blokado v odnosih med Moskvo in Wa-shingtonom. Agencija Nova Kitajska pa se sprašuje, zakaj se velesili tako strastno pogajata prav o »zvezdnih vojnah«. Odgovor pekinške uradne agencije je v tem, da so jedrski arzenali tako na Vzhodu kot na Zahodu že zasičeni. V Vzhodni Evropi so ko-
KRŠČANSKI SOCIALCI OHRANILI
ABSOLUTNO VEČINO
Zahodnonemški kancler Helmut Kohl je izjavil, da predstavljajo zadnje deželne volitve na Bavarskem pozitiven znak za splošne politične volitve, ki bodo v Zahodni Nemčiji prihodnjega januarja. Krščanskosocialna zveza je v nedeljo, 12. t.m., o-hranila na volitvah absolutno večino in zbrala za svoje liste skoraj 58 odstotkov volilcev.
V	novem deželnem zboru bodo krščanski socialci imeli 128 poslancev od skupnih j 204. Socialdemokrati bodo imeli 61 poslan-i cev, zeleni pa 15. Krščanski socialci bodo imeli pet poslancev manj kot doslej, socialdemokrati pa 10 poslancev manj.
Prvič bodo v deželnem zboru zastopani zeleni, ker so prejeli več kot pet odstotkov glasov. Brez poslancev pa bodo še vedno liberalci, ki so prejeli samo 3,8 odstotka glasov. Znano pa je, da mora vsaka stranka prejeti najmanj pet odstotkov glasov, če hoče imeti svoje poslance v deželnem zboru.
Italijanska znanstvenica judovskega rodu Rita Levi Montalcini je skupaj s svojim sodelavcem Stanleyem Cohenom prejela letošnjo Nobelovo nagrado za medicino. Švedski inštitut, ki podeljuje nagrado za vrhunske raziskave na področju medicine, je smatral za vredno Nobelove nagrade raziskavo, ki sta jo oba znanstvenika izvedla leta 1951 o faktorjih rasti celic živčevja. Rita Levi Montalcini je 21. ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado in sedemnajsti italijanski nagrajenec.
Nobelova nagrajenka za medicino je svoje univerzitetne študije opravila v Turinu. Zaradi fašističnega rasističnega preganjanja je morala v ilegalo, a ni opustila svojih znanstvenih raziskav. Po vojni se je odzvala povabilu ameriškega znanstvenika Viktorja Hamburgerja in šla v Ameriko, kjer je svoje raziskave nadaljevala v znamenitih laboratorijih univerze v St. Luisu. Kot raziskovalka in profesorica je ostala v ZDA do leta 1977, ko se je vrnila v Italijo in je sprejela vodstvo Inštituta celične biologije italijanskega raziskovalnega centra, kjer deluje še danes. Sedeminsedemdeset-letna raziskovalka je po 35 letih uspešnega preučevanja o razvoju celic živčevja doživela skupaj s svojim sodelavcem tudi čast
mentarji soglasno ubrani na obtoževanje Reagana, da ni maral sprejeti iskrenih ponudb Sovjetske zveze.
Neuspeh vrhunskega srečanja v Rejkjaviku je imel svoje posledice tudi v Italiji, saj je nastalo dokajšnje razočaranje tako v krogih vladne večine kot opozicije.
Zunanji minister Andreotti je izjavil, da je treba vrhunsko srečanje med Reaganom in Gorbačovom smatrati za nekaj začasnega in da ni nekaj povsem negativnega, saj so med pogovori naredili mnogo korakov naprej. Tajnik republikanske stranke Spadolini je izrazil upanje, da neuspeh ni nekaj dokončnega. Evropske države bi morale po njegovem mnenju najti oblike tesnejše solidarnosti in tesnejšega usklajevanja svojih akcij. Komunist Napo-litano je dejal, da je zaključek vrhunskega srečanja vse hudo razočaral. Napolitano meni, da je največji kamen spotike prav a-meriški načrt o vesoljskem ščitu, zaradi česar je treba narediti vse, da se odstranijo najhujše ovire na poti k mednarodnemu razumevanju.
—o—
SREČANJE NARODNOSTI
SOSEDNJIH DEŽEL
V	petek, 17. t.m., se bo na Gradiščanskem v Avstriji začelo tridnevno 11. srečanje narodnosti sosednjih dežel. Letošnji prireditelj je Gradiščansko madžarsko kulturno društvo, kar je značilno za to avstrijsko deželo, kjer živijo hrvaška, nemška in madžarska narodna skupnost. Med udeleženci bodo tudi zastopniki Slovencev iz Italije in Avstrije, manjšinske skupnosti iz Slovenije, iz Južne Tirolske in od drugod.
Udeleženci bodo letos razpravljali o številčnem nazadovanju narodnih manjšin in o vzrokih za ta pojav.
Nobelove nagrade. Vprašanje je, koliko tudi še tako pomembnih odkritij ne doživi primerne praktične uporabe v svetu. Odkritje Levi - Montalcinijeve in Cohena je namreč bistveno omogočilo nove, poglobljene in tudi učinkovite raziskave pri zdravljenju rakastih obolenj. Odkritje pa je bistveno pripomoglo, da so se odkrili pripravki, ki omogočijo hitrejše in boljše celjenje ran tudi na občutljivih delih telesa, kot so oči, bistveno pa se je spremenilo zdravljenje opeklin.
—o—
ELIE WIESEL, NOBELOV
NAGRAJENEC ZA MIR
Nobelovo nagrado za mir je letos prejel pisatelj in vseučiliški profesor Elie Wiesel, ki se je rodil pred 58 leti v Romuniji in je judovskega rodu. Nacisti so ga med drugo svetovno vojno skupaj z družino odpeljali v koncentracijsko taborišče, kjer je izgubil starše in ožje sorodnike. Leta 1945 so ga osvobodile ameriške vojaške enote. Živel je najprej v Franciji, kjer je diplomiral na znani pariški Sorboni. V francoščini je napisal svoja prva dela. Od leta 1956 živi v Združenih državah, kjer poučuje na univerzah v Bostonu in Yale.
Nobelova nagrada za medicino italijanki
Ssk o politično-upravnem položaju na Tržaškem
Na svojem zadnjem zasedanju je pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti obravnaval politični položaj v tržaških upravah po umestitvi novih odborov in izglasovanju zadevnih proračunov za leto 1986 ter volitvah v Krajevno zdravstveno enoto. Do izraza je prišla ugotovitev, da je Slovenska skupnost dosegla ohranitev odborništva pri obeh upravnih telesih na Tržaškem in vključitev v programski dokument okvirnega odstavka o kmetijstvu. Ohranjeno je tudi bilo besedilo o manjšinski zaščiti iz prejšnjega dogovora.
Pri pogajanjih za sestavo novega izvršnega odbora Krajevne zdravstvene enote pa bo Slovenska skupnost vztrajala pri zahtevi po odborniškem mestu, ki ga je imela v minuli mandatni dobi. Z zaskrbljenostjo je izvršni odbor spremljal tudi vprašanje napovedanega zaprtja Trbiške ceste zaradi gradnje avtocestne povezave. Do razprave je prišlo še pred rešitvijo tega vprašanja. Vodstvo Slovenske skupnosti se je vseka-
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Otvoritvena predstava sezone 1986-87 IVAN CANKAR
ZA NARODOV BLAGOR
Režija: Dušan Jovanovič
Premiera v petek, 17. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. ABONMA RED A
PONOVITVE
v soboto, 18. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED B — prva sobota po premieri v nedeljo, 19. oktobra, ob 16.00 — ABONMA RED C — prva nedelja po premieri v sredo, 22. oktobra, ob 16.00 — ABONMA RED H — mladinski v sredo, 22. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED D — mladinski v sredo v soboto, 25. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED F — druga sobota po premieri v nedeljo, 26. oktobra, ob 16.00 — ABONMA RED G — druga nedelja po premieri v četrtek, 30. oktobra, ob 16.00 — ABONMA RED I — mladinski
Nadaljuje se vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 14. in od 18. do 20. ure.
Prosimo abonente, da dvignejo abonmajske izkaznice.
V	Tinjah na Koroškem se je prejšnji teden končal vseslovenski misijonski simpozij. Udeležilo se ga je nad 60 misijonskih delavcev, misijonarjev in strokovnjakov iz Koroške, Slovenije, Trsta, Gorice in Rima, iz misijonskih dežel, Kanade, Združenih držav in Argentine.
Osrednje vprašanje, ki so ga obravnavali, je bila vloga laikov, predvsem mladih, v misijonih. Teološko predavanje je imel prof. Drago Ocvirk. O mladih in misijonih sta predavala znani misijonski pisatelj Franc Sodja iz Kanade in dr. Lojze Snoj iz Ljubljane. Ko so zborovalci ocenjevali misijonsko delo v vseh krajih, kjer Slovenci organizirano živimo, so posvetili
kor izreklo proti preusmeritvi prometa skozi kraške vasi. Ob koncu seje je pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti izrazil podporo pobudi za izvedbo protestnega pohoda po Krasu proti lokaciji sin-hrotrona na področju pri Bazovici. Ta izbira je povezana z novimi obsežnimi razlastitvami in zato Slovenska skupnost poziva k naj večji udeležbi na bazoviški manifestaciji.
—o—
KRALJICA ELIZABETA
NA KITAJSKEM
Britanska kraljica Elizabeta II. je bila deležna naj višjih časti med svojim o-biskom na Kitajskem. V spremstvu kitajskega predsednika Li Xianniana je obiskala tudi zgodovinski del Pekinga, tako imenovano »prepovedano mesto«, rezidenco nekdanjih kitajskih monarhov. Kitajski predsednik je obisk kraljice Elizabete označil za sloveče poglavje v zgodovini odnosov med državama. Pohvalno je označil tudi diplomatsko delo zunanjega ministra Howea, ki je pred dvema letoma odločilno pripomogel k rešitvi ozemeljskega spora glede Hong Konga. Ta britanska kolonija se bo leta 1997 sporazumno vrnila pod kitajsko suverenost. Pred Elizabeto II. ni bila na Kitajskem še nobena britanska kronana glava.
SREČAL SE JE TUDI
S PREDSTAVNIKI NEMŠKE
MANJŠINE NA MADŽARSKEM
V	ponedeljek, 13. t.m., je prišel na u-radni obisk na Madžarsko zahodnonemški predsednik Weiszaecker. Spremljal ga je zunanji minister Genscher. Šlo je za prvi obisk te vrste in sprejem je bil temu primerno svečan. Nemškega gosta je na letališču v Budimpešti pričakal madžarski predsednik Losonczi. Weiszaecker se je med svojim obiskom pogovarjal tudi z ministrskim predsednikom Lazarjem in s partijskim generalnim tajnikom Kadarjem.
Pred koncem obiska se je v mestu Pecs srečal s predstavniki nemške narodnostne skupnosti, ki živi na Madžarskem in ki šteje okrog 200 tisoč duš.
posebno pozornost mesečniku Katoliški misijoni, katerega glavni urednik Ladislav Lenček iz Buenos Airesa je bil tudi med zborovalci. Sprejeto je bilo stališče, da tudi v matični Sloveniji nastane misijonsko glasilo.
V	petek, 10. t.m., je bilo somaševanje, ki ga je vodil slovenski metropolit dr. Šuštar. Udeleženci so poslali pozdravne poslanice slovenskim misijonarjem in cerkvenim predstavnikom, med drugim tudi papežu Janezu Pavlu II.
Gradivo s simpozija, kot tudi gradivo s prvega simpozija, ki je bil pred leti v Slo-veniku v Rimu, bodo izdali v posebnem zborniku.
Kaj se dogaja?
■	nadaljevanje s 1. strani
Vplivni predstavnik rimske vlade je gotovo presenetil člane enotne delegacije, ko je dejal, da bi vlada in parlament lahko z zakonom uredila nekatera vprašanja na področju kulture in šolstva, medtem ko bi ostala vprašanja mogli reševati postopno. To pomeni, da bi morala slovenska manjšina še čakati na ureditev pomembnih vprašanj, kot so raba slovenskega jezika v javnih uradih, spoštovanje narodnostnega ozemlja ter celotna gospodarska problematika. Podtajnik Amato je bil zelo jasen, ko je dejal, da bi se nekaj lahko uredilo takoj, medtem ko bi ostalo odložili za nedoločen čas. Če slovenska manjšina sprejme ta predlog, bi lahko enotna delegacija že v nekaj dneh obiskala pristojnega ministra Vizzinija, ki ima nalogo, da se bavi s problematiko narodnih manjšin.
Že iz tega, kar smo napisali, zgovorno izhaja, da okoliščine nikakor niso naklonjene reševanju življenjskih problemov slovenske manjšine v Italiji. Razmere so se vidno poslabšale v primerjavi s tistimi pred leti. Vplivni vladni predstavnik, član vladne socialistične stranke, celo sili slovensko manjšino v nekakšno barantanje, zaradi
l	česar se naša javnost v zamejstvu lahko upravičeno sprašuje, kaj se pravzaprav z njo dogaja?
POHOD OD PRAPROTA DO REPENTABRA
SK DEVIN organizira v nedeljo, 19. oktobra, neocenjevalni orientacijski pohod od Praprota do Repentabra.
Potek pohoda:
— Zbirališče v Praprotu (pri gost. Suban)
— Udeleženci bodo prejeli specialko, s katero si bodo lahko pomagali pri pohodu
— Udeleženci morajo biti primerno (planinsko) oblečeni in imeti s seboj kompas in vso opremo za orientacijski pohod
— Vsem, ki bodo uspešno zaključili pohod, bo organizator podelil posebno priznanje
— Nagrajeni bodo: najštevilnejša skupina ali šola; najstarejši in najmlajši udeleženec pohoda
— Odhodi: od 8.30 do 10. ure dalje skupinsko ali posamezno.
Pohod je primeren za vse in nadvse zanimiv, saj je proga začrtana po prelepih kraških gričih. Hoje bo približno 4 ure in 30 minut.
Vpisnina:
2.500 Lir na osebo (vključen je topel obrok hrane in čaj med pohodom).
V	popoldanskih urah bo pri cerkvi na Re-pentabru družabnost. Poskrbljeno bo za prigrizek in domačo kapljico.
Vabimo Vas, da se pohoda čim številneje udeležite in Vas športno pozdravljamo. Organizator odklanja vsako odgovornost v slučaju poškodb med in po pohodu.
Za nadaljnje informacije se lahko telefonsko zglasite pri odbornikih SK DEVIN.
Pohod bo ob vsakem vremenu!
Misijonski simpozij na Koroškem
»Kraški sprehod« je dobro uspel
2. koroški kulturni dnevi
V	okviru drugih koroških dnevov, med katerimi se bo v tem tednu zvrstil niz prireditev na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji, sta 11. in 12. t.m. bili na obisku v naši deželi dve koroški igralski skupini. Na Goriškem se je mudila igralska skupina Planina iz Sel, ki je v raznih krajih Goriške izvajala otroško igro Svetlane Makarovič »Soviča oka«.
Na Tržaško pa je prispela iz Železne Kaple igralska skupina Zarja, ki šteje o-krog 40 igralcev in sodelavcev. Gostje so obiskali najprej Repentabor, kjer so se v tamkajšnji starodavni Marijini cerkvici u-deležili maše. Nato so v gledališču France Prešeren v Boljuncu nastopili z igro Viktorja Frankla »Časovno vzporedje v Bir-kenwaldu«. Igro je uspešno zrežiral Polde Zunder, ki je svojo igralsko skupino popeljal že tudi na Borštnikovo srečanje v Mariboru. Srečanje s Korošci na Tržaškem se je zaključilo v Mačkoljah, kjer je skupino počastilo domače prosvetno društvo Mačkolje.
Ceste ne bodo zaprli!
Trbiške ceste, ki je poznana tudi s številko 202, ne bodo zaprli zaradi del pri gradnji velike prometnice, ki bo povezovala tržaško pristanišče z italijanskim avtocestnim omrežjem. To je pozitivni rezultat srečanja, do katerega je prišlo na deželi. Avtomobilisti pa bodo vsekakor morali biti zelo previdni in strpni, ker bo promet na 800 metrih cestišča med odcepom za Trebče in raziskovalnim področjem potekal izmenično in bodo namestili semaforje. Deželni odbornik za promet Di Be-nedetto je s tem v zvezi zatrdil, da bo treba na avtocesti vzpostaviti sožitje med buldožerji in avtomobili ter tovornjaki. Zavrnil je predloge tržaške občine in državnega podjetja za ceste. Slednje ima teden dni časa, da se izreče o rešitvi, ki je bila dosežena na deželi.
V	soboto, 11. t.m., je Kulturni dom v Trstu spet sprejel ljubitelje glasbe, ki so prišli na prvi koncert letošnje sezone Glasbene matice v Trstu. Letošnja abonmajska koncertna sezona se je začela s koncertom simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, ki je nastopil pod vodstvom mladega madžarskega dirigenta Janosa Kovacsa. Na sporedu so bile tri skladbe: Haydnova simfonija št. 92, Mozartov koncert za violino in orkester v D-duru ter Brahmsova simfonija št. 4.
Tako orkester kot dirigent in solist so v sobotnem koncertu prikazali veliko glasbeno kulturo in občutljivost, tako je koncert doživel med poslušalci topel odziv.
Posebno prepričljiv je bil prvi del sporeda. Haydnova simfonija je tako orkestru kot dirigentu še posebej ležala in so jo zelo prepričljivo izvedli, veliko glasbeno do-
Lepo vreme, ki nam ga je poklonila druga nedelja v oktobru, je veliko pripomoglo k uspehu Kraškega sprehoda. Vendar pa velike udeležbe, ki je presegla pričakovanja samih organizatorjev, nikakor ne moremo pripisati samo nedeljskemu sprehodu v kraško okolje. Teh 2 tisoč 500 do 3 tisoč udeležencev, kolikor se jih je zbralo v Bazovici, je živo izpričalo svoje nasprotovanje nesmiselnemu novemu razlaščanju slovenske zemlje in gradnji velikega pospeševalnika atomskih delčkov v neposredni bližini Bazovice, torej enega naj lepših predelov, ki jih še premore tržaški Kras. To ne pomeni, da so prisotni odklanjali izgradnjo znanstvenega objekta, saj se, nasprotno, celo zavzemajo skupno z raznimi slovenskimi organizacijami, da bi prišlo do njegove dograditve, vendar znotraj področja, ki je določeno za znanstvene raziskave.
Kraški sprehod od Bazovice preko možnih lokacij pri Padričah, Trebčah in Banih se je končal spet pri Bazovici, kjer sedanji načrti predvidevajo svetlobni generator. Protestno manifestacijo so pripravili Koordinacijsko združenje vzhodnokra-ških vasi, Svetovni sklad za naravo, Kmečka zveza, Združenje »Amici della Terra«, Deželni odbor za zaščito kraških pojavov, Slovensko planinsko društvo in Pokrajinska zveza neposrednih obdelovalcev. K njej pa so pristopili še Krožek Julia, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Taborniki rodu Modrega vala, združenje »Amici del tram de Opicina«, podprle pa so jo številne slovenske organizacije. Za prireditelje kraškega sprehoda sta govorila Mirjan Žagar in pa Dario Predonzani za Sklad za varstvo narave.
—o—
OBISK V OBČINI
DEVIN-NABREŽINA
V	okviru stikov med devinsko - nabre-žinsko občino in južno - waleško občino Llantwit Major, kjer ima sedež Atlantski
živet j e je bilo tudi poslušanje Mozartovega violinskega koncerta. Solist Miha Pogačnik se je spet izkazal za velikega violinista in virtuoza, ki do najmanjše podrobnosti izpelje violinski stavek v jasnem, živem in občutenem igranju. Orkester pa je prepričljivo spremljal solista.
Spored je zaključila Brahmsova četrta, zadnja simfonija, ki velja za eno najlepših in najbolj dovršenih glasbenih del vseh časov. Njeno izredno izrazno bogastvo in notranji čustveni naboj je mogoče šel nekoliko mimo poslušalcev, ki so sledili koncertu.
Vsekakor je treba priznati dirigentu Janosu Kovacsu, da je z veliko suverenostjo in občutljivostjo vodil orkester. Glasbena matica pa je primerno začela svoj letošnji repertoar, ki se obeta zanimiv in pester.
zavod združenega sveta — dvojnik devinskega zavoda — je bila te dni na obisku nekdanja županja omenjene občine, gospa Janett Pearce. Stiki med občinama so se začeli leta 1984, ko je bila gospa Pearce na uradnem obisku v občini Devin-Nabre-žina. Devinsko balinarsko združenje je letos organiziralo obisk waleškega mesteca, obiska pa se je udeležila tudi skupina De-vinčanov v spremstvu župana Bojana Brezigarja.
V načrtu je zdaj obisk občanov iz Llant-wit Majorja, kar naj bi se zgodilo prihodnjo pomlad. Poleg tega bo spomladi gostoval po Evropi pevski zbor Atlantskega zavoda Združenega sveta, in nastopil bo tudi v devinsko-nabrežinski občini. O vseh teh stvareh so tekli pogovori z gospo Pearce, ki je obiskala tudi nekatere glavne u-stanove devinske skupnosti, posebej še Zavod Združenega sveta.
Tehnološko naselje AISI-SID
Pri Trgovinski zbornici v Trstu je bilo pred dnevi zasedanje o razvoju kvaternar-nih dejavnosti in visoke tehnologije v Trstu in deželi ter o tehnoloških stikih Italije s tretjim svetom. Ob tej priložnosti so tudi predstavili knjigo »Villaggio tecnologi-co« ali Tehnološko naselje v Trstu.
Predavali so prof. Budinich od Centra za teoretsko fiziko v Miramaru, univerzitetna profesorja Romeo in Furlan ter inž. Grassetti, ki je vodil raziskave za izdajo omenjene knjige. Ob koncu je govoril še deželni odbornik Carbone in nato je sledila diskusija.
Budinich je rekel, da se je sestal z zunanjim ministrom Andreottijem, ki je pokazal veliko zanimanje za stike s tretjim svetom, seveda bolj v korist celotne države kot samo Trsta. Andreotti je po besedah Budinicha imel o tem tudi pogovore z ameriškim zunanjim ministrom Shul-tzem ter z bivšim sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom.
V Trstu je bilo ustanovljeno Tehnološko naselje, ki bo po eni strani muzej o stikih s tretjim svetom in po drugi strani tudi središče za pospeševanje stikov, kot je na primer Miramarski center. Slednji center je lani obiskalo okrog 3.000 ljudi, od tega 2.500 iz zaostalih dežel.
Prof. Romeo je povedal, da so za sestavo knjige napravili vprašalno polo, na katero je odgovorilo 40 podjetij iz Trsta in drugih krajev Furlanije-Julijske krajine. Iz odgovorov je razvidno, da podjetja od industrijskih do trgovinskih želijo stike z znanstvenim svetom oziroma z zaostalimi deželami. Poudaril je, da se tretji svet zanima zlasti za uvoz informatike, biotehnologije in energije. Vztrajati je treba na mirovnem izvozu v tretji svet in ne na izvozu orožja, kar delajo nekatere vlade.
Slednje je podčrtal tudi odbornik Carbone skupaj z mednarodno vlogo Trsta.
V diskusiji je bilo opozorjeno, da ravno pregrade med industrijskim in zaostalim svetom ali med bogastvom in revščino u-stvarjajo nevarnosti za terorizem in za vojne.
Začela se je koncertna sezona Glasbene matice
Obisk koroških občinskih svetovalcev
V okviru Koroških dni bo v petek in soboto na Tržaškem in Goriškem pomembno srečanje med koroškimi slovenskimi občinskimi svetovalci, ki so bili izvoljeni na samostojnih in enotnih listah ter so povezani v Klub slovenskih občinskih odbornikov, ter izvoljenimi predstavniki ter o-stalimi vidnimi aktivisti Slovenske skupnosti.
Obisk bo lepa priložnost za medsebojno spoznavanje in izmenjavo informacij ter misli o narodnoobrambnem delu ter o u-pravljanju javnih zadev.
V petek popoldne bosta sprejema za koroške občinske može na deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine ter na pokrajinskem svetu v Trstu. Ob 19. uri pa bo v Sedejevem domu v Števerjanu posvet političnih delavcev Kluba slovenskih občinskih odbornikov in Slovenske skupnosti.
V soboto dopoldne si bodo koroški obiskovalci kot primer naše stvarnosti ogledali devinsko-nabrežinsko občino, kjer bodo imeli tudi razgovor z županom. Popoldne bo še družabno poslovilno srečanje.
—o—•
Svoje delovanje je v teh dneh obnovila tudi Skupina 85, ki je doslej opravila že pomembno delo, predvsem kar se tiče posredovanja slovenske kulture Italijanom. V petek, 10. t.m., je nameravala skupina članov obiskati gledališki muzej »Car-
lo	Schmidi«, vendar zaradi ukrepov oblasti muzeja ni več mogoče obiskati. Zato so se mnogi člani Skupine 85 zbrali v dvoranici Tergestea, kjer so se pogovorili o vlogi in pomenu omenjenega muzeja za kulturno dediščino Trsta.
Že za nedeljo, 19. t.m., pa namerava Skupina 85 prirediti izlet v Škofjo Loko. Udeleženci si bodo ob spremstvu prof. E-milijana Cevca ogledali umetnostno-zgodo-vinske znamenitosti tega mesta.
Predavanji	o	slovenski
Mala dvorana bivšega centralnega semenišča v Gorici je bila tudi v petek, 10. oktobra, polno zasedena. Publika je pozorno sledila predavanjem o slovenski kulturi. Kar je še posebej razveseljivo, je dejstvo, da je ta pobuda privabila tudi precejšnje število italijanskih poslušalcev. Predavala sta tržaški profesor in pisatelj Alojz Rebula in umetnostni zgodovinar ter član SAZU prof. Emilijan Cevc.
Prvi predavatelj je predstavil kulturno povezanost Slovenije z ostalo Evropo, še posebej se je ustavil ob pomenu pokristjanjevanja in obdobja reformacije, ki je Slovencem prinesla knjižni jezik. Vpliv oziroma povezanost z Evropo pa je predavatelj videl tudi v današnjih dneh. Občinstvo je temu potrebnemu in poglobljenemu uvodu sledilo z velikim zanimanjem, še bolj pa je pritegnila pozornost beseda o tem, kako je Goriška odgovarjala tem kulturnim in informativnim prelivom. Cela vrsta ljudi je namreč ustvarjala na Goriškem in posredno ali neposredno oplajala širši1 slovenski kulturni prostor. Zanimiva je bila tudi razprava po predavanju, saj je o-svetlila pomen Gorice v slovenski zgodovini, ki je žal danes večkrat omalovaževana.
V	drugem delu večera je prof. Emilijan Cevc spregovoril o razvojni poti arhitekture in umetnosti na Goriškem, predvsem v Posočju in v Vipavski dolini približno do 16. stoletja. Zelo različni arhitekturni slogi nam kažejo na to, da je bila Goriška nekakšna prehodna dežela, kjer so se križali in medsebojno oplajali najrazličnejši stili in arhitekturne značilnosti. Predavanje je bilo obogateno z diapozitivi, tako da so si prisotni lahko ustvarili jasno sliko o zgradbah in stilih, o katerih je bilo govora.
Ciklus predavanj o slovenski kulturi je torej doživel lep odziv pri goriški publiki. Pobudniki so poskrbeli za vrhunske pre-
davatelje, kar je nedvomno vaba za občinstvo, vsekakor pa je treba obenem priznati, da je zanimanje za slovensko kulturo in kulturno dediščino vsekakor zraslo vsaj pri delu kulturno odprtih italijanskih sosedov, ki se zavedajo pomena dobrega medsebojnega poznavanja.
—o—
PREJELI SMO:
POROČILO SVETA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
Vodstvo Sveta slovenskih organizacij je v četrtek, 9. oktobra, razpravljalo o vrsti problemov, ki zadevajo delovanje organizacije in slovensko javno življenje. Odbor je razpravljal o zadnjih pripravah na Koroške dneve ter na Gregorčičevo proslavo, ki bo v Gorici. Med drugim je sklenil, da bo Zveza imela na začetku prihodnjega leta svoj občni zbor, ki ga bo treba pripraviti s posebno pozornostjo, saj bo to jubilejni zbor ob desetletnici organizacije.
Dopis iz Števerjana
Z vztrajnostjo v prihodnost
Po bogati trgatvi smo tudi v Števerjanu začeli s prosvetno in kulturno dejavnostjo. Pred vsako sezono se mora vsakdo vprašati, kaj je bilo narobe v preteklosti, vse napake odpraviti in začrtati nove smernice ter cilje, na katerih bo deloval v tem letu. Mislim, da je to zelo važno za katerokoli organizacijo in posameznika, ki hoče nekaj doseči in seveda najprej samega sebe obogatiti in osrečiti.
Sredi septembra so se sestali člani društva »F. B. Sedej«, pregledali lansko delovanje ter začrtali smernice letošnjega delovanja, med katerimi naj omenim Festival in večer, posvečen nadškofu Sedeiu,
o	katerem so številni predavatelji razpravljali na zadnjem simpoziju, ki je bil v slovenskem domu Sloveniku v Rimu.
Športno združenje Brda je tudi letos organiziralo športni teden, ki vsako le+o privabi veliko mladih in starejših. Gojenci glasbene šole so že začeli z delom pod vodstvom profesorjev iz Nove Gorice. Prav tako so s tedenskimi sestanki začeli skavti,
skavtinje in volčiči. Cerkveni mešani pevski zbor bo tudi letos pod vodstvom Tomaža Tozona in Hermana Srebrniča nastopil na važnejših prireditvah doma in drugod. Redne vaje so ob sredah in zelo razveseljivo je dejstvo, da je večina pevcev mladih, kar je znak, da med nami obstaja še zmeraj volja do petja.
Župnijski svet, ki skrbi za duhovno rast vaščanov, se je letos odločil, da bo treba organizirati verska in kulturna predavanja. Vse te in druge novice, ki sem jih do sedaj naštel, si lahko preberete podrobneje v zadnji številki Števerjanskega Vestnika, ki izhaja redno že osemnajsto leto.
Kot je razvidno iz dopisa, smo v naši vasi izredno dejavni, a se premalokrat zavedamo, da smo Slovenci in to predvsem v vsakdanjem življenju. Preveč na lahko si vzamemo vse to in se ne zavedamo, da je bodočnost vasi in naroda odvisna od nas. Zato se moramo v prihodnje vsega te-j ga bolj zavedati.
T. Mž. I
MIRENSKI GRAD sobota, 18. oktobra, ob 20. uri
KONCERT
Zlata Ognjanovič, sopran Dragiša Ognjanovič, bas Marcel Ostaševski, bariton Hubert Bergant, orgle
Vabljeni!
Veliko časa je odbor Sveta slovenskih organizacij posvetil problemom okoli Slovenskega stalnega gledališča, ki so prišli na dan tako glede finančnega stanja, ki spravlja v nevarnost delovanje našega edinega poklicnega gledališča, kot upravljanja ustanove. Potem ko je lani bil saniran dolg devetih milijard lir, je financiranje ostalo odprta stran te naše osrednje kulturne u-stanove, kar bo treba rešiti ob sodelovanju vseh naših političnih predstavništev. Drugo vprašanje pa je način, kako vodstvo gledališča vodi ustanovo. Gre v prvi vrsti za ravnanje nekaterih organov, ki se sploh ne sestajajo in za repertoarno politiko gledališke hiše, ki je last vseh Slovencev. To je v zadnjem času povzročilo polemike, ki utegnejo imeti posledice. Na letošnjem programu gledališča je namreč našlo mesto tudi delo, ki žali verska čustva enega dela slovenskega prebivalstva. Kljub argumentom, ki so govorili proti sprejemu tega dela, pa ga je vodstvo SSG spravilo v letošnji repertoar, v upravnem svetu pa je prišlo do preglasovanja, ki je nesprejemljivo za našo stvarnost in za sožitje med komponentami našega javnega življenja. SSO je zaskrbljen zaradi kulturne ravni naše osrednje gledališke hiše in se sprašuje, ali taka ustanova še odgovarja potrebam celotne slovenske manjšine, kateri je namenjena.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU v Kulturnem domu v Gorici IVAN CANKAR
ZA NARODOV BLAGOR
Režija: Dušan Jovanovič v ponedeljek, 20. oktobra, ob 20.30 ABONMA RED A
v torek, 21. oktobra, ob 20.30 ABONMA RED B
O zadnji številki Nove revije
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Knjiga o širjenju krščanstva na slovenskih tleh
Rajko Bratož, 35-letni univerzitetni profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani, sicer pa Kraševec iz Dutovelj, je slovensko kulturo ponovno obogatil z delom, s kakršnim se doslej nismo mogli ponašati. Napisal je namreč delo z naslovom Krščanstvo v Ogleju in na vzhodnem vplivnem območju oglejske cerkve od začetkov do nastopa verske svobode.
Kot že naslov pove, se avtor v svoji raziskavi ukvarja s pojavom in širjenjem krščanstva v tistem delu rimskega cesarstva, ki je po naselitvi Slovencev v veliki meri postalo sestavni del našega narodnostnega ozemlja. Odlika Bratoževe-
PRED IZIDOM ZANIMIVE
ZGODOVINSKE ŠTUDIJE
Iz slovenskega tiska smo izvedeli, da bo konec meseca izšla pri založbi »2000« knjiga »Narodni programi v slovenski politični misli 1848-1945«, ki jo je napisal znani zgodovinar dr. Janko Prunk, redni profesor za novejšo zgodovino na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani.
Dobili bomo delo, ki bo sintetično predstavilo bralcu zgodovinsko razsežnost narodnega vprašanja pri Slovencih v zelo širokem časovnem obdobju od prvega politično-narodnega programa, programa zedinjene Slovenije iz leta 1848 do leta 1945, ko je Slovenija postala republika v okviru Jugoslavije. Delo bo gotovo bistveno obogatilo naše zgodovinopisje in bo lahko bistveno poseglo v mišljenje širšega kroga ljudi, saj je neizbežno, da nove ugotovitve prej ali slej obogatijo tudi šolske učbenike in torej širši krog prebivalstva.
V Moderni galeriji v Ljubljani je bila 10. oktobra odprta razstava pod naslovom Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem. Razstava zajema dela najvidnejših slovenskih ekspresionistov, tako Frana Tratnika, Božidarja Jakca, Franceta in Toneta Kralja, Vena Pilona, Nandeta in Draga Vidmarja, Mihe Maleša, Lojzeta Dolinarja, Ivana Napotnika, Lojzeta Spaz-zapana, Ivana Čarga, Franja Stiplovška ter Ivana in Tineta Kosa.
Razstava je razdeljena v tri tematska področja oz. časovna obdobja. Prvo obdobje zajema čas od začetka 20. stol. do začetka dvajsetih let, v katerem se secesija in simbolizem prepletata z nastajajočim ekspresionizmom. Drugo obdobje, v katerem je slovenski likovni ekspresionizem dosegel svoj vrh, zajema čas komaj dveh let in sicer 1922 in 1923. Zadnje obdobje zajema čas od leta 1924 do 1930, zanj pa je značilno prehajanje iz ekspresionističnega likovnega izraza v nov izraz, poznan kot nova stvarnost.
V zvezi z razstavo slovenskih ekspresionistov je Moderna galerija izdala obsežen katalog, v katerem so najvidnejši slovenski strokovnjaki s
ga dela je v tem, da je avtor pri svoji raziskavi uporabil takorekoč vse znane pisane vire iz tistega časa, to je originalne tekste pisane v latinščini in stari grščini, ki kakorkoli omenjajo krščanstvo v Ogleju in njegovem vplivnem območju. Poleg tega je avtor obdelal vsa važnejša znanstvena dela s to tematiko, ki so izšla bodisi v Italiji, Nemčiji, Avstriji, Angliji, Franciji, A-meriki, Jugoslaviji in celo Madžarski. V tem smislu je Bratoževo delo gotovo naj popolnejši seznam virov za študij zgodnjega krščanstva na naših tleh, ki ga Slovenci premoremo.
Bratoževo delo se odlikuje tudi s strogo znanstvenim, zgolj na dejstvih temelječem pristopu. Avtor sicer izčrpno poda vse doslej znane podmene o različnih dogodkih in njihovem pomenu za pojav in razvoj krščanstva na naših tleh v rimski dobi, sam pa se omeji le na to, da opozori na pomanjkljivosti oziroma prednosti določenih teorij, ne da bi tudi sam poskusil ustvarjati nove teorije, ki se jih z obstoječimi viri ne da dokazati.
Obravnavano Bratoževo delo je njegova ne-kolikanj dopolnjena doktorska dizertacija, ki jo je pripravljal dobra tri leta, pri čemer je velik del tega časa porabil za iskanje originalnih virov predvsem v Trstu, Ogleju, Vidmu in Ljubljani.
V	okviru Bratoževih raziskovalnih priprav za doktorsko disertacijo mu je Zunanje ministrstvo italijanske vlade poklonilo polletno štipendijo, ki mu je vsekakor omogočila natančnejši študij originalnih rimskih in poznejših oglejskih virov v arhivih dežele Furlanije - Julijske krajine, kjer se le ti nahajajo. Visoko znanstveno vrednost te-! ga dela mladega znanstvenika Rajka Bratoža, kaže tudi zanimanje italijanskega založnika za | prevod njegovega dela v italijanščino.
področja umetnostne zgodovine prikazali čas in specifične razmere slovenskega ekspresionizma ter posamezne umetnike. Milček Komelj tako v uvodu podaja splošno sliko slovenskega ekspresionizma, Tomaž Brejc je prispeval študijo, v kateri razglablja o Jakopičevem pomenu za evropski ekspresionizem, Marko Vuk je prispeval poglobljen prikaz ekspresionizma na Primorskem. O prvinah slovenske ljudske umetnosti v ekspresionizmu razmišlja Ivan Sedej. Podrobnejši prikaz obdobja nove stvarnosti poda Iztok Dur-java. Tematiki nove stvarnosti je namenjen tudi zapis Mete Gabršek-Prosenc. Spelca Čopič piše o slovenskem kiparstvu v času ekspresionizma in nove stvarnosti, Stane Bernik pa je prispeval študijo o ekspresionističnih tendencah v sočasni slovenski arhitekturi.
V	razstavnem katalogu so poleg navedenih študij reprodukcije vseh razstavljenih del, to je 483 po številu.
Razstava bo predvidoma odprta do 21. decembra, po vsej verjetnosti pa bo podaljšana do konca leta.
V okviru prevedene poezije je v zadnji Novi reviji predstavljen jugoslovanski pesnik Vlado Gotovac; z izvirno slovensko poezijo so zastopani pesniki Aleš Debeljak, Franci Zagoričnik, Maja Haderlep in Janez Bernik, Rudi Šeligo in Miha Mazzini sta prispevala prozna prispevka.
V nadaljevanju je s pesmimi in krajšima esejema predstavljena ameriška pesnica Sylvia Plath, ki si je komaj tridesetletna vzela življenje in velja za eno najpomembnejših imen moderne ameriške poezije. O jeziku mita teče beseda v prevedenem odlomku iz razmišljanja o Antigoni Georgesa Steinerja. Na isto temo, o Antigoni, je ubran tudi filozofski spis Tineta Hribarja z naslovom Razlika med božjim in svetim.
O predvsem literarni kritiki na Slovenskem razmišljajo Drago Sega, Dimitrij Rupel in Gregor Tomc. O Kovačičevi prozi pišejo Aleksander Zorn, Dimitrij Rupel, Borut Trekman in Denis Poniž. Taras Kermavner sodeluje v tej številki z dvema prispevkoma, in sicer s kritiškim zapisom o Zupančiču in z esejem o zgodovini slovenske kulturne revialistike.
Tokratni pogovor je pripravil Peter Vodopivec, pogovarjal pa se je z Jožetom Penco, udeležencem Narodnoosvobodilnega boja krščansko socialističnega prepričanja, ki je po vojni do u-pokojitve opravljal različne pomembne gospodarske naloge. Pogovor se dotika predvsem medvojnih dni, ko je bila krščansko socialistična struja v okviru Osvobodilne fronte docela onemogočena.
Tudi v tej številki se nadaljuje objavljanje predvojne korespondence med Dušanom Kermavnerjem in Lojzetom Udetom, v kateri dopisovalca polemično razpravljata o aktualnih političnih problemih na predvečer druge svetovne vojne.
O Slovencih v okviru Jugoslavije pišeta Dimitrij Rupel in Aleš Debeljak. Jože Pučnik razpravlja o jugoslovanski krizi; vzroke zanjo pripiše leninističnemu modelu jugoslovanske družbe; slednji naj bi v svojem bistvu pomenil nazadovanje v odnosu do prosvetljene evropske politične misli. O krizi jugoslovanske družbe pišeta tudi Mišo Jezernik in Rudi Supek.
Razmišljanjem na temo demokracije sta namenjena prispevka Danka Grlica in Carbera In-fanteja. Slednji piše o liku kubanskega revolucionarja Ernesta Che Guevare. O umetnosti v tretjem rajhu piše Janez Strehovec, cinizem pa je tema prevedenega eseja Petra Sloterdijka. A-lenka Puhar je prispevala kritičen zapis o osnovnem šolstvu v Sloveniji, France Pibernik pa razkriva nekatere podrobnosti Balantičevega življenja.
V zapisu z naslovom Izza kongresa poskuša France Bučar razčleniti zadnji kongres Zveze komunistov Slovenije. Meni, da so problemi jugoslovanske družbe na politični način, ki ga prakticira Zveza komunistov, nerešljivi, ker naj bi bile korenine družbenih problemov prav znotraj te politične organizacije.
V zaključnem delu zadnje Nove revije je še vrsta pričevanj, odmevov in dokumentov o polpreteklih in aktualnih kulturnopolitičnih dogodkih.
RAZSTAVA O SLOVENSKEM EKSPRESIONIZMU
Sodobno kmetijstvo
Pridelajmo več orehov!
Prodaja in cena kakovostnih orehov je dovolj visoka, tako da jih lahko pridelujemo ne le za domačo uporabo, temveč tudi za prodajo na trgu.
Orehovih semenjakov, ki so razširjeni zdaj, ne bomo več sadili, saj niso dovolj rodni, obenem pa iz njihovih lupin ponavadi ne moremo izluščiti jeder.
Pri izbiri orehovih sort imajo prednost domače, že preizkušene sorte, ki so nastale z množenjem izbranih elitnih orehovih dreves, ki so zrasla v domačem podnebju in so zato odpornejša proti mrazu in boleznim, zato pa bolj redno rodijo kot tuje, ki so navajene drugačnega podnebja.
Pri nas so se dobro izkazale sorte Elit, Petovio in porenjska. Te sorte sadimo kot glavne, v nasadih pa jim dodajmo še deset do dvajset odstotkov drugih sort, da je oplojevanje glavnih boljše in da je večja tudi rodnost.
Sorta Elit odganja in cveti spomladi deset do štirinajst dni pozneje kot po navadi orehova drevesa. Ker pozno cvete, ji spomladanski mraz ne škoduje, zato tudi redno rodi. Sorta Elit je primerna za zemljišča, kjer so spomladi slane pogoste. Zaradi kratke dobe rasti je sorta primerna tudi za sajenje na nevinogradniških območjih. Jedra sorte Elit so zelo velika in odličnega okusa. Jedra sorte Petovio pa so še težja. Obilno in redno rodi v vinogradniških območjih, kjer so spomladanske slane redke.
Orehe gojimo kot posamezna drevesa ali v skupinah intenzivnih in ekstenzivnih nasadov. Posamezna drevesa ali skupine dreves rastejo na dvoriščih domačij, ob gnojiščih, v kmečkih sadovnjakih, ob potokih, na brežinah vodnih regulacij in zajetij na opuščenih zemljiščih, skratka po-
vsod tam, kjer ni veliko možnosti za gojenje sadja.
Orehove nasade sadimo na globokih, rodovitnih tleh, podnebje pa mora biti toplo.
Za intenzivne nasade mora biti nagib zemljišča rahel, da lahko strojno opravimo dela pri oskrbi tal, zastiranju, varstvu nasada pred boleznimi in škodljivci.
Intenzivne nasade lahko zasnujemo na bolj strmih pobočjih, kjer raste trava in detelja. V takih nasadih varstvo pred boleznimi in škodljivci ni potrebno, zato so razdalje med drevesi še enkrat večje kot v intenzivnih nasadih.
Oreh potrebuje za cvetno brstje veliko svetlobe, zato ne sadimo dreves preblizu skupaj. V intenzivnih nasadih sadimo na srednje rodnem in vlažnem zemljišču v razdalji 9 x 10 ali 10 x 10, na rodnem in svežem zemljišču v razdalji pa 10 x 11 ali
11	x 12 m.
V drevoredih lahko zasadimo drevesa v razdalji 8 do 10 m. Pri sortah, ki slabo rastejo, razdaljo zmanjšamo tudi do 15 odstotkov. Na hektar površine posadimo 83 do 110 dreves.
V ekstenzivnih nasadih, kjer raste trava za krmo, pa zasadimo 25 do 40 dreves. Za zasaditev oreha pripravimo zemljo enako kot za preostalo sadno drevje. Kjer so tla rodovitna, zemljišča ni treba rigolati, ampak sadimo v sadilne jame velike 2x2 m, globoke 70 cm. Preden zasadimo oreh v stare sadovnjake ah na gozdne krčevine, odstranimo iz zemlje čim več korenin, ali pa pustimo zemljo več let počivati. Na koreninah, ki gnijejo, se rada naseli gliva mraznica, ki orehu zelo škoduje.
Pred saditvijo odrežemo z ostrim nožem vse ranjene korenine do zdravega tki-
va, da je rezna ploskev gladka in čim manjša. Nadzemni del sadike pustimo neobrezan in neprikrajšan. Pazimo, da dreves ne zasadimo pregloboko. Oreh slabo prenaša presajanje, zato se bo dobro zasidral in začel močno rasti šele dve do štiri leta po sajenju.
Razen plodov daje oreh tudi dragocen les, kar je treba upoštevati pri oblikovanju drevesa in negi ran. V intenzivnih nasadih, kjer je glavni namen pridobivanje plodov, vzgojimo 80 do 120 cm visoko deblo. Ce gojimo oreh ekstenzivno in želimo pridelati tudi les, naj bo višina debla najmanj 2,2 metra.
Oreh razvije piramidasto krošnjo, zato moramo krošnjo tudi tako oblikovati. Oblikujemo jo enako kot pri drugem drevju. Prvo leto po sajenju dreves ne obrezujemo, ampak šele po 5 do 6 letih.
Pri obrezovanju moramo upoštevati, da oreh slabo prenaša rane, zato je treba odvečne veje odrezati pravočasno, še preden so debelejše od 4 cm.
Takoj po rezi rane premažemo s ce-pilno smolo ali oljno barvo. Oreh obrezujemo jeseni, ko odpade listje ali pa poleti v najbujnejši rasti, a le veje debelejše od
10	cm. Mlado orehovo drevo ne prenaša na kolobarju plevelov ali travne ruše, za-
Beri - širi - podpiraj
"IMOVI LIST"
to moramo drevesni kolobar okopavati in ga obdržati čistega do konca julija. Mladi oreh najbolje raste, če ga pozimi enkrat | okopljemo, pozneje pa zastiramo z debelo | plastjo trave ali kake druge organske sno-i vi. V travnati ruši mlad oreh shira. Oreh 1 je zelo kalorično sadje. Kilogram jedrc vsebuje toliko kalorij kot sedem kg govedine, j vsebuje pa tudi ogromno beljakovin in na enoto površine največ maščob.
Z. T.
d. iuisq Andrej Gosar - slovenski ekonomist evropskega formata
||ll|i |t|ll||ll||M|| l||U|> jm ||l|M|ll|MI|||.l|ll||.,||ll|l| i|ll||||||M||, i|ll|| ^-^.llinii.linil.illMI. <|ll|. ||N|. ||U|. ||ll|. i|ll|i illMi ..IM' , ||Mh ||N|.
Marko De Luisa, naš mladi občasni sodelavec, nam je poslal v objavo prispevek o Andreju Gosarju, čigar 100-letnico rojstva se bomo spominjali v prihodnjem letu. Da bi širša slovenska javnost v zamejstvu bila obveščena o tem pomembnem jubileju, ki bi ga bilo vredno primerno obhajati, začenjamo v tej številki z objavo referata, ki ga je avtor, abiturient slovenskega znanstvenega liceja »France Prešeren« v Trstu, napisal za letošnji zrelostni izpit. Maturo je opravil z odliko.
Ured.
»... socializmov je več, kapitalizem pa je le eden — borite se proti temu!«
(A. Gosar)
V	slovenski zgodovini je gibanje krščanskih socialistov imelo važno vlogo. Gre
za gibanje, ki je v Cerkvi pomenilo naj občutljivejši, najbolj human odgovor na vprašanja, ki sta jih vedno bolj pekoče postavljala industrializacija in socialna preosnova družbe. Odziv na Slovenskem je bil kvaliteten, visok in učinkovit, saj se je bistveno začela spreminjati družbena situacija. Dovolj je, recimo, da pogledamo na vlogo, ki jo je opravil dr. Janez Evangelist Krek v slovenskem prostoru, pa bomo lahko takoj ugotovili zgodovinsko vlogo in pomen gibanja krščanskega socializma v prvi polovici tega stoletja v našem prostoru. V duhu svojega ustanovitelja, nemškega škofa Wilhelma Emmanuela von Kettelerja (1817-1877), so tudi na Slovenskem začele nastajati potrebne strukture, ki so skušale kar se da modro uresničevati cilje, ki jih je postavljala enciklika »Re-
rum novarum« papeža Leona XIII. iz leta 1891. Jasno pa je, da je to krščansko gibanje pustilo svojo sled tudi na kulturnem polju.
Slovenski krščanski socialisti so imeli velik delež v slovenskem kulturnem in javnem življenju. Krščansko socialnim stališčem so bili blizu mnogi tedanji slovenski umetniki, drugi ustvarjalci in širše množice sploh. Omenimo naj Edvarda Kocbeka, brata Vodnika, Emiljana Cevca, Janeza Logarja, Franceta Steleta, Antona Trstenjaka, brata Jeza, Boža Voduška in številne druge.
2e iz tega nepolnega seznama ljudi, ki so bili blizu krščansko socialnim stališčem, vidimo, da je med njimi veliko ljudi raznih poklicnih zanimanj in strokovnih usposobitev. Gre v glavnem za ljudi druge generacije slovenskih krščanskih socialistov, ki pa so se razvili na rodovitnem humusu J. E. Kreka in drugih ožjih Krekovih sodelavcev.
Da bi nekoliko natančneje spoznali o-zadje, socialni, družbeni, politični in gospodarski program gibanja, ki je tako odločilno pogojeval razvoj slovenske književnosti in kulture sploh, smo se približali liku in delom dr. Andreja Gosarja, ki je bil
Gustav Januš v DSI v Trstu
+
Po daljši in mučni bolezni je v torek, 7. t.m., v 59. letu starosti, umrl naš predragi mož, oče in stari oče
Herman Klanjšček
K večnemu počitku na devinsko pokopališče smo ga položili v četrtek, 9. t.m. Zahvaljujemo se župnikoma Kretiču in Breclju za opravljeni verski obred, dirigentu Ivu Kralju za ganljive besede ob odprtem grobu, zboru Fantje izpod Grmade za petje in solidarnost ob naši žalosti, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so nam bili blizu v težkih urah.
Žalujoči: žena Marija, sin Marko in hči Breda z družino
Devin, 16.10.1986
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu se je v ponedeljek, 13. t.m., predstavil koroški pesnik in slikar Gustav Januš. Večer je bil v sklopu drugih Koroških dne-vov, ki ta teden potekajo v naših krajih. Januša, ki se je rodil leta 1939 na Selah, j je kot slikarja predstavil Horst Ogris, ki je omenil, da je to le ena od njegovih umetniških dejavnosti. Prvič je razstavljal na Dunaju, ko so njegove slike v marsičem spominjale na naivno umetnost. V naslednjih letih se je njegovo slikanje preoblikovalo v figuralne kompozicije, dokler ni
PISMO SK DEVIN
Dragi šolar,
kot ti je verjetno že znano, se bavi naše društvo s smučanjem, alpskim in nordijskim. V zamejstvu smo edino izključno smučarsko društvo. Ponašamo se z dobrimi rezultati tudi širom po deželi in v matični domovini. Vpisani smo v italijansko smučarsko zvezo in v smučarsko zvezo Slovenije.
Naš namen je prirediti tudi letos smučarske tečaje za začetnike in za tiste, ki smučanje že obvladajo. Tečaji naj bi se odvijali najprej na nabrežinski plastični smučarski stezi (s priznanimi smučarskimi učitelji) nato pa na Trbižu oz. Ravasclettu.
Če te smučanje zanima, če hočeš izboljšati svoje znanje, če hočeš tekmovati, pristopi k našemu društvu, ki ti bo vse to omogočilo.
Ceno teh tečajev bomo javili naknadno. Odvisna bo pač od števila vpisanih.
Javi se na našem sedežu (Praprot - vsak torek od 20.30 dalje) ali pa telefonsko (v večernih u-rah): Lucijan Sosič 208551, Bruno Škerk 200236,1 Bernhardt Edi 910327).
Odborniki ti bodo na razpolago tudi za vsako ; informacijo.
Javi se, ne bo ti žal.
razvil barvnega znalcovega jezika, ki prehaja v simboliko. Od tega so zdaj ostala le še prekrivanja, robovi, obrisi, ki so grafično bogato razčlenjeni.
Avtor sam pa se je predstavil kot pes-! nik in je najprej prebral izbor pesmi, ki so nastale pred 20 leti. Podobno kot slika, se je v teku let spremenila tudi Januševa poezija, ki je prešla od kritike na socialno stvarnost na intimnejše gledanje na vsakdan. Leta 1983 je prejel prvo nagrado na natečaju Mohorjeve družbe v Celovcu, i-stočasno je izšla njegova zbirka pesmi v Mariboru in v nemškem prevodu pri založbi Surkamp. Leto kasneje je prejel Pe-trarcovo nagrado, lani pa nagrado iz Prešernovega sklada. V Krminu je letos izšla njegova zbirka pesmi v štirih jezikih, in sicer slovenščini, nemščini, italijanščini in furlanščini.
»NAVADEN TRIK«
Napovedani odpoklic šestih sovjetskih regimentov iz Afganistana je čisto navaden trik: tako sodi Rabbani, vodja ene glavnih partizanskih formacij, ki se na domačih tleh borijo proti sovjetskim okupatorjem in proti vojski Sovjetom podrejenega režima v Kabulu. Rabbani, ki je bil junija v Washingtonu in ga je tudi sprejel predsednik Reagan, poziva Amerikance, naj ne nasedajo sovjetskim propagandnim potezam in naj predvsem ne prenehajo z dobavljanjem pomoči protikomunistični gverili. Po Rabbanijevem prepričanju nima Moskva nobenega namena, da postopno zapusti Afganistan. Uporniški voditelj je polemično dejal, da je odpoklic šestih regi-j mentov le odhod »utrujenih morilcev«, ki jih bodo nadomestili spočiti. Pripomnil je J dalje, da so trije od regimentov, določe-' nih za odhod, protiletalski: gre torej za od-
i	delke, ki ne vplivajo na položaj, saj upor-
i	niki ne razpolagajo z letalstvom.
KDO IMA PRAV?
Odbor za informiranje o radioaktivnosti, ki ga sestavljajo tržaški otroški zdravniki, jedrski fiziki in univerzitetni profesorji, je izrazil zaskrbljenost zaradi visoke stopnje Cezija v kruhu, pecivu in slaščicah.
V	tiskovnem poročilu je rečeno, da določila Evropske skupnosti dovoljujejo višjo koncentracijo kot italijanski predpisi, vendar se je Italija do februarja prihodnjega leta obvezala, da bo spoštovala evropska določila.
Deželni odbornik za zdravstvo Renzul-
li	je spomnil, da deželna uprava preko posebnega znanstvenega odbora stalno spremlja stopnjo radioaktivnosti v prehrani. Odbornik je dodal, da bo deželna uprava takoj obvestila javnost, če bi odstotek Cezija dosegel nevarno stopnjo. Koordinator deželnega znanstvenega odbora Rinaldi pa je dejal, da je odstotek Cezija v žitaricah znatno nižji od evropskih predpisov.
je Gosar zahteval enake pravice tudi za ženske ter meril predvsem na pridobitev volilne pravice. (6)
V	SLS je imel Gosar svojo politično skupino predvsem laikov, ki je računala, da bo prišla v stranki bolj do besede, vendar se je dr. Korošec, ko se je po smrti kralja Aleksandra v Marseillu vrnil s Hvara in zopet stopil v javno življenje, oslonil predvsem na duhovščino ter je Gosarjevo skupino potisnil v ozadje. Odslej se je Gosar, ki je bil nekaj časa tudi minister za socialno skrbstvo v letih 1927-28 v tedanji jugoslovanski vladi ter je pripomogel, da ie bilo sprejetih več socialno-naprednih zakonov, posvetil izključno znanosti. (7)
OPOMBE
( 1) Umrl je dr. Andrej Gosar, Novi list, 23.
aprila 1970, str. 2 ( 2) Katoliški Glas, 14. maja 1970, str. 4 ( 3) Dr. Momčilo Zečevič, Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje 1917-1921, z. Obzorje, Maribor 1977, str. 307 ( 4) prav tam, str. 337 ( 5) prav tam, str. 371 ( 6) prav tam, str. 378-379
( 7) Naše sožalje, Gospodarstvo, 1. maja 1970, str. 2
(Dalje)
med najvidnejšimi in najbolj angažiranimi predstavniki krščanskega socializma.
»Z dr. Andrejem Gosarjem je umrl e-den izmed nosilcev nekdanjega krščansko socialnega gibanja na Slovenskem, velik strokovnjak za socialno-gospodarska vprašanja in ena najuglednejših osebnosti slovenskega javnega življenja.« (1)
S temi besedami je bila objavljena dne 23. aprila 1970 v Novem Listu novica o Gosarjevi smrti v Ljubljani, 22.4.1970. ❖ #
Andrej Gosar, publicist, politik, socialni ter kulturni delavec, ki je bil »... poleg Aleša Ušeničnika naj večji slovenski sociolog«, (2) se je rodil 30. novembra 1887 v Dol j nem Logatcu. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani (1902-1910), nato je odšel na Dunaj študirat pravo. Po končanih študijah, zlasti pa po 1. svetovni vojni, je odločno stopil v slovensko javno, kulturno in politično življenje v slovenskem katoliškem taboru. Deloval je zlasti na socialnem področju. Služboval je pri Južni železnici (leta 1911-12), pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani (1919-20; leta 1920 je bil poverjenik v takratni deželni vladi). Kot poslanec Slovenske ljudske stranke (SLS) od 1921-22 se je v ustavodajni zbor-
nici zavzemal za avtonomistični osnutek ustave. Pred kongresom SLS 6. in 7. apri-^ la 1920 v Ljubljani je v glasilu ljubljanske Zadružne zveze »Narodni Gospodar« objavil svoj prvi članek »Programatične misli«, v katerem se je zavzemal za sprejetje novega programa SLS, ki bi bil prilagojen novim odnosom v družbi in socialnim razmeram, ki so nastale po 1. svetovni vojni. (3) Na velikem predvolilnem kongresu poverjenikov SLS, 24. oktobra ’20 v Ljubljani, je Gosar v imenu vodstva stranke obrazložil volilni program in med drugim zahteval uvedbo »gospodarskega zbora« v centralnem parlamentu, ki naj bi ga sestavljali neposredno izvoljeni predstavniki posameznih stanov, zaradi zaščite njihovih interesov. (4) Na predvolilnem zborovanju SLS v Ljubljani, 24. aprila ’21, je nastop Gosarja in njegova podpora Koroščevim razlagam vplival, da se je med privržence SLS vrnilo zaupanje v enotnost vodstva stranke in katoliškega gibanja v Sloveniji. (5) Na posebni razpravi o vladnem u-stavnem načrtu, se je v plenumu ustavodajne zbornice (17. maj - 27. junij 1921) Gosar oglasil z zahtevo po večji demokratizaciji političnega življenja. V duhu predloženega določila o ustavnem načrtu, da so vsi državljani enaki pred zakonom (čl. 4),