ekonomske vzroke za nastanek in razvoj Udin- Vidma. Zgodovino visokega in poznega sred- njega veka pa je samo nakazal. Ker je ta recenzija namenjena predvsem arheologom, smo opustili obdelavo tistega dela vodnika, ki govori o beneškem obdobju. Teža vodnika je v njegovi analizi arheoloških obdobij kasnej- šega mesta ter v popolni arheološki bibliogra- fiji za Udine-Videm in za njegovo širše zaledje. Vinko ŠRIBAR Tibor Kemenczei: Die Spatbronzezeit Nord- ostungams. Archaeologia Hungarica s. n. 51, Akademiai Kiado, Budapest 1984. 208(430) str., 220 tabel, 30 slik. Pričujoča monografija je leta 1977 za objavo predelan rokopis, ki ga je avtor leta 1973 predložil madžarski Akademiji znanosti kot habilitacijsko delo. Pri delu je uporabil pozno- bronastodobno gradivo iz naselbin, grobišč in df-pojev severne in severovzhodne Madžarske, pri čemer je poleg starejših uporabil tudi izsledke novejših raziskav. Znotraj pozne bro- naste dobe (13-9 st.) loči štiri stopnje (1, 2a, 2b, 3), s katerimi predlaga dopolnitev brona- stodobne kronološke sheme N. Kalicza in I. Bone, na katero se je pri delu oprl. V poglavju Začetek pozne bronaste dobe v severovzhodni Madžarski (str. 9-11) prikaže naselbinsko sliko severovzhodne Madžarske in okolice konec srednje bronaste dobe, ki se začne s širjenjem kulture gomil v osrednjo Karpatsko kotlino spreminjati; posledica je nastanek novih kultur, ki jih avtor predstavi v naslednjih štirih poglavjih. Vsa poglavja se začenjajo z opisom zgodovine raziskav in na- vajanjem mnenj različnih avtorjev glede ča- sovne opredelitve in kulturne pripadnosti. Področje razprostranjenosti kulture Piliny (str. 12-27), sta severna Madžarska in jugo- vzhodna Slovaška (si. 1). Na tem področju sta se razvili dve, predvsem v keramičnih oblikah različni, vendar sorodni skupini kulture Pili- ny, Zagyvapalfalva in Barca. Naselbine so stale večinoma ob rekah in na naravno zava- rovanih vzpetinah. Znana sta dva tipa naselij: majhna, neutrjena in velika, utrjena z zemlje- nimi nasipi. Pokop je žgan, žara je sprva le pokrita s kamnito ploščo, kasneje je lahko z vseh strani obdana s kamnitimi ploščami. Grobovi, bogati s kovinskimi predmeti, so značilni za prvo fazo, v drugi fazi le posamezni grobovi vsebujejo polomljene kovinske pred- mete. V kovinski industriji kulture Piliny je sprva opazna tradicija horizonta Koszider in prevzemanje elementov kulture gomil. Vrh doseže v drugi fazi, ko je v stikih z kulturo Berkesz in srednjo Evropo. Sredi druge pozno- bronastodobne stopnje naselbine in grobišča prenehajo živeti, številni depoji datirajo v ta čas. To je čas prodora nosilcev lužiške kulture v zgornjo dolino Hernada, od tod proti vzhodu se je širila kultura Gava, v severni Panonski nižini so se naselili nosilci žarnogrobiščne kulture. Vsi ti premiki pomenijo konec samo- stojnosti kulture Piliny, vendar so nekateri njeni elementi živeli naprej. Severovzhodna Madžarska vzhodno od Tise, med Bodrogom in Szamosom, je področje kul- ture Berkesz (str. 28-39). Na začetku druge poznobronastodobne stopnje se razširi proti jugu, do reke Berettjo (si. 1). To področje je del velikega vzhodnega kulturnega kroga, ki so ga tvorile: kultura Noa v južnem Sedmogra- škem, kultura Lapus v severnem Sedmogra- škem in Karpatoukrajini in kultura Sabati- novka na severnih obalah Črnega morja. Kera- mične najdbe, ki so skoraj brez izjeme posame- zne, kažejo na vplive kulture Felsoszocs in kulture Noa. Tradicija keramike kulture Fel- soszocs se ne kaže le v oblikah, ampak tudi v inkrustiranju, ki pa ne prekrije cele površine posode. Novost je kaneliranje. Skoraj vsi ko- vinski predmeti izhajajo iz depojev tipa Uriu- 6palyi. V njih je zaznaven tako vzhodni vpliv, kot domača srednjebronastodobna tradicija. Glede na številne sekire avtor smatra, da je bil na vrhu družbene lestvice močan vojaški sloj, ki je branil meje vzhodnega kroga pred nosilci kulture gomil iz Panonske nižine. So- časno z drugo fazo kulture Berkesz je južno od Marosa nastala kultura Pecska-Belegiš, katere nosilci so si konec poznobronastodobne stopnje 2a podredili Potisje in Sedmograško. V tem času je prišlo do zakopa depojev tipa Uriu-Čpalyi, izoblikujeta se kulturi Gava in Reci-Media?. Hribovit svet med rekama Ipoly in Hernad je področje razprostranjenosti kulture Kyja- tice (str. 40-57), južna meja poteka ob vznožju Matre in Biikka (si. 2). Naselbine ob rekah so bile večinoma neutrjene, na platojih vzpetin pa so bile zavarovane z nasipi in jarki. Tretji tip naselbin so bila bivališča v jamah. Prevla- duje žgan pokop. Grobna jama je obložena s kamnitimi ploščami. Pokriti žari je pridano posodje. Bronasti predmeti so v grobovih le izjemoma. Grobovi v jamah so skeletni, neka- tere jame naj bi bile kultnega značaja. Kultura Kyjatice je živela v poznobronastodobnih stopnjah 2b in 3 in še v prvi stopnji starejše železne dobe. Nastala je, ko so nosilci kulture Piliny izgubili samostojnost in prevzeli ele- mente kulture Gava, lužiške in žarnogrobiščne kulture. Elementi teh kultur se kažejo tako v ornamentiki in oblikovanosti keramike kot kovin. Na začetku prve stopnje starejše žele- zne dobe so vdrla v Panonsko nižino praskit- ska plemena. Lokalno prebivalstvo je ta čas zakopalo večino depojev tipa Hajduboszor- meny. Del nosilcev kulture Kyjatice se je umaknil v hribovitejši svet in tam živel naprej do druge stopnje starejše železne dobe, ko so si Praskiti podredili tudi to ozemlje. V prvi fazi je področje razprostranjenosti kulture Gava (str. 58-86) med rekama Hernad in Tiso. Severna meja so Karpati, južna Koros. Nosilci kulture Gava so naseljevali tudi ozek pas zahodnega brega Tise (si. 2). Meja vzhodno od Potisja je problematična, kajti najdbe tipa Gava so tudi v Transilvaniji, v dolinah Pruta in Dnjestra in Karpatoukrajini. Proti koncu prve faze kulture Gava se področje naselitve razširi proti jugu do Marosa. Naselbine so ležale ob vodah ali na gričih, ki so moleli iz močvirij. Za razliko od naselbin v Karpatski kotlini naselja v Potisju niso bila utrjena. Pokop je žgan. V žaro, ki je bila pokrita s skodelo, je bila položena manjša posoda. Ko- vinski pridatki so bili v žari ali zunaj nje. Poleg keramike iz grobov in posameznih najdb jo večina izhaja iz naselbin. V poznobronasto- dobni 2b stopnji se v keramiki Gava zrcalijo vplivi kultur Hajdubagos in Berkesz. Zahodni sosedi kulture Gava sta bili kultura Kyjatice in žarnogrobiščni kulturi pripadajoča skupina Csorva. Številni njuni elementi so prišli preko Tise in postali organski del kulture Gava. Kovinski predmeti so večinoma iz depojev. Za prvo fazo so značilni predmeti tipa Opalyi, najdeni v protovilanovskih žarah, drugo fazo pa označuje stapljanje vzhodnih in zahodnih elementov (depoji tipa Hajduboszormery). Najdbe tipa Gava v severni Jugoslaviji, južni Romuniji in Bolgariji niso posledica vdora kulture Gava, temveč posledica skupnega iz- vora prebivalstva obeh področij, njihove tra- dicije in povezav. Kulturna in gospodarska povezanost med Tiso in Donavo živečih ljud- stev je končana s prihodom in naselitvijo praskitskih plemen. V poglavju Kronološka in historična inter- pretacija (str. 87-95) avtor strne dogajanja, ki so se odigrala v obravnavanem času (širjenje kulture gomil, poznobronastodobne selitve, prihod praskitskih plemen). Relativna in ab- solutna kronologija temeljita na analogijah iz okolice severovzhodne Madžarske, iz srednje Evrope, Balkana, egejskega in italskega pro- stora. Na strani 96 je objavljena primerjalna kro- nološka tabela, strani 97 do 189 zapolnjuje katalog najdišč, znotraj katerega so depoji razvrščeni posebej, urejen po kulturah oz. kulturnih skupinah po abecednem redu, z navedbo literature. Sledijo: seznam okrajšav (str. 190-191), obsežen seznam uporabljene literature (str. 192-202), krajevni imenik (str. 203-208). Delo zaključuje 220 risanih in foto tabel (str. 211-430) in priloga (kot si. 17). Primož PAVLIN Amelio Tagliaferri: Coloni e legionari ro- mani nel Friuli celtico (Una ricerca archeolo- gica per la storia). Pordenone 1986. Delo sestavljajo trije zvezki: 1. Pisana pričevanja-besedila. 2. Drugi zvezek: dokumenti. 3. Tretji zvezek: kartografska dokumenta- cija. Delo je financirala in založila Banca popo- lare di Cividale in tiskala tiskarna Grafiche editoriali artistiche Pordenonesi v 1. 1986. Pri terenskem delu je prof. A. Tagliaferriju poma- gal Diego Cencig. Prvi zvezek obsega 414 strani na zelo finem visoko svetlem papirju, vezanih v platnene svetlo rjave platnice, ovite v tribarvno ovojnico. Format knjige je 18x25 cm. V knjigi je devet poglavij s skupno 270 prilogami, med temi je 78 grafičnih prika- zov in 192 črno-belih in barvnih fotografij. V knjigi so tale poglavja: I. poglavje: Med Kelti in Rimljani: prva faza naseljevanja in začetki kolonije Oglej. Poglav- je je razdeljeno v pet podnaslovov. Med njimi je najbolj značilen tretji: Keltski ager in nje- gove značilnosti v času prihoda Rimljanov. S tem poglavjem se je avtor uvrstil med številne, ki so obravnavali problem atikokeltske na- vzočnosti v Furlaniji. Tagliaferri sodi med tiste, za katere ta navzočnost ni sporna ter njihov pojav v Furlaniji datira v 3. st. pr. n. š. Kljub vseobsegajoči analizi, ki jo je opravil avtor, pa je navzočnost Keltov v Furlaniji kljub temu ostala še vedno sporna. Kljub številnim toponimom, ki so opredeljeni kot keltski, kljub številnim keltskim novcem in maloštevilnim fibulam, ki so bile najdene v okolici Ogleja, še vedno ne poznamo latenskih grobišč in pa naselij oz. opidumov. II. poglavje: Znamenja in namen rimskega vdora na podlagi terenskih raziskav. V tem poglavju je pet podnaslovov, ki odkrivajo rim- sko poselitveno podobo na prostoru med Sočo in Tilmentom. Na temelju površinskih najdb poskuša avtor ugotoviti čas nastanka rimskih naselij, njihovo tipologijo, obravnava problem centuriacije in pa čas opuščanja posameznih naselij. III. poglavje obravnava v dveh podnaslovih: Krščanska cerkev in rimska naselja, povezana med seboj v kulturno in poselitveno celoto. Zgodnjekrščanske cerkve so bile skoraj po pravilu postavljene na ruševinah rimskih na- selij.