Džiuigla. Roman \z afriških pragozdov. Anglcški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. 26 Onemogel strah je objel Claytona. Udje so mu odpovedali pokorščino, roka mu je omahnila mesto da bi vrgla sulico, noga se ni genila v beg. Nekaj je zašumelo nad njim v drevju —. Nov sovražnik, ki ga je napadel od zgoraj, je pomislil. Pa ni mogel dvigniti oči.. jkakor prikovan je strmel v dvoje zelenkastih obročev, ki sta žarela iz mraka, — levove oči —. Pank — je tedaj nekaj zapelo nekje nad njim kot bi se bila vjtv odtrgala in v istem hipu je zagledal Clayton puščico v rumenem levovem kožuhu. Rjoveč od bolečine in jeze je planil lev, pa Clayton je, sam ni vedel kako in kedaj, skočil v stran. Ko se je obrnil nazaj k levu, je zagledal prizor, ki mu je vso kri pognal v lica. V hipu ko se je lev obrnil, da bi nanovo ntfpadel, je šinil z drevesa nad njim orjak in se spustil naravnost levu na hrbet. Silne rokc, kipeče jeklenib mišic, so po bliskovo objele leva krog vratu in dvignile mogočno telo na zadnje noge, prav kakor bi mestni gospodič dvignil majhnega psička od tal. Prizor, ki ga je tedaj zrl Clayton v mračnih globinah afriške džungle, se mu je z neizbrisno silo vtisnil v spomin za vse življenje. Neznano bilje tam pred njim je bila poosebljena orjaška moč in utelešena moška lepota. Toda mladi or-  jak ni kazal samo telesnih lastnosti, — videti je bilo,  da se ne zanaša toliko na silo svojih mišic, ki so vkljub vsemu zaostajale za strašno levovo močjo, ampak da si bo priboril zmago z nadmočjo svojega duha, z naglost- jo svojih kretenj. Z desnico je držal leva krog vratu, levica pa je po bliskovito zopet in zopet suiiila dolg lovski nož levu v srce. Besno je rjovela žival, grabila s strašnimi šakami po zraku in se skuvala otresli drznega napadalca. Le par trenutkov dalje bi naj še bil trajal boj, p* bi bil njegov izid za mladega junaka nesrečen in morebiti tftdi za Claylona. Pa vse je šlo s tako naglico, da se je žival mrtva zgrudila na tla, še preden se je otresla svoje zmede. In tedaj je neznani zmagovalec stopil levu za vrat,  dvighil lepo mlado glavo in zagnal v strmečo džunglo zmagoviti, izzivalni bojni krik Kršakovega rodu, ki je trenutek poprej tako zelo preplašil ^.-aytona. Strme je zrl Clayton na svojega rešitelja. jPred njim je stal mlad človek, v ozki usnjati lovski obleki, ki je pa puščala roke in prsi gole in razkazovala dovršeno, lrepko razvite ude in silne, jeklene mišice. Krog vratu mu je visel na zlati verižici navesek, na katerem so se bleščali diamanti neprecenljive vred- nosti. .. ¦ •feT^PiJB Vtaknil si je nož za pas, ter pobral lok in tulj, ki ju je vrgel v stran, preden je napadel leva. Clayton ga je nagovoril angleški, misleč, da je kak samoten lovec, ki se je iz kakršnegakoli vzroka naselil v divjem pragozdu, ter se mu je v izbranih besedah za- hvalil za rešitev. Obenem mu je laskavo častital na njegovi silni moči in izurjenosti. Pa neznanec je le srepo gledal vanj in lahno sko- mignii a rameni, kar je morebiti pomeiiilo, da taile napad na leva ni kaka posebna reč zanj, — morebiti pa. tudi, da ne razume njegovega govorjenja. In nato je neznani junak molče spet segel po nož in si odrezal lep kos mesa iz levove hrbtenice. Počenil je, zasadil svoje krepke bele zobe v meso in namignii Glaytonu, naj si tudi sam postreže. Clayton je v nemem začudenju gledal, s kako slast-* jo je njegov rešitelj použival -velike grižljaje, — posne-* mal pa ga ni. V glavo mu je šinila misel, da je neznanec morebiti tisti Trzan, ki so njcgor listek brali na vralih obrežne koče. Kako da torej ne govori angleški —? Saj je bil listek pisan v angleškem jeziku! Spet ga je nagovoril. Topot «iu je neznanec menn da dal tudi odgovor. Vsaj tako je sodil Clayton, ko je čul nerazumljive glasove, ki so bili pa bolj podobni opičjemu žlobudranju in renčanju divjih živali ko človeški govorici. Ne —! Ta človek ni bil Trzan. Nili besedice ni znaB angleški. V tem se je neznanec nasitil. Vstal je, vtaknil nož za pas, pobral orožje, pokazal nekam v gozd, v čisto drugo smer, kot si jo je izbral Clayton, se obrnil in stopil naprej. Ves začuden se je Clayton obolavljal. Prepričan je bil, da ga hoče »divji mož« — ta je sodil, da je njegov rešitelj — peljati še globlje v pragozd. Pa »divji mož« se je obrnil, prijel obotavljajočega se Angleža za vrat in ga brez vsakršnih vljudnih poklonov tiral in tiščal pred scboj po poti,, dokler nŁ Clayton razumel, da ne pomaga nobeno obotavljanje in uslavljanje. Tedaj ga je »divji mož« izpustil. Počasi sta potoTala, temni, neprodirni plašč prafozdoTe noči se je zgrnil nad njima, suhe Teje so pokale fod njunimi koraki in njihoT hrešč se je pomeiaval s »kriTnostnim in grozečim šuštenjem džungle in »trab.olnimi klici diTjih iirali, ki so se po noči zbudile k žiTljenj« in iskale plena. Plah» in boječe ae je oBiral Clajton zdaj na lero «daj nft desno, Tsak hip je mislil, da bo dirja zrer planila aanj, hitreje je stopil ea neznanim diTJim čIotckom, ki je mirno ia bree TsakrŁn.«ga strahu šel snrojo pot. -,^<iŠ$7$ Tedaj udari na njuno uho strel. Slabole« je bil, od d&leč je prihajal, od obali ncn —. Nehote sta se ustavila in poslušala. P* slrel se ni ponoTil, nobenega glasu ni bilo slišati, le džungla je šuštela kx pantcr je Eamolklo Karijal •* daljaTi. Kaj se jc zgodilo —? _ T koči na obali sta sedeli Ine in njena služabnica Barba ter čakali. Tema je lezla skoz okno, strah ju je bilo samote, tesno sta sc oklepali druga druge. Barba je vzdihovala in tarnala ter obžaloirala dan, ko je zapustila svojo lepo domovino tam daleč za morjem, Ine pa je molčala. Pa niirna ni bila. Srce se ji je trgalo, bude slulnje so jo obhajale. Ni se bala toliko zase ko za očeta in za njegovega lovariša ter za mladega Claytona, ki ju je šel iskat v brezmejne globine džungle. Ali ju je našel —? Kako se jim godi y temni nopi sredi pragozda —? Neznano Tpitje in kričanje, lajanje in rjoTenje in renčanje se je čulo prav sem t kočo. Ali niso že zda^naj rop krvoločnih živali —? In čuj —! Ali se ni nekaj težkega plazilo ob stenah —? Da —! Sedaj je čisto dobro čula, kako so stopale mogočne šake krog koče —. Za nekaj trenutkov je bilo vse tiho. Nato pa je spet razlcčno čula, kako je velika žival Tohala pri vratih, komaj par korakor od nje. Vsa se je stresla, tesneje se je oklenila služabnice. »Tiho, Barba, tibo —!« je šepnila. Mislila je, da je Barbino Tzdibovanje in tarnanje privabilo žival. Rahlo praskanje se je čulo pri vratih. Žival je iskala Thoda. Koj na to pa je prenehalo praskanje in iznora so lezlc težke stopinje ob stenah. Obstale so pod eknom. Ine je pogledala in srce ji je zastalo. »O Bog —!« je šepnila. V okvirju malega, z ksenimi križi zamreženega okna se je prikazala mogoona okrogla glava leTinje. Rahli zvezdni svit jo je obseval in njene zelenkaste oči so se pohlepno in krvi željno bleščale. »Poglej, Barba!« je šepetala. »Za božjo voljo, kaj naj počneva —? Poglej! Brž! Tam pri oknu —1 Barba je obrnila svoje velike plašne oči k^oknu in ¦prav tedaj je levinja polglasno in jezno zarenčala. To je bilo preveč za Barbine uboge živce. »O vsi dobri duhovi —!« je kriknila in njeno obilno telo je kakor mrtvo zdrknilo na tla. Celo večnost se je zdelo Ini da je slonela ogromna žival na oknu in gledala v kočo. Nazadnje je pograbila s svojimi silnimi šakami za križe in jih stresla. Deklelu je zastala sapa, vsak trenutek je mislila da se bo mreža vdala — in žival bo planila v sobo. Pa mreža se ni Tdala, glava je izginila in spet so hodil« težke stopinje krog koče in praskanjc in to- hanje pri vratih se je ponovilo, topot močneje in nagleje. In nato so se vrata stresla pod pritiikom silne levje moči.  Če bi bila Ine Porter vedela, kako močno in trdno so narejena vrata, manj bi se bila bala, «La bo kedaj pridrla levinja skozi ta vhod. Ko je John Clayton tesal in sestavljal Trata ter _ih obijal s težkimi počesnimi bruni, tcdaj si pač ni mis- III, da bodo dvajset let pozneje branila slabotno dekle pred kremplji Ln zobmi strašnega kralja vseh živali —. Cele četrt ure je vohala in pihala žival pri vratih in jih stresala ter od časa do časa divje zarenčala od jeze in nepotrpežljivosti. Končno se • je naveličala brezuspešnega trud# in Ine je čula, da se vrača k oknu. Postala je za bip pod njim, nato pa se je z vso silo svojega mogočnega telesa zagnala v mrežo. Lesene veje so zahreščale pod silnim pritiskom, toda vzdržale so ga in težko telo je zdrknilo na tla. Pa zopet in iznova je levinja ponovila svoj poskus in končno je prestrašeno dekle videlo, da se je del mreže vdal. V hipu je porinila žival prednje noge v odprtino in za njimi svojo veliko okroglo glavo. Počasi so razrivala mogočna pleča lesene križe in vedno globlje se je tiščalo gibčno telo skozi okno. Kakor v sanjah je stala Ine in z rokami na srcu strmela v režeči se obraz. Ob njenih nogah je ležala polnezavestna Barba. Če jo spet spravi na noge — z združenimi močmi, tako je mislila, bota morebiti porinili nazaj strašno vlomilko. (Dalje prihodnjič.