GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA-VIČ RUDNIK • LETO VII. • ŠTEVILKA 2. • FEBRUAR 1971
POPIS PREBIVALSTVA TUDI PRI NAS
V **0 ^sctih letih bo ponovno poln ,Pre“‘valstva in stanovanj od 1. ji»0 15 aprila 1971.
|SP0?'50"! bomo predvsem 'iSvn. •^tev*’° prebivalcev in nji-Sfcm. 'entorialno porazdelitev, kar
J »ebivalstv ^ tr0r,Ja upotoviti število
Lphii, i —J llvua uj;uiuviii mcviiu
otn P stva za Jugoslavijo kot ce-<'Ko> ,utli za republike oziroma e'C"omnc Pokra.)me, za občine in ^ 3rbti.nase,lC- Ugotovljeni bodo tudi h bodo omogočili raz-
dati popis gradivo za proučevanje značilnosti delovne sile in sprememb, ki so v njej nastale v medpo-pisnem obdobju (v 10. letih). Zbrani bodo tudi podatki o številu in strukturi naših delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini ter o nekaterih značilnostih zasebnega obrtništva.
; k-ivn ’ M bodo omogočili raz-h o. e)Clalno‘ekonomskih in dru-‘1 ur Prebivalstva po vitalnih, . ■lkiI, ’ Pr°svetnih, migracijskih in a ru8>h značilnostih. Z la st > pa mora P1,
Pcmcmben namen tega popisa je, da bodo zbrani podatki o gospodinjstvih, ki bodo omogočili, da bo ugotovljena struktura po številu članov gospodinjstev, število aktivnih oziroma vzdrževanih članov gospodinjstev, njihova družinska sestava, veli-
kost zemljiške posesti in viri dohodkov.
Popis stanovanj bo tudi opravljen, da bomo lahko ugotovili število stanovanj in dobili osnovne podatke o velikosti in sestavi stanovanj po določenih značilnostih. Vse to bo dalo osnovo za oceno in analizo stanja stanovanjskega fonda in standarda v vsakem naselju.
Podatke o prebivalcih, gospodinjstvih in stanovanjih bodo zbrali popisovalci v času od 1. do 10. aprila 1971 po stanju opolnoči med 31. marcem in 1. aprilom 1971. V času od 11. do 15. aprila pa bodo popiso-
konjiček na Viču
j Pretekli teden
urnik dini • ** Je na naS' °bčini oglasil najboljši jugoslovanski >“ bo na ^ JUr’ ^*ro ^erar’ ki postaja viški občan. Naša občina
te* «•	“Ji?
boS0m<f k°t je dejal predsednik, se bo viška občina s tem n« ___°, oc|oolž.ila in obenem izrazila priznanje za Cerarjeve iz-
Usnph » a 1,1 uuenem izrazna pnznanje za Cerarjeve iz-pijjski zin i nC V| *P°rtu- Skromni večkratni svetovni prvak in olim-pljubii , 80valec se je za to potezo naše občine toplo zaltvalil in •j > a se bo še dalje vneto poskušal na orodju.
A, A.
r*ADE OF I^TOS PETIČ
iečal;feina občine bo na svoji ^inskeo-80 ' ,Praznovanju ob-
i#w\.] i PrS/.riilrn	-'/r* t-srs t i A
Priprava proračuna

So W •  ^* • »V HU-
hjine • razpisane za najboljše NOB. Ko„.
Sla T lahko samo dela, ki
edložpn^re^njern ietu- ^eti jibnafc1. deli izbira po-F gej v ‘SlJJ’kl ji predseduje t1?Urt1e rUK°tnjak- urednik kul-;t;°še: “bnrke Pn Delu. Člani pa ^nlk 80Janez Cemažar, pred-42Dl v n0"ČInske konference ,i>0rbar "“I občini, ing. Slavko ^•Vicn^dsednik SOLjublja-kultu ni^’ kritik Mitja Mc-Publja!a • 1 “rednik Radia h član rv J^nik Ciril Zlo-^ boo S kPS. Nagrade zna->oe S[) !soč; 500 tisoč in 400 pdo pjs ani je prejel prvo na-Sn 1 J Anton ingolič
Kakor ob začetku vsakega novega koledarskega leta, tako potekajo tudi letos skrbne priprave proračuna občine. Zlasti še, ker se obeta letos bolj mršavo leto. Do konca januarja je bila končana tehnična priprava osnutka proračuna in skladov. Razpravljal je občinski svet za finance, pa tudi ostale službe so pripravile vse potrebno za delovne sestanke s predsedniki svetov in krajevnih skupnosti. Ti sestanki bi morali biti končani v prvih dneh februarja, da bi takoj lahko pripravili dokončni osnutek proračuna za sejo skupščine in za zbore volivcev. Občinska skupščina bo na svoji seji 11. februarja razpravljala o osnutku občinskega in mestnega proračuna. Zbori volivcev pa bodo od 20. 2. do 3. 3. Predvideni program na zborih volivcev obsega tudi razpravo o osnutku stabilizacijskega programa mesta Ljubljane in o poročilu o delu krajevnih skupnosti. Do 10. marca bodo vse pripombe in vsi predlogi z zborov volivcev zbrani in jih bodo posredovali mestni skupščini in občinskemu svetu za finance. Ta bo do srede marca izdelal dokončni predlog proračuna občine, 25. marca pa bodo odborniki glasovali o njegovem sprejemu.
tT 8°2dovi domači, Fh 4orman za roman V
TUDI LETOS BODO PODELJENA PRIZNANJA OF
KarcT? »sipa mak, tretjo

SaS
Srebrna priznanja OF bodo v Ljubljani letos podeljena tistim tovarišicam in tovarišem, ki so s svojim delom in zgledom že v daljšem obdobju prispevali k dosežkom trajnejšega pomena za našo družbo, ki so v krajevnih skupnostih, občini in
°BČINSKE skupščine
, skleDi, Je obsegal 10 točk.
jfrd dveh sta bi,i
fvo
zgojo, o dnevnem varstvu trok, o prometnem davku od
fo ,ePr ^>lo sveta za zdrav-
* a Liuhr^'*0 Zdravstvenega Na ,rJ. Jjana in noročiln 7n.

rti,. Q oločab o novih odlo-
SSPe.Vkih in davkih ■ ‘er okhH kosmatih dohod-fdstV^itvi iz obrti, o a ,z°braževanje in
vzg otrok
nepremičnin, o financiranju dejavnosti občinske konference SZDL. Potrdili so sklep o imenovanju šole Želimlje po F. S. Finžgarju. Zadnji točki sta bili kot običajno namenjeni predlogom komisije za volitve in vprašanjem odbornikov. - Ker smo zaključili redakcijo našega lista že med potekom seje, bomo o njej in ostali skupščinski dejavnosti obširneje poročali J Itasletlnji številki.
mestu ter interesnih samoupravnih skupnostih neposredno delovali v smeri razvijanja samoupravljanja in uveljavljanja interesov delovnih ljudi, ki so požrtvovalno in uspešno povezovali občane, zlasti še mladino v raznih organizacijah v skupnem delovanju, usmerjenem k socialističnim etičnim vrednotam, humanim odnosom med ljudmi in medsebojni solidarnosti, razmahu telesne kulture in pripravam za obrambo domovine.
Posebno pozornost naj posvetijo krajevne organizacije Socialistične zveze, vodstva drugih organizacij in društev v občini ob predlaganju kandidatov za srebrna priznanja OF tistim mlajšim tovarišicam in tovarišem, ki so si takšna priznanja prislužili že s svojim dosedanjim delom in nameravajo še vnaprej posvečati prosti čas in svoje sile zastav-Ijenim družbenim ciljem. Priznanja bodo lahko podeljena tudi organizacijam, društvom in združenjem kot celota. Vse predloge zapisane na podlagi navedenih osnovnih krite-
rijev pošiljajte na občinsko konferenco SZDL občine Ljubljana-Vič-
valci in inštruktorji, ki jih bo imenovala skupščina občine, pregledali in uredili zbrano popisno gradivo in ga pripravili za občinsko popisno komisijo, ki bo izdelala prve rezultate popisa in jih posredovala republiškemu zavodu za statistiko.
Pogoj za uspešno izvedbo popisa je pa v prvi vrsti urejeno stanje na terenu.
Popisovanje bo otežkočeno, če ne bomo takoj pričeli z odpravljanjem morebitnih pomanjkljivosti v oštevilčenju hiš in poimenovanju ulic.
(Nekatera zakonska določila o popisu in šc druge informacije pa bomo posredovali v naslednji številki našega glasila).
B. L.
SZDL
PRED VOLITVAMI
Letos spomladi poteče mandat voljenim članom občinske konference SZDL. Zato so v teku priprave na volitve, ki bodo predvidoma v marcu. Na sejah krajevnih konferenc SZDL, ki se začenjajo te dni in bodo končane do konca februarja, volijo nove člane občinske konference, ki bodo zamenjali prejšnje po njihovi razrešnici in volilni seji občinske konference.
Volilne konference v krajevnih organizacijah SZDL bodo ponekod volile tudi nove zbore ali zamenjale vsaj del dose-danjili. Razprava bo obravnavala predvidene ustavne spremembe, pravilnik dela krajevnih organizacij in krajevnih skupnosti. Volilne konference SZDL sovpadajo v čas zborov volivcev s problematiko stabilizacijskih ukrepov in občinsko proračunsko situacijo. Zaradi obširne in pomembne problematike se na obeh straneh vodstva krajevnih organizacij SZDL zavzemajo za ločitev sej krajevnih konferenc od zborov volivcev. Vodstva krajevnih organizacij SZDL pričakujejo, da bodo občani in člani SZDL prisotni na volilnih konferencah in zborih volivcev in aktivni v vseh razpravah in ustanavljanju delovnih programov organov SZDL in krajevnih skupnosti.
Ni med slovenskimi slavnimi možmi tolikokrat naslikane podobe, kakor je Prešernova. In vendar — kljub najnovejšim odkritjem — še danes točno ne vemo, kako naj si pesnika dr. Franceta Prešerna predstavljamo. To pa naposled ni niti toliko pomembno, saj imamo njegove Poezije.
Ob slovenskem kulturnem prazniku
Člani ’ folklorne skupine .Dolomiti" iz Dobrove mnogo žrtvujejo za svojo priljubljeno kulturno dejavnost. Uspehi pa tudi ne izostanejo. Več o njih berite na str. 6! (Foto: France Modic)
i
Morda je za slovenske razmere značilno, da praznujemo svoj kulturni praznik na obletnico smrti (in ne npr. rojstva) velikega pesnika. Slovenski kulturi - obenem z narodom - so že večkrat držali svečo, vendar sta drug z drugim preživela. Že v svojem času je napovedoval France Prešeren rojakom razjasnjeno vreme, torej tudi boljše razmere za kulturo. Vendar je ostalo v marsičem le pri napovedi Tudi novi Icultumi zakon je eden izmed poskusov, kako vnesti v zatohlo klimo svežih sapic (pod to besedo so mišljena predvsem stalna denarna sredstva). Ni še preveč osamljeno mnenje, da je kultura še vedno luksuz, ki standard celo ovira. Kulturniki seveda reagirajo po svoje, obrnejo takšni mentaliteti hrbet in se gredo kulturo za ožji krog. Potem pa se kmalu najde kdo, ki postavi vprašanje, ali naj družba še naprej podpira take pojave. Delavci v kulturi še niso - ne po statusu in zlasti ne po dohodkih -enakovredni drugim, saj prvi le „trošijo“, kar drugi „ustvarijo“. Ob tern nesporazumu pa nam je najbrž vsem jasno, da pravega osebnega standarda ni brez družbenega. Tega pomemben in nepogrešljiv del 'pa je prav kultura. Načelno smo seveda vsi za, toda ko je pod vprašanjem lastna kratkoročna korist.. .
Gornji zapis nikakor ne bi smel izzveneti kot tarnanje, saj skuša le v kratkem povzeti del naše družbene problematike. Kljub mnogim slabim izkušnjam in navzlic sedanji nezavidljivi situaciji velja za kulturo vendarle optimizem. Še zlasti, ker je to izredno trdoživa rastlinica, ki lahko prestane tudi zelo sušna obdobja in kljub temu tu in tam še zacveti. Seveda ne brez škode za svojo rast in ne brez nevarnosti za obstanek. Slovenska kultura je v zgodovini odločilno prispevala v razvoju nacionalnosti in upajmo, da bo vzdržala nič manj hude, čeprav drugačne pritiske, tudi v prihodnje.
SANDI SITAR
Rudnik, Trg MDB 7.
-B.-L.
OBČINSKI PRAZNIK BO V VELIKIH LAŠČAH
Letošnji občinski praznik bo po vsej verjetnosti v torek, 27. aprila v Velikih Laščah. Pri skupščini občine že deluje posebni pripravljalni odbor, ki mu predseduje inž. Slavko Korbar, predsednik SO. Pripravljajo bogat politični, kulturni in zabavni program. Letošnji občinski praznik pada v čas in sklop praznovanja 30. obletnice ustanovitve OF, kar mu daje še poseben poudarek.
FINŽGARJEVA ŠOLA V ŽELIMLJEM
Ob stoti obletnici rojstva pomembnega slovenskega pisatelja Franca Šaleškega Finžgarja (rodil se je 9. februarja 1871) so s sklepom skupščine občine
Ljubljana-Vič-Rudnik poimeno-
icpc
vali osnovno šolo v Zelimljem
Podružnična osnovna šola „Franc Šaleški Finžgar" Želimlje. V Zelimljem je Finžgar prebival od 1902 do 1907. Tam je poleg drugih napisal tudi Pod svobodnim soncem, še danes najbolj brani slovenski roman. Finžgar je bil tudi ustanovitelj želimeljske osnovne šole, ki bo z vso upravičenostjo nosila njegovo ime. —
• NASA KOMUNA Vl^ B
Iz socialne službe — posvojitve
ZAKONU O KULTURNIH SKUPNOSTIH NA ROB
Iz Mestne porodnišnice so nas obvestili: „Kot pristojni skrbstveni organ poskrbite za otroka: otrok je nezakonski, oče neznan, mati ga odklanja z motivom, da nima možnosti skrbeti zanj. “
Kaj storiti?
Najprej bomo poskušali pregovoriti mater, saj vemo, da se otrok najbolj zdravo razvija v lastni družini, pa četudi je nepopolna.
Socialna delavka, ki je vodila razgovor z materjo, se je zaman trudila. Mati ni hotela nič slišati o tem, da bi prevzela skrb za otroka, tudi z našo pomočjo ne, „ne maram ga, dajte ga komurkoli, jaz ga ne morem imeti!"
Obsojanja vreden primer — vendar ne edini, na žalost.
Najprej bomo poskušali z rejništvom, kamor bomo otroka dali v času, ko je mati v najbolj kritičnih težavah. Iz prakse vemo, da pogosto take matere, ko se njihove težave uredijo, sprejmejo svojega otroka nazaj. Tudi v primerih, ko sta mati ali oba starša nagnjena k asocialnim ali antisocialnim razvadam, damo otroka prej v rejništvo. In kolikor se kasneje pokaže, da resocializacija staršev ni uspešna, se odločimo, da oddamo otroka v posvojitev.
Leto dni je bil otrok, ki je brez sodelovanja matere dobil ime Darko, v rejniški družini. Družina, ki jc rejništvo nad Darkom prevzela, je bila tudi kandidat za posvojitev.
Mati ga ni sprejela nazaj. Niti ga ni obiskala in se ni zanimala zanj. Dala je pristanek za posvojitev.
Mali Darko je v reji lepo napredoval. Bil je lep otrok, zdrav in pravilno razvit. Tudi shodil je že. Sklenili smo posvojitveno pogodbo. Darko je dobil novo mamo in novega očeta. On se tega ni zavedal, saj sta ta dva ves čas skrbela zanj in tudi klical ju je že za mamico in očkd.
Dva, ki sta bila brez otrok, dva, ki sta si želela otroka, sta
ponudila dom tujemu otroku. TA BO POSTAL NJUN OTROK. POTRUDILA SE BOSTA.
Kaj je posvojitev in kakšno razmerje ustvarimo z njo?
Posvojitev je uspešna oblika varstva otrok. Z aktom posvojitve nastane med posvojiteljem in posvojencem razmerje, kakršno je med starši in otroki. Namen posvojitve je varstvo in preskrba otrok, zlasti tistih, ki nimajo staršev ali pa starši iz upravičenih razlogov ne morejo zanje skrbeti oziroma so za to nesposobni.
Seveda pa tudi posameznik lahko uporabi to ustanovo, da zadovolji željo po otrocih, ki jih sam ne more imeti.
Posvojitev v naši družbi ni stvar posameznikov ali sredstvo za ohranitev rodbine in premoženja, kot je bila v prejšnjih družbenih formacijah, ampak je oblika socialnega varstva otrok, katere osnovni cilj je, zagotoviti otroku zdrav razvoj.
Za zadeve posvojitev je pristojen Zavod za socialno delo Lj.-Vič-Rudnik kot pristojni skrbstveni organ občine.
Zavod preveri, če je sklenitev posvojitvene pogodbe za otroka res vsestransko koristna, vodi pa tudi vse administrativne posle v zvezi s posvojitvijo, po določilih Temeljnega zakona o posvojitvah. Ko se odločimo, da damo otroka v posvojitev, je naša prva naloga dobiti dobrega posvojitelja. Ta naloga ni lahka, kajti ugotoviti moramo, če bo bodoči posvojitelj sposoben otroka vzgajati in ga usposobiti za samostojno življenje in delo ter koristnega člana družbene skupnosti. Zlasti je potrebno proučiti nagibe, ki vodijo posvojitelja do tega, da je pripravljen otroka posvojiti. Družina posvojitelja mora biti na dobrem glasu v okolju, kjer živi. Zahtevamo, da živi na določeni kulturni ravni, da je ekonomsko poprečna, ter da so stanovanjske in higienske razmere
Posvojitelja je potrebno opozoriti, da mu otrok ne bo samo v zabavo in veselje, temveč se bodo pri njem pojavile tudi razne nevšečnosti. Predvsem ga je potrebno opozoriti na različna obdobja v otrokovem razvoju, zlasti na kljubovalno in pubertetno dobo, ter mu svetovati, kakšnih vzgojnih ukrepov naj se takrat posluži.
Posvojitelj mora biti seznanjen tudi z negativnimi lastnostmi otrokovih staršev, da bo pri vzgoji pozoren na morebitne podobne pojave pri otroku. Zelo problematično je vprašanje, ki ga moramo skupaj s posvojiteljem rešiti, kdaj povedati otroku, da ni posvojiteljev rodni otrok. Najbolje je, da otrok zve, da je posvojenec, že v predšolski dobi. Če otrok to pozneje izve, zlasti še od drugih ljudi, obstaja nevarnost, da se odnosi med njim in posvojiteljem poslabšajo.
Naše delo moramo usmeriti tudi na otroka, ki je predviden za posvojitev. Običajno damo otroka v posvojiteljevo družino na poskusno dobo, kjer spremljamo njegovo adaptacijo na novo družinsko okolje.
Ko so vse navedene predpriprave končane, sklenemo posvojitveno pogodbo. Vendar tudi sedaj naše delo na tem področju še ni končano. Dolžni smo tudi pozneje urejati razne konflikte, ki nastopajo med posvojencem in posvojiteljem ter skrbeti za zaščito pravic in koristi enega ali drugega.
Malemu Darku smo poskrbeli nov dom in upamo, da bo v njem srečen in zadovoljen. Upamo tudi, da mu bo posvoji-teljska družina zares nadomestila lastne starše, ki jih niti ne pozna.
Vendar pa Darko ni edini otrok, za katerega smo poskrbeli in mu omogočili normalno pot v življenje, kajti na Zavodu sklenemo letno 7 do 10 posvojitvenih pogodb.
Za večjo organiziranost
V slovenskem kulturnem prostoru je že mnogo let nazaj bilo čutiti potrebo, da se kulturi zagotovi čvrsto materialno podlago in se ji tako omogoči, da bi si tudi na daljše obdobje lahko načrtovala svoj obstoj. Konec decembra lani je slovenska skupščina sprejela zakon o kulturnih skupnostih kot plod večletnih prizadevanj ter široke javne razprave.
Pravo vsebinsko kakovost zakonu daje samoupravnost organiziranja kulture, ki omogoča udeležbo pri njenem ustvarjanju prav vsem družbenim dejavnikom ter jo v njenem plemenitem poslanstvu ponuja najširšemu krogu občanov.
Osnovne celice organiziranosti kulture bodo kulturne skupnosti. To bodo samoupravne združbe vseh tistih, ki so voljni in čutijo potrebo po usklajevanju lastnih in drugih interesov na področju kulture po skupnih naporih za njihovo uresničevanje. V najširšem smislu bo kulturna skupnost združevala ljudi, ki se s kulturo neposredno ukvarjajo, to je kulturne delavce in njihove organizacije, s potrošniki kulturnih dobrin: občani, delovnimi skupnostmi ter z družbeno-političnimi skupnostmi.
Temeljni smoter vseh omenjenih dejavnikov, povezanih v kulturni skupnosti, bo odločanje za skupni program kot sintezo spoznanj o najpomembnejših značilnostih družbenega položaja in razvojnih tendenc
kulture. Ko bodo sestavljali program, vsaka kulturna skupnost za sebe, bodo organi kulturnih skupnosti ugotovili potrebe znotraj skupnosti po posameznih sferah kultur* nih tvornosti - gledališka, glasbena ustvarjalnost itd. Te potrebe in predloge bodo vnesli, upoštevajoč prioritetno zaporedje najpotrebnejših investicijskih in drugih naložb, v predlog razvojnega programa.
Kulturna dejavnost bo še naprej sestavni del družbenega življenja v občini. Občinski razvojni načrt, ki bo zorel ob samoupravnem dogovarjanju posameznih skupnosti in drugih družbenih dejavnikov, bo obvezen, kot zakon, tudi za kulturne skupnosti. Kulturne skupnosti se bodo potem lotile uresničevanja sklepov iz družbenega načrta in bodo za to tudi odgovorne. Odgovornost se bo odrazila v odvzemu mandata vodstvenim organom v kulturnih skupnostih, če bi povzročili morebitna neurejena stanja in krize. Skupnosti bodo o svojem delu poročale občinam, pa tudi organizacijam
in skupnostim, ki jih bodo d« p rale. Programi, ki jih bodo spi male kulturne skupnosti in ki ^ v v skladu z družbenim planom0 Vi ne in drugimi njenimi akti, b al nastajali na podlagi družbenep rs govarjanja. Vsak podpisnik * I i dogovora moral držati.	I,
Samoupravno integriranje e ^ nikov na področju kulture je11 ^ povezano z zagotovitvijo statf-gj družbenih sredstev za kulturo i 0 njihovim trajnim povečevanje"1 Q virom iz plačil za kulturne del11(j - predstave, razstave itd. se b sredno uveljavlja načelo dohO | Sredstva za kulturo pa name" ^ tudi delovne in druge organizmu ter vsaj v začetku, kot najmo^ol udeleženec občine in repu!%e Kuturne dejavnosti pa bodo i-Eg; cirali tudi drugi viri, ki so doloe‘.V( zakoni. Poseben zakon je že ddli|< stalna sredstva SR Slovenijelbš financiranje kulturnih dcjavno'ljali podlagi programov in drufljul dogovorov pa bodo občine zaMdj Ijale stalna sredstva kulturnim nostim z odloki in drugimi akti fpi Neposredni nosilci kul|llP] dejavnosti - zavodi, društva Kj bodo dobivali denar za izvedb1 id jega v programu kulturne deja*1 >e določenega programa na P4* gc cene oziroma povračila za kul! S' storitve. Delovne in finančne ^ 3d nosti med kulturnimi skup"1' ^ kot financerji in neposredni"1 Ov silci kulturnih dejavnosti boic l0r jali samoupravni dogovori 111 jh
godbe, pri čemer bo naloga 1
nih skupnosti, da spodbujajo1,1 ^ kulturnih dejavnosti k di"1 !?c kakovosti kulturnega poslanS^J smotrno zbirajo in razporefcH^. stva za osnovno in razširjeno 'l^ dukcijo na področju kulturne Vj nosti. In še to: skoraj vse dol zakona sc nanašajo na vse "v kulturnih dejavnosti, ne glede ali sc ukvarjajo profesional"] ^ amatersko. S tem je odpadi" ^ kovanje med tema oblikam* •stvovania. ki it' vnrliln do
PETER VRHUNC V neurejenih socialnih razmerah so najbolj ogroženi otroci.
stvovanja, ki je vodilo do vanja amaterizma kot nekaj| kvalitetnega. M poLEf4ro Pk n Jker
POSEBNI INTERVJU ZA NAŠO KOMUNO
Resnica vselej lepša od laži
Boštjan Hladnik, režiser v zadnjem času toliko obravnavane »Maškarade«, je naš občan
Filmsk’ režiser Boštjan Hladnik je - podobno kot zdaj z Maškarado -vznemiril slovensko javnost že s svojim prvim celovečernim filmom Ples v dežju. Že takrat je sprožil bučne in tudi ogorčene polemike, dandanes pa velja Ples v dežju za klasično delo slovenske filmske umetnosti in v marsičem za pomemben prelom na tem področju. Kako bodo iz časovne odmaknjenosti ocenjevali Maškarado, je mogoče le predvidevati, toda trenutno niti ne vemo, če si bomo film lahko ogledali. Člani posebne komisije so za sedaj odločili, da za nas ni primeren ...
Medtem teče delo Boštjana Hladnika dalje. Ko sem ga obiskal za dogovorjeni intervju, je pravkar vodil sinhronizacijo nove verzije Maškarade v šentviškem filmskem tonskem studiu. Tako je nastal naš zapis v premorih med previjanjem posameznih kolutov.
Tov. Hladnik, kdaj ste posneli svoj prvi film?
-	Da, to je bila Deklica v gorah. V vsem amaterski film na osemmilimetrskem traku. Vendar mi je prvi film prinesel že tudi prvo pomembnejše priznanje, nagrado v Salernu v Italiji. Takrat mi je bilo sedemnajst let.
Nato ste se odločili za študij filmske režije?
-	Vpisal sem se na Akademijo za igralsko ijmetnost, oddelek za režijo, moja profesorja sta bila Branko Gavella in Slavko Jan. Diplomiral sem 1955.
Kot študent ste posneli Pravljico o ljubezni. Prinesla vam je vrsto nagrad.
-	Da, to je bil svobodni prenos Andersenove pravljice na šest-najstmilimetrski filmski trak.
In začetek vaše profesionalnosti v filmu?
-	To sta bila filma Življenje ni greh (po srednjeveških freskah v Crngrobu) in Fantastična balada (po grafikah ak. slikarja Franceta Miheliča). Oba filma sta dobila vrsto mednarodnih nagrad, zlasti drugi.
Potem ste odšli na izpopolnjevanje v Francijo. Kaj vam pomeni to obdobje?
-	Od 1957. do 1960. leta sem bil v Parizu. Kot asistent režije sem delal z znamenitimi režiseiji Chabrolom, De Broco, Siodma-kom in drugimi pri realizaciji več filmov. Brez te ,,učne dobe“, brez popolnega poznavanja obrti, bi si ne upal pristopiti k celovečernim filmom. Pariz je zame pomemben. Takrat sem obenem izredno študiral na Visoki filmski šoli, mnogo pa tudi v tamkajšnji kinoteki.
Po vrnitvi pa ste posneli svoja prva dva celovečerna filma: Ples v dežju in Peščeni grad (leta 1961 in 1962). Kako danes gledate na ta dva filma?
—	Menim, da je bilo takrat nujno, da sem tako delal, nujno za takratno kulturno situacijo in zame. Moja prva dva filma predstavljata vsak zase tudi dve razvidni liniji mojega nadaljnjega dela: temnejšo in svetlejšo. Temnejša: Ples v dežju, Erotikon, Maškarada. Svetlejša: Peščeni grad, Maibritt, Sončni krik.
Ali predvidevate kdaj sintezo temne in svetle komponente?
—	Ne vem, odgovor bo prinesel čas. Mislim, da že grem proti tej smeri.
Nato ste delali kot režiser v Nemčiji in na Švedskem. Kakšne možnosti ima slovenski filmski režiser v tujini?
—	Meni pomeni dosedanje delo v tujini predvsem prakso v profesionalizmu, vzgojo za disciplino in trdo delo. Seveda tudi oploditev z neko drugo kulturo, kar je pri filmu zelo pomembno. Film je najbolj internacionalna umetnost, ni namenjen le ožjemu krogu, marveč po možnosti celemu svetu. Zato morata biti tudi tematika in način pripovedovanja razumljiva za ves svet, kajti filma brez publike ni.
Vaš najnovejši film, Maškarada, je dosegel že pred premiero veliko publiciteto. Sklep cenzurne komisije, ki je videla v njem napad na javno moralo, je k tej popularnosti vsekakor pripomogel?
—	Škandal je popularnost, to vsekakor. Izračunali smo, da bi za toliko objavljenega - če bi morali časopisom plačati — morah plačati okoli sto milijonov starih dinarjev. To je skoraj toliko, kolikor je stal film. Zdaj skušamo izkoristiti popularnost in priti čimprej pred gledalce. Film, ki je toliko populariziran, hočejo ljudje prav gotovo videti in sami soditi o njem.
Umetnost ali pornografija - najnovejši slovenski film ,.Maškarada" režiseija Boštjana Hladnika. Odgovorili bodo gledalci - če bodo (to je odvisno od cenzurne komisije) film lahko videli. Naš list prinaša razgovor z avtorjem. Ne da bi se pridružili težnjam mnogih drugih časopisov po atraktivnosti, smo :kušaii v tem prispevku seči širše in globlje.
Vam je seks v filmu sredstvo ali cilj?
drugi!1,
— Mislim, da je seksa v Maškaradi toliko, kot v ume*--ii-filmih, ne več ne manj. Seveda je zgolj sredstvo za pripoved c filma in prikazovanje sveta, v katerem živijo njegovi junaki.
1
ko I )8.
a
Če je seks v filmu sredstvo, kakšen cilj zasledujete z njim- j
- Resnično stanje med ljudmi, vedno sc borim proti hiMl Sem za sproščene in resnične odnose na vseh področjih-
obsojam laž, resnica, naj bo kakršnakoli, je vselej'lepša in P*Ti nejša od laži.	ji
Ali menite, da je med seksom na drugih področjih m 'anoi kakšna bistvena razlika? Zlasti z ozirom na veliko korrUirl fcm nost filma?	Tna
-	Razlika je zlasti v tem, da je film dinamičen, statika. Statika traja, film pa teče in daje prejšnjim prizor^j ^ pomene. Zato iz filma ni mogoče izdvojiti posameznih p«2 loUf
celotnosten.	|,\ R
. n
Postavimo, da je oboje pornografija. Kje je nevarnejša? »na
-	Menim, da bi bila statična pornografija nevarnejša, f* i ^ zaradi svoje celotnosti in komunikativnosti deluje čisteje. t jn'
Kakšno prihodnost napovedujete Maškaradi?
— Trenutno to žal ni odvisno od mene. Kot vsakemu s%
fr;
— Aitmutiivs iv/ c*** »i* wv*»»oiiv/ v/v* niwiiw. rvv/i vaaivv/i»»— šcj j;
filmu, ji želim čim svetlejšo prihodnost. Sem optimist, kff F^ji
• kr„i______	~~   • a_i............t _	V \|
po naravi. Nobena juha se ne poje tako vroča Kako ocenjujete sklep komisije?
- Trdno sem prepričan, da se je komisija prenaglila, j, moja ocena. Zelo hudo mi je, ker bom moral film na ,lC
i M
'J«u
Ni.
fifta
U\tv
;.$d
mestih krajšati - osiromašiti.
Kako je s to krajšavo?'	la
— Za svoj film priznam samo originalno verzijo! V kraj^jj,^ prisiljeni, da rešimo vloženi denar. Sicer pa originalnega pak bomo rezali, rezane bodo le kopije, kijih bodo vrteli pri u3 ;y.lN
Ali je Maškarada šla v podiranje intimnosti in tabujev^’ F ra:
v ekstrem ?
e^y
—	Ni ekstrem, Maškarado smatram za dovolj konve'1 4maj0
film za široko publiko. Pri njegovi realizaciji sem bil vezafljjfr re{ na odobreno scenarijsko osnovo. Maškarada je celo ekstremno pogumnega prikazovanja erotike. Drzna je u10^^ slovenske razmere, za svetovne je film zelo nežen in mil; odvisno seveda od gledalcev samih, njihove morale, vzgoj*’,|N na svet. Za koga bo ta film ena sama pregreha, za v®j|jifso 5 kujem, da bo povsem normalen. Kdor jemlje seks kot umevnega, bo iskal v filmu kaj drugega, nekateri pa bo hij,, obtičali v svojih predsodkih.	^ ’
Tov. Hladnik, ob koncu pa še za ustvarjalca neprirfv^ novinarja rutinsko vprašanje: vaši načrti?	ifu (■
-	V aprilu začnem delati pri istem producentu (V'ba PLjork,! film - psihološko komedijo. To bo torej film iz svetle s®.
tudi ponudbe s Hrvaškega, za pustolovski film. Pri filtru* 1^,1^’ veliko se govori, kaj pa sc res naredi, to jc drugo vprašA^njin,
delati neprestano, samo, kadar delam film, živim, samo življenje zame smisel.	SAND* ■ 1
'I» NAŠA KOMUNA VI1/2 ■+———-----------
B PRIZADEVANJIH ZA STABILIZACIJO GOSPODARSTVA
Strokovnjak, kje je tvoje mesto?
„ Psujoči sestavek objavljamo v času, ko gospodarstvo v prizade-	stiti; nagrajevanje ni spod-
t ni1‘1 za stabilnostjo preživlja hude ure. Kot enega glavnih medkli-	budno; v podjetju imajo glavno
7je danes slišati potrebe po strokovnih kadrih. Dejstva, kijih	besedo nestrokovnjaki itd. Naj-
vajamo, veljajo za vso Slovenijo in jih bodo z zanimanjem pre-	pomembnejša vzroka sta ne-
t Krt tU<** -V^ občani, predvsem tisti, ki so zaposleni v gospo-	ustrezno vodstvo in nestimula-
rstvu, saj se gospodarstvo občine vedno bolj odpira na ves sloven-	tivno nagrajevanje.
1 jugoslovanski prostor.	„	,	,.	, ,
.	,	r	Kar zadeva vpliv strokovnja-
j, zreano hiter gospodarski in	cijam tudi 30.200 polkvalifici-	kov na konkretne odločitve in
„ JZbeni razvoj zahteva vedno	ranih delavcev. Ob dejstvu, da	delovanje delovne organizacije
poklicne sposobnosti pro-	je veliko število delovnih mest	je posebna anketa republiškega
palcev, vedno boljšo kvali-	neustrezno zasedenih, pa posta-	sekretariata za delo pokazala,
it 3 7m°vega dela in večje šte-	ne zaskrbljujoča ugotovitev, da	da je vpliv več kot 35 % anketi-
6 strokovnjakov. Počasi nam	kar 31% strokovnjakov zaseda	ranih strokovnjakov zelo maj-
uar postaja jasno, da so na-	taka delovna mesta, za katera ni	hen ali pa ga sploh ni. V isti
m, l \ ‘zobraževanju strokov-	potrebna visoka izobrazba. Po-	anketi so ti strokovnjaki postav-
u dni •°V najmani enakovred-	drobnejša raziskava je ugoto-	Ijali razpone med najnižjim in
sn h k! 8ospodarskim nalož-	vila, da je največ povsem ne-	najvišjim osebnim dohodkom v
^okn -k učinkovite8a dela	ustrezno zaposlenih strokovnja-	realnih okvirih 1:4 do 1:6. Na
Dl Jl.r kadrov ne moremo	kov na delovnih mestih delovo-	splošno je anketa pokazala, da
[i :oa •1 ,nadaljnjega gospodar-	dij (50 %).	je razlika v osebnih dohodkih
fi ye nižbenega vzpona.	Mnogokrat smo že slišali za delavcev z ustrezno izobrazbo
d likti ' j® izobrazbena očitke, da naši strokovnjaki v jn delavcev z neustrezno izo-'f iJUlfra.zaposlenih v Sloveniji	tujini bolj delajo kot doma. Za	brazbo na istih delovnih mestih
s« iiifi,.;0 ^ zveznem merilu, le	naše gospodarstvo je značilna	minimalna, v mnogih podjetjih
® iuhliL.ran x C!£lavcev Je v na^	n^ka izkoriščenost strokovnja-	pa kadri z neustrezno izobrazbo
tllicnp1 VeČ' Torej’ uskladitev	kov, ki po podatkih republiške-	zaslužijo celo več kot kadri z
T -p ‘n izobrazbene struk-	8a sekretariata za delo znaša ko-	ustrezn0 izobrazbo.
Je naloga, ki jo bo moralo	maj 65 %.
tyK)0darstvo rešiti, če se bo ho- Strokovnjaki, ki so sodelovali Izobrazba je za vodilne kadre Postaviti na trdna tla.	v anketi, so navedli naslednje	pomemben faktor. Vodilni, ka-
afJe so vzroki za opisane ne-	vzroke za svojo premajhno iz-	terim so strokovnjaki z visoko
jtOnosti?	koriščenost: delo ni ustrezno	izobrazbo podrejeni, imajo v
|Te vedno se kažejo posledice	vodeno in koordinirano; stro-	38 % nižjo izobrazbo od visoko-
'JJgoletne kadrovske politike,	kovnjaki imajo premajhen vpliv	šolske, skoraj 5 % pa imajo niž-
'j se delovne organizacije' na važne odločitve; vodstvo ima joizobrazbooziromaleosnov-° takratnih ra/mer zadovo-	premalo znanja in sposobnosti,	no šolo. Z ozirom na poklice
11 iUc z ne dovolj usposobljeno	da b’ znalo strokovnjake izkori-	podrejenih pa ugotavljamo, da
q^° silo. Odstotki delavcev
. aii^jkljivo izobrazbo na de- ■	■	■■■
,z ma|ega raste veliko -iNSs/irs' t0 ve|ia tuc*' za »Žičnico«
° stilf*1?' en^ na delovnih Pred dvajsetimi leti je bilo v Ljubljani ustanovljeno mehanično podjetje -1 l k1 Zahtevajo fakultetno današnja tovarna lesno-obdclovalnih strojev Žičnica, katerega osnovna na-vrazbo, kar 43 7 % delavcev loga tc bila v začctku pomoč pri razvijanju mehanizacije v gozdarstvu in lesni „1 takšne izobra/hp n' IV ' M ’ industriji. V tem, tako imenovanem začetnem obdobju današnje Žičnice, je rt °vnih rnpcr-tr i "'tufJ0, Na bil kolektiv usmerjen predvsem v izdelovanje in popravljanje žičnic za spra->« 0 izoh k ’ zahtevajo vilo lesa in za popravljanje lesno-obdelovalnih strojev. Iz tega obdobja je "brez ? . UO, dela 67,5 % lju- znan zlasti prvič doma izdelan model žičnice - imenovan gozdni žeijav.
* rnestdt*20^1^6’ Na delov'
••■esiin s sredrtiešnkkn ivo. s pojemanjem eksploatacije goz- Ob tem velja omeniti, da Žičnica Zbo je takih 11 i	j dov je podjetje začelo iskati pre- ni edini jugoslovanski proizvajalec
h, lih mestih	’ /k in na de-	usmeritev svoje proizvodnje. Tako	Icsnoobdelovalnih strojev, temveč je
^febo 22 Ve/	poklicno izo- .so pred J7 leti izdelali prve lesno-	P°k'g nje še šest proizvajalcev. In
1 rum _ ’ 'o.	obdelovalne stroie in tri leta kasneic kar je najbolj spodbudno, ima teh
'udi no /0‘	obdelovalne stroje in tri leta kasneje
JČIrm PravUno raznoloženie s0 na osiješkem sejmu lesne indu- sedem proizvajalcev že od leta 1956 ™v na delovna	Jo	'trije že dobili priznanje za osvojitev	organizirano prostovoljno skupnost,
^ 'k neustrezni T,	niesia	je	proizvodnje visokoturažnih lesno-	ki deluje na osnovi posebne po-
$ mest V zasedbi delov-	obdelovalnih strojev, ki smo jih do	godbe. Skupno dogovarjanje ome-
veniip ' gospodarstvu SR	takrat izključno uvažali. Kot v dni-	»jenih podjetij je omogočilo, da se
'je manjka -	no	zalite-	S>1' panogah naše industrije, je tudi	proizvodni programi niso pokrivali
jj 10 Jih je to	„	lesna industrija z leti vse bolj izpo-	m da je vsako podjetje osvajalo nove
“ jul je to eosnnrl-jrc*.,« Iesna industrija z leti vse bolj izpo- m ua je vsjko poujeije osvajam nove mnilo V samo.,	, polnjevala svojo tehnologijo. V Žič- proizvode v sodelovanju z ostalimi
,8.100 Str ‘]7 pravnih aktdl niči so ta razvoj dobro spremljali in podjetji. Druga posebnostjte grupa-
mS0d:fobrazbo- Polcg
'Jka delovnim organiza- leta 1964.
I
ZADRUGI VIČ t 05 pREKO MILIJARDE
zato ni čudno, če so tudi v tujini dobili priznanje za svoje delo. V mislih imamo zlasti zlato medaljo za polimi stroj na Leipziškem sejmu let
LS.m? obrtno, že leta
cije je bila tudi v začetnem sodelovanju s tujino. Največ uspeha je bilo doseženo v sodelovanju z Nemško demokratično republiko, saj je Žičnica pred štirimi leti sklenila pogodbo o specializaciji v proizvodnji nad-miznih rezkalnih strojev. Sklenitev te pogodbe je prinesla Žičnici več koristi, med katerimi velja omeniti zlasti dve: postali so izključni proizvajalci omenjenih strojev, na drugi strani pa sc jim je s tem odprlo tudi zahodno tržišče. Tako danes vsakih
* v tem,	^ofk,^ pro"
ncij
la to do danes. Njena posebna zanin
»1° so v 0upravhanic že iz časov svojega nastanka.	daj0 v ,talijo> Zahodno Nt;m2ijo>
X11 moderno c mizaniki zadrugi Konkurenca na tem področju je Francijo, Belgijo, Švedsko, Dansko DL^eba jg nri.n'f!1uPrav*j*nje, je sicer precej močna, zlasti za večja m fjrenp. j “Pravni ak^kollk0 Prilagoditi dela. Vendar pa manjša mizarska 230-članski kolektiv ljubljanske a Razlika j.1 '2pred šcstlb d«et-	podjetja pri teh le težko zagotovijo	12lčmtc., kl 'ma v svojem sklopu še
^ "ekdaj i ^ Y ‘em, da so	izpolnjevanje rokov, viška mizarska	hvarno m specializiram obrat za pro-
izvodnjo lesnih sušilnic v Ribnici, bo
^d^bo'nf«čSiZb°-U	n iso V pose benJ p r'c) b le m* ^o"j e c n?elj 'e*0' »'ivaril več kot 20 milijonov
»i.i^^djetja1’3	"J.C"Lk°_nklirC.nč.no.stl; Seveda Pa
ilj ‘ Zadru8i pdr^dvri,Ctdaj na'	pomembni pogoj: kvaliteto. To pa nega so v skupini sorodnih podjetij
'Vj Zadruge je hi, ,nlk lUS!ano‘	>ahko zagotovijo zaradi močne ka- "a samem vrhu.
Man,?3 8a je lvaC Tokan),	drovske zasedbe, saj je med 70 zapo- ob vsem	^ -nn snnrthndm.
V jV.^ektor r^iiaDdlLekto.r	slenimi kar 52 kvalificiranih mizar- ugotovitev,
fljikr arski zadri,,, Borštnar). jev. Imajo pa težave pri zagt
i^afe so^išKčam: ?***&' jc namrcČ
(t®* bruto doh°!n.a ^ ras* ustvar-
r^ariH 622 °.dka V K',u '969
Podražitev mleka
. j>,k način 2!fajevanje po delu
iVijK?ivn°st :e 'e»l0 'voj namen Na osnovi sklepa zveznega izvršnega sveta lahko vse tiste organi-0 ra»eJ*zatji	.	.	,	zacije, ki se ukvarjajo s prometom mleka, podražijo mleko za 30
/b izdeluj1? proizvodnjo"1 v'glav-	par- če podražitve v letošnjem letu še niso izvedle. Mleko bomo
Jn,n?kc rnJ?,0premo za ix)slovne odslej kupovali v maloprodaji po 1,80 din v polietilenskih vrečkah 'ž, r.0 stavben°Vinskc lokak“. Pre- »r po 1,85 din v tetrapaku.
ijL fetriranjdela vseh Ljubljanske mlekarne kot pretežni odkupovalec mleka na našem za i s,rom kamionom^neita^’ področju -so podražitve v letošnjem letu že izvedle, in sicer v aprilu jim' PoC»no in okoličo, sicer	za 15 par' Torei lahko še podražijo za naslednjih 15 par. Podražitev
?vojcKaU8?sjav'j*- Precejšen	8re v korist proizvajalcev. Družbenim organizacijam bo priznano po
lkak’šmr'm°ntaži/L°iPzav.^?. 1111	^ par p0 *'tru ndeka. Individualnim proizvajalcem pa bodo pri-
'so d‘s^. »»črti te zadnfee^0-	znali 20 par; to Je 5 Par u svojih skladov z ozirom, da je to mleko s
’ lniravaj° deVioSVo^m delu uspešni,	strani družbe manj beneficirano in ker v letošnjem letu še niso bili
Elj Niij,^ nl'1.13110 tud' v Pr>-	deležni podražitve. Družbenim organizacijam je bila minimalna po-
^o, Vn„industrijo "ai If b‘ Prc' dražitev letos že priznana in tudi pomoč je nekoliko večja.
» delo v lesu kot Gornji ukrep Je bil več k°t nujen, kajti v zadnjem času smo bili inieStnmtcri niaterialu Pnča vsakodnevnemu upadanju odkupljenih količin mleka. Razlog if°rldčev0|pnicamj' ^,eTm, P«!0' 'e dokaj PreProst. Proizvajalci v družbenem, kakor tudi v privatnem li»i0ta za Ouulico) tudi nimate vKz sek,°riu niso pokrivali proizvodnih stroškov. Ukrep obstoječega Jvh.'1’dveh]!?!®-Strojni park so s,anja ne odpravlja, temveč samo omiljujc. Proizvajalcem bo še itiji^ •ako da v0?novm vce kot vedno nastajala negativna razlika. Za problem mleka bomo morali
^ m ^tevam prouvodnjte1161* h1161" P°Sluh tUd‘ V prihodnje-
dinarjev celotnega dohodka in po vrednosti proizvodnje na zaposle-
vsem tem še ena spodbudna
-“^MOr te rirTn	srčnimi nar oz Kvaimciranin mizar-	^t^^-itev. V žičnici že pet let izde-
‘Vizarci , . ,JL '-trn Borštnar).	jev. Imate na težave ori zagotovitvi	luJcJO po svojem tehnološkem po-
stopku preizkuševalce avtomobilskih zavor in drugo opremo za avtomobilske delavnice, za kar je tako na domačem kot tudi na tujem trgu veliko povpraševanje^,
dobiti
fante, ki bi jih zanimal ta poklic. Upajo pa, da je to le prehodni pojav.
SaS
je na prvo mesto po najslabši zasedbi prišla komercialna služba, na drugo mesto kadrovska služba, kateri sledi gospodarsko '.računski sektor.
Kadrovska politika nastaja pretežno v samih delovnih organizacijah. Od njih je odvisno urejanje še drugih problemov v zvezi z zaposlovanjem. Redke so delovne organizacije, ki imajo izdelane dolgoročne načrte svoje kadrovske politike. Brez dolgoročnega planiranja na splošno in planiranja kadrov posebej pa ni mogoče pravočasno vplivati na izobrazbeno in poklicno strukturo prebivalstva, na razvoj mreže in kapacitet izobrazbenih institucij ter na pravočasno reševanje presežkov delovne sile.
M. POLENCIČ
Alojz Dolšina, Brankovo (3 km od Velikih Lašč) redi v kooperaciji s KZ Velike Lašče 44 telet. Ker je to prvi tovrstni poskus, smo ga pobarali, kaj si od njega obeta. ,JCo bom živino oddal, bom videl, koliko se je izplačal moj trud,“je povedal Alojz Dolšina. - Foto vest F. Modic
V NAŠI OBČINI 111 REGISTRIRANIH TRAKTORJEV
Tehnika v kmetijstvu
SVET LJUDSKE TEHNIKE SLOVENIJE je s svojo Kmetijsko tehniško komisijo uspel smelo zastaviti izdatno skrb v varnosti pri delu na področju kmetijstva. Kmetijski proizvajalci družbenih gospodarstev so svoje dodatno znanje ob mehanizaciji kmetijstva zlahka pridobili v poedinih tečajih, vzporedno s tem pa tudi spoznavali pomembnost vzdrževanja in uporabnosti kmetijskih strojev in traktorjev z raznimi priključki. Zasebnim kmetovalcem pa je Kmetijsko tehniška komisija SVETA LJUDSKE TEHNIKE omogočila prek področnih odborov Ljudske tehnike širom po Sloveniji dodatno izobrazbo. Pripravljeni so bili dvodnevni strokovni tečaji in -predavanja. Vsi tečaji so poleg teoretičnega dela zajeli tudi praktično delo in prikaz uporabnosti traktorjev znamk STEVR, ZETOR in FERGUSSON 1TM, z vsemi stroji in priključki. Ob malenkostnih prispevkih poedincev je kril stroške predvsem občinski sklad za pospeševanje kmetijstva. Vsi tečaji so namenjeni varni in gospodarni uporabi sodobnih kmetijskih strojev.
S polnim zaupanjem so se udeležili teh tečajev zasebni kmetovalci. Z območja občinske skupščine Ljubljana VIČ-RUDN1K, kjer je registriranih že 111 trektorjev, so se udeleženci vključili v razne področne tečaje, kjer jim je bila ob predavanjih strokovnjakov kmetijske mehanizacije pripravljena primerna demonstracija (prikaz) delovanja vseh strojev. Udeleženci so spoznali vsestransko izkoriščanje traktorjev. Seznanili so se tudi s stroji za osnovno obdelavo, setev ter za zaščito rastlin. Vsekakor je bilo zanimivo področje na tečaju o strojih za košnjo in spravilo krme. Ob razgovorih so izrazili zasebni kmetovalci tudi svoje želje in dodatne probleme. Izrazili so zaskrbljenost v nekaterih togih predpisih, ki večkrat ovirajo ali celo onemogočajo uporabo kmetijskih strojev. Nekatere nedostatke, s katerimi se srečujejo zasebni kmetovalci ob naglem razvoju kmetijske mehanizacije, bodo vsaj do spomladi uredili prometni strokovnjaki, saj so lastniki in uporabniki kmetijske mehanizacije tudi udeleženci na pro-
metnih cestah. Tako daje zavzetost zasebnih kmetovalcev tudi zagotovilo, da jih bodo takšni strokovni tečaji dodatno vsestransko izobrazili.
V okvirnem delovnem programu za leto 1971 je Kmetijsko tehniška komisija pri SVETU LJUDSKE TEHNIKE SLOVENIJE pripravila in dopolnil^ dosedanja prizadevanja za varnost pri delu kot tudi gospodarno uporabnost kmetijske mehanizacije v lasti zasebnih kmetovalcev. Znaten doprinos k uresničitvi obširnega delovnega programa bodo uredila tudi že delovna društva traktoristov na družbenih posestvih. Nujno je tudi zasebne kmetovalce organizirati čimprej v določena strokovna društva. V dodatnem izobra-
ževanju kmetijskih proizvajalcev bodo pripravljeni v teku leta 1971 začetni in nadaljevalni tečaji za poklicne traktoriste. Zasebnim kmetovalcem pa bodo zopet pripravljeni strokovni tečaji kot v letu 1970. Vendar bo v teh zajet tudi poduk mehanskega ustroja traktorjev, raz-nih priključkov ter drugih kmetijskih strojev. Ob strokovnih predavanjih bodo predvajani tudi filmi s področja kmetijstva. V naknadno določenem času bodo tudi v letu 1971 tekmovanja traktoristov. Tedaj bodo razni strokovni posveti in demonstracije. Doseženi uspehi tekmovalcev - traktoristov bodo merilo za udeležbo poedincev na republiških in zveznih tekmovanjih. V okvir tekmovanj je zajeto tudi tekmovanje dijakov srednjih kmetijskih šol.
Z zadovoljivimi uspehi v letu 1970 je v tovrstnem dodatnem izobraževanju zasebnih kmetovalcev ter načrtnem strokovnem usmerjanju vsestranskega sodobnega kmetijstva zaorala Kmetijsko tehniška komisija pri SVETU LJUDSKE TEHNIKE SLOVENIJE v plodna tla. Zatorej smelo pričakujemo v letu 1971 še izdatnejše sodelovanje kmetijskih proizvajalcev na vseh področjih kmetijstva.
BOŠTJAN NOVSAK.
PREDAVANJE ZA PROIZVAJALCE
Kmetijsko pospeševalna služba občine organizira ob sodelovanju z AK Barjem strokovni seminar za kmetijske proizvajalce in kmete-ko-operante na območju Iga in okolice. Predavanja se bodo pričela v mesecu
KMETIJSKE
Uspešno delo ZRVS Vič-Rudnik
Zveza rezervnih vojaških starešin občine Vič-Rudnik je uspešno zaključila prvp leto svojega samostojnega delovanja. Dobre rezultate so dosegli tudi v udeležbi na predavanjih in drugih skupnih akcijah, poprečna udeležba je bila 82 %. Za uspešno delo so prejeli vrsto priznanj, med temi diplomo zveznega odbora ZRVS Jugoslavije in redakcije lista ..Narodna armija". Po njihovem razpisu so v republiškem merilu dosegli tretje mesto. Za to so prejeli tudi nagrado: avtomatični diaprojektor in lepo knjižno zbirko iz tematike NOB.
V počastitev dneva JLA so se starešine ZRVS Vič-Rudnik udeležili tekmovanja v streljanju. V streljanju s pištolo so dosegli tretje mesto, v streljanju z brzostrelko in polavtomatsko puško pa šesto mesto. V skupni uvrstitvi so bili tretji.
Ob dnevu JLA jc bilo v mestnem okviru tekmovanje v šahu, kjer so zastopniki ZRVS Vič-Rudnik osvojili prvo mesto.
Na sam dan JLA, 22. dec. so na sedežu občinskega odbora ZRVS Vič-Rudnik podelili priznanja v obliki diplom petim
najboljšim strelcem iz vsakega združenja RVS v občini. Nato se se udeležili proslave ob dnevu JLA. To proslavo je organiziralo združenje RVS „Malči Belič" s kvalitetnim kulturnim programom.
SaS
januarju in se bodo odvijala preko februarja. Podoben seminar je organiziran tudi za področje Polhov Gradec.
Teme seminarja oz. predavanj so tako izbrane, da zajemajo razna področja: gnojenje travnikov, pridelovanje koruze za zrnje in silažo, siliranje, uporaba zaščitnih sredstev, vzreja in pitanje konj, izbor krme, sestava krmnih obrokov. Predavanja obsegajo tudi mlečno proizvodnjo, proizvodnjo pujskov. V programu predavanj ne manjka teme o preusmerjanju in specializaciji kmetijske proizvodnje. Področje veterinarstva jc zajeto z temo prve pomoči pri živini.
Teme so skrbno izbrane in zanimive za vsakega kmetijskega proizvajalca. Organizatorji pričakujejo lep obisk, zlasti še, ker bodo predavali priznani kmetijski strokovnjaki.
Ing. LOJZE HABJAN
Po programu dela ZRVS za leto 1970 so bili od 17. do 24. januarja izpiti za člane rezervnih vojaških starešin. Zanimanje za te izpite je bilo zelo veliko, kar potijuje tako resnost individualnih priprav kot obisk na posebnih seminaijih. Udeležba v rednem roku je nekaj nad 80 % (združenje RVS Podpeč-Preserje 97 %!), po opravljenih izpitih za zamudnike pa bo ta procent še višji. Dosedanji uspehi so v poprečju prav dobri (4,1 od najvišje možne ocene 5). - Na sliki: vzdušje ob opravljanju izpitov na sedežu občine.
STRAN 4
Vodovod na Pijavi gorici za širše območje!
V času začetnih del pri gradnji vodovoda na Pijavi gorici je bilo izrečenih nekaj novih predlogov, ki zaslužijo vso pozornost. Izvir vode pod želiinljsko cesto je izredno močan in lahko zadovolji potrebam po vodi široki okolici. Podobnih izvirov v okolici ni. Voda je zdrava in ustreza vsem higienskim zahtevam. Gradbeni odbor je dobil predlog. Zakaj koristiti tako močan izvir vode za tako majhne potrebe, kot jih ima Pijava gorica? Ali ni to nesmotrno v času, ko nam že primanjkuje vode? Vodovod naj se gradi za potrebe širše okolice in s tem seveda doseže tudi pocenitev gradnje. Gradbeni odbor v celoti soglaša s takim predlogom, kar je tudi edino pravilno. Gradnja vodovoda naj bi se razširila vse do Lanišč in bi zajemala vse vasi. Predlog je še toliko bolj umesten, ker je razširitev mestnega vodovoda na to področje predvidena čez S let. Vodovod je v današnjem času nujen tudi našim vasem.
Zajetje je že napravljeno, čaka le na montažo (črpalke, elektro-motoije itd.). Dela na izkopu rezervoaija na Pijavem hribu so se že začela. Vaščani so za gradnjo vodovoda do sedaj napravili preko 1000 delovnih ur. Samoprispevek vaščanov znaša za skupna dela 30.000 dinatjev. Gradbeni odbor je z začetnimi deli zadovoljen. Računa na pomoč proračuna občinske skupščine za nabavo črpalk, cevi, elektromotoijev, kajti sami le ne zmorejo finančnih bremen. Predračun znaša 49 milijonov starih dinarjev. Prepričani so, da bodo naleteli na razumevanje vseh ustreznih faktorjev, zlastj še, ker bodo tako gradnjo prenesli na širše področje in se tako vključujejo v širši občinski interes.
Za razširitev gradnje že imajo potrebna soglasja na krajevnem nivoju in krajevni skupnosti. Indirektno so se povezali tudi z mestnim vodovodom, ki tudi podpira razširjeno gradnjo.
Prizadevnim graditeljem velja samo priznanje, kajti malo je krajev, kjer bi tako resno pristopili k delu in bili pripravljeni delati tudi v prihodnje. /
Inž. Lojze Habjan
KS KRIM-RUDNIK: TEČAJ PRVE POMOČI DNE 21. januarja se je zaključil tečaj iz osnov prve pomoči, ki ga je pripravila krajevna skupnost Krim-Rudnik. Tečaj se je začel že 15. decembra lani in 32 udeležencev se je v 45 urah usposobilo za dajanje prve pomoči ob nezgodah, naravnih katastrofah in v vojnem času. Vsem udeležencem, med katerimi prednjači mladina, bodo tečaj tudi priznali pri opravljanju vozniškega izpita. Dne 24. aprila bo v Ljubljani tekmovanje v poznavanju osnov prve pomoči in krajevna skupnost Krim-Rudnik že sestavlja tekmovalne skupine, ki se bodo pomerile na tem preizkusu znanja in veščin. Moštva bodo vodili predvsem študenti, ki so že končali pouk predvojaške vzgoje.
KS KRIM-RUDNIK
Ob letošnji 50-letnici obstoja gasilskega društva Baije, člani društva, ki so zelo aktivni pri organiziranju civilne zaščite v krajevni skupnosti, pričakujejo, da bodo od skupščine občine ali krajevne skupnosti dobili sredstva za nabavo novega agregata.
KS LAVRICA
V	vasi Sela in Orle je vse pripravljeno za postavitev novega električnega omrežja. Trenutno potrebna sredstva so zbrana, delno s krediti, delno s samoprispevkom (preko 3 mil. starih din), delno pa z udeležbo podjetja Elektro Ljubljana. Obnova omrežja pa nujno teija novo trafo postajo za obe vasi in tudi za Lavrico, kjer je sedanja že več kot preobremenjena. Podjetje Elektro Ljubljana ne dovoli na Lavrici nobenega priključka na to omrežje, ker je bilo v zadnjem času priključenih preko 30 novih hiš, na lokacijo pa čaka preko 200 prosilcev.
KS BRDO
V	minulem letu je KS uredila cestno kanalizacijo na Cesti na Brdo, Kolajbovi in Koreninovi ulici, avtobusno lopo na Prevalju, javno razsvetljavo po nekaterih ulicah in še vrsto drugih del. Za letos se pa občani Brda in njihova krajevna skupnost med mnogimi predvidenimi deli zavzemajo predvem za postavitev telefonske govorilnice in dokončno ureditev doma družbenih organizacij.
KS PODPEČ-PRESERJE
je v letu 1970 zbrala več samoprispevkov od občanov in delovnih organizacij. Za asfaltiranje cest skupno 175.983,80 ND, za obnovo javne razsvetljave 6.750,00, za elektrifikacijo na Jezeru 49.000,00 v denarju in za 35.000,00 v materialu. Skupno torej 266.733,80 novih dinarjev.
KS ŠKOFLJICA
Prebivalci Pijave gorice so v minulem letu pričeli z gradnjo vodovoda. Opravili so 957 delovnih ur in 11.000,00 ND vložili iz svojih žepov. Uredili so zajetja in prostor za prečrpališče vode. K skupnim stroškom za dokončno ureditev vodovoda so pripravljeni prispevati 30 %. Po predračunu predvidevajo, da bi morali zbrati okrog 40 milijonov starih dinarjev.
KS VNANJE GORICE
Po meritvah v obdobju šestih mesecev imajo napetost 90 do 100 voltov v električnem omrežju. O kakršnem koli koriščenju gospodinjskih aparatov v dnevnih konicah (in drugih strojev) ni govora.
Odločili so se, da bodo s samoprispevkom v višini 70.000,00 dinatjev in drugimi sredstvi že v letošnjem letu rekonstruirali električno omrežje in postavili nov transformator.
NASA K.UMUNA * W

KOLIKO ČASA ŠE PROBLEM LJUBLJANSKEGA PROMETA:
Karlovški most?
na fakulteto za arhitekturo k prof. Lapajnetu, ki je znani evropski strokovnjak za mostove in k njegovemu asistentu ing. Jožetu Kušarju, ter jima zastavili nekaj vprašanj:
Tov. prof. ali mislite, da bi bilo treba povečati kapaciteto križišča ob Karlovškem mostu?
Menim, da to ni potrebno. Tega mosta ne bi bilo treba razširjati, to pa zato, ker bi stalna gradbena dela na tako pomembni cesti omogočila še manj prometa!
Najprej bi bilo treba zgraditi most pri gostilni „Livada“ ob Ljubljanici.
Kaj pa železniška proga, ali bi ta tudi postala problem ob gradnji mostu?
V	tem primeru se ne bi bilo treba ozirati na železnico, ker je čez 10, 15 let ne bo več oziroma bo rekonstruirana čez Zalog v dolino Sostrega.
Ing. Kušar, nam lahko opišete, kje bi potekal promet glede na nov most?
Znano je, da so večja gradbena dela uspešnejša, če se promet prestavi na drugo cesto.
Če bi gradili nov most širine 10 m kot prvo fazo celotne premostitve pri Livadi po Jurčkovi poti na Peruzzijevo cesto, bi na severozahodu bila povezava z Groharjevo cesto, od tod pa je zveza na Jamovo, Tržaško, Prešernovo, Titovo cesto.
Tov. profesor, kaj pa bi dosegli s tem?
S tem bi dosegli sledeče: dejansko bi razbremenih serijo križišč od Rudnika do občine Vič. Ustvarili bi rezervno pot, ki bi nam s prometno propustnostjo omogočila gradnjo Karlovškega mostu.
Kamniti Karlovški most je klasično mojstrsko delo; zato bi bila morda boljša rešitev po analogiji dveh-treh mostov z eno ali dvema brvema za lokalni promet.
V	splošnem se dajo rešiti
razširitvijo križišč.
Za uresničitev teh načrtov bi potrebovali seveda več let.
Kakšna pa bi bila začasna rešitev tega problema?
Začasna rešitev za nekaj let bi bila naslednja: najprej bi bilo treba podreti hišo — Karlovška c. 32-34 ter Ižanska 3 ter narediti nov most za pešce: obenem bi razširjeni stari Karlovški most služil le za promet.
Še to nas zanima, koliko bi stala gradnja mostu za pešce?
Novi most za pešce bi stal ca. 100 milijonov.
JOVAN PEŠ1Č
PRIPIS UREDNIŠTVA O problematiki ozkega grla, ki ga v Ljubljani predstavlja Karlovški most, smo iz uredništva povprašali tudi pri strokovnjakih oddelka za komunalne in gradbene zadeve skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik. Tu že delajo na bolj učinkoviti rešitvi problema, na objektu, s katerim ne bi premostili le Gruberjevega prekopa, marveč tudi železniško progo ob njem. Karlovški most bi na ta način ostal nedotaknjen. Potrebna lokacijska dokumentacija je že naročena pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu. Problem tranzitnega prometa, ki danes (in tako bo še nekaj časa!) preobremenjuje Karlovški most, pa bo uspešno rešila šele posebna tranzitna cesta, za katero je že določen urbanistični rezervat v bližini Jurčkove poti. Rešitev problema Karlovški most, kot to nakazuje članek, je iz prometnih ozirov povsem sprejemljiva, vendar bi po mnenju občinskih strokovnjakov zavrla učinkovitejšo rešitev za daljše obdobje. Na mestnem nivoju in na nivoju prizadetih občin so mnenja, da je obravnavanje problema vsaj republiškega značaja, saj v glavnem tranzitni promet tako zaostruje ta problem, da njegove rešitve ni mogoče odlagati v nedogled.
o'
Mesto Ljubljana je že od nekdaj bilo zelo pomembna točka, kjer se je križalo mnogo trgovskih in voznih poti.Ze stara Emona je nastala v ta namen; v srednjem veku je bila Ljubljana pravo utrjeno mesto, trgovsko gnezdo, ki se je stiskalo okrog gradu. Celo Turki, ki so v svojih pohodih prihajali do semkaj, je niso nikoli mogli osvojiti. Dandanes se mesto vse bolj širi in s tem potrjuje svoj položaj kot prestolnica Slovenije. Zelo važno je tudi za tujski promet, saj prihaja iz severnih evropskih držav vsako leto več ljudi, turistov, in večina jih potuje preko mesta naprej k morju, mnogo pa i tudi v notranjost naše države. Prav ta zveza z južnimi republikami in naprej z Balkanom je zelo pomembna in teče iz mesta po Karlovški cesti preko mostu naprej na Dolenjsko cesto. Vendar pa so največje težave z mostom preko Gruberjevega kanala, ki predstavlja pretesno grlo za vsak dan večji promet. Kolikokrat smo v časopisih prebrali o nesrečah, ki so se pripetile zaradi ostrega ovinka in preozkega mostu! Koliko je bilo izgubljenih življenj, uničenih avtomobilov in podrte ograje! Ljubljančani, ste že kdaj pomislili, kolikim neprijetnostim bi se dalo izogniti z razširitvijo starega oz. izgraditvijo novega mostu? Saj se na tem delu težko srečata celo avtobusa mestne proge št. 3, kaj šele težki kamioni, ki prevažajo tovore naprej proti jugu.
Zato smo v ta namen stopili problemi zastojev prometa
f
ek<
tai
val
tak
val
eci
ski
č«
zni
dri
PO:
mc
tac
slu
BO
iiru
Vet
17;
Pn
0
Predlog univ. prof. Cvetka Lapajneta in asistenta Jožeta Ku^f, povečanje kapacitete križišča ob Karlovškem mostu.
odi
voj
Pia
R.I
Tri iz Velikih Lašč
Jru
tiru
voj
ZVEZA S SVETOM
Vse kaže, da bodo Velike Lašče v letošnjem letu dobile^'’ svetom, ko bodo telefoni priključeni na avtomatsko
'hi
teleh [(Po
omrežje. V letošnjem letu so položili kabel'med Ortnekom ‘j likimi Laščami in nadaljujejo zvezo proti Grosupljemu. Ta zveirok zelo pomembna, saj je sedanja zelo obremenjena in je treba va na zvezo z Ljubljano tudi kako uro, iz Ljubljane pa mendaMnjs' Po 14. uri ima za nujne primere zvezo z mestom le milici nevihtah pa pride zaradi velike oddaljenosti tudi do prekinitvi
MALICA NA PODRUŽNIČNIH	ŠOLAH	3aJ
Vemo, da je vprašanje prehrane na centralnih šolah v fljtnai rešeno. Ne moremo pa tega trditi za podružnične šole, kir okolici Velikih Lašč kar 7.	l,,,
Ti učenci so za marsikaj prikrajšani: učitelj istočasno Piliti več razredov hkrati, a učenci morajo doseči enako znOTjodi učenci z normalnim poukom; imajo manj možnosti za razve**1 športne dejavnosti; imajo daljšo in napornejšo pot v šol0ycnic pozimi, ker je v teh krajih veliko snega in končno nimajo m° za toplo malico.	,^stl
Ali naj vzame s sabo kos starega kruha (na deželi enkrat tedensko), ko za druge šolaije še namazan kruh ni btu hpr sai lahko holišn malico kimiio v hli/ni troovini!?	-
ber, saj lahko boljšo malico kupijo v bližni trgovini!? lice so bile pred leti ukinjene in ni videti, da bi se obnovile.
Vse to se pozna pri uspehu in telesni rasti, saj so njihovi na drugih šolah pri pouku uspešnejši in večji od njih.	v N(
.Pel; S m
VARNI IN POD STREHO
Zadnjih nekaj let je bilo potrebno veliko dela in de1*51 popravilo streh na starih zgradbah podružničnih šol. Ker stavbe na izpostavljenih legah, jih je bilo treba zaščititi s sttf Tako so zdaj otroci in učitelji ob nevihtah vami pod šolsko ^dos. Na- nekaterih šolah so bile urejene tudi sanitarije in vod") pitno vodo, druge pa še čakajo na ureditev v naslednjem letlli
4>jo
ji! b°lj
■■■■■■■■■■■■■■■■I
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Ml
islednjem lej"^
_________>
LISTAMO PO NAŠI PRETEKLOSTI
Bard
^lo
IŽANCI SO BILI 00 MUH

Bržčas nismo odkrili Amerike, če vam „zaupamo“, da jugozahodni del Ljubljanske kotline zaključujeta Krim in Mokerc. Zdaj sicer pravijo Krim le tistemu vrhu, ki se vzpenja nad Krimom, nekdaj pa temu le ni bilo tako.
„Grcmo na Krim!“ To pa pomeni, da jim velja naziv Kfijj Bojda pravijo tako že od nekdaj, tja 0
Pravijo:
gozdno gmoto, mar nc?
Borovnice.	^
V starejših dobah so predele in kraje tod imenovali precej ^ danes. Ig je bilo ozemlje od Tomišlja po robu Krima vse tja do še preko današnjega Iga do Pijave gorice, Iške loke in spet ..ubrano f Tomišija. Svet okoli Krima in Mokrca se razteza med sotesko pečjo, Ljubljanskim barjem, borovniškim Peklom vse do hriboviti*1 f ll pri Cerknici. Potemtakem je to svet, ki v resnici živi skupno živlK11 bil zapisal pred časom Tone Ljubič.
sc b ««11 V ^inj
»J
Na barjanskem svetu so morali najprej zabiti v glinasto dno ^'^jMitr njih položiti lesene hlode, da bi varno prišli med Ižance. Kaj vss ,
stoj,
prevažali v Ljubljano - tega zares nc boste verjeli nc našemu P ^ j vanju, morda le svojim očem, a kaj ko je čas opravil svoje. Je žc h^Jvrci so z ižanskega konca prepeljali v mesto največ živil in kuriva. Z^ fjVfcf
cr
takrat v Ljubljani najraje uporabljali šoto. Bila je pač najcco^r' toplote ob mrzlih zimskih mesecih ni zmanjkalo v domačih kame11Ij
rfi
Pravijo, da posebno ljub in prijeten ni bil „ižanski punt“, kije prišel do Ljubljane. Možje z Ižanskega so jo v revolucionarnem ^j0 ubrali lepega dne z vsemogočim kmečkim orodjem proti slovenj* J niči. Po barju se je vila povorka nenavadnih puntarjev, ki so £ gospode terjali svoje pravice.
Klc
^«iv
opravili še s tistimi mitničarji, ki sc jim ni ljubilo ,.hitreje" teči. 1^, Vtc
Ko so naredili red po ižanski graščini, so odšli še nad ljubljansk0 a Najprej so podrli cestno zapornico in uničili notranjost mitnice, P° Vv
Gorivo iz barjanskih , .premogovnikov" — šota
od muh, saj so kar sami napravili red na ljubljanskih mitnica*1- ^ lahko nekaj dni brez mitnine dovažali na ljubljanski trg vse, I*®1 zljubilo. No, njihovo veselje ni trajalo dolgo. Spet so se morl . mestnim zakonom. Toda dosegli so nekaj, česar ni uspelo še ni**0 „ njimi. S svojim puntom so prisilili mestne očete, da so ustanovi**
Popis prebivalstva na Slovenskem
Prvo splošno štetje prebivalstva v naših krajih je bilo leta 1754. Seveda pa inta to prvo štetje še svojo predzgodovino. Ohranili so se viri, iz katerih lahko vsaj približno ocenimo število prebivalstva v posameznih krajih. Ti viri so urbarskega, davčnega in podobnega značaja, ter viri cerkvenega izvora. Od '7. stoletja dalje so morali namreč župniki sestavljati poročila o stanju Posameznih far, v katerih so tudi podatki o rojenih (krščenih), umrlih, porodnih in o številu vseh duš.
V zvezi z razvojem merkantilizma (smer v ekonomski politiki in politični ekonomiji v 17. in 18. stoletju, ki je pospeševala trgovino in izvoz), seje začela država zanimati za gospodarstvo, davčno moč in tudi za število prebi-. Valstva na svojem ozemlju. Zato je Avstro-Ogrska, ki je vključevala tudi takratno slovensko ozemlje, leta 1753 zapovedala prvo splošno štetje prebi-valstva. Izvedeno je bilo po načelu dvojnega štetja duš, po posvetnih in cerkvenih oblasteh. Ugotavljali so znake, spol, družinski stan in starostno lupino. Drugo štetje je sledilo šele leta 1761, nato pa so bila štetja dolo-dna za vsako leto. Za vsa ta štetja, imenovali so jih konsignacije duš, je značilno, da ni bil določen kritični trenutek popisa. Zaradi tega, in ker j država ni imela primernih organov, ki bi morali izvesti zanesljivo štetje, so ‘ P°datki še nezanesljivi.
, Leta 1769 je Avstro-Ogrska reformirala svojo armado. Za izvedbo te refor-mc je bilo nujno, da dobi pregled vseh oseb, ki pridejo v poštev za rekru-'acijo, Tako je bilo leta 1770 izvedeno splošno štetje prebivalstva, ki pa je služilo obenem kot nekak nabor. Tako postane štetje prebivalstva za več kot 80 let predvsem vojaška zadeva. Ta štetja, ki so si sledila vsaka tri leta, so se imenovala vojaške konskripcijc. Tudi ta še niso poznala kritičnega trenutka, 'endar pa so le dala prve zanesljive podatke o številu prebivalstva. Okrog leta
“O so vojaške konskripcijc naštele na tedaj slovenskem ozemlju 860.000 Prebivalcev. Zadnje štetje po sistemu vojaških konskripcij je bilo leta 1850.
Z letom 1857 so pričeli na našem ozemlju pravi popisi prebivalstva, kakršne poznamo še danes. Izvedba je bila poverjena političnim okrajem in občinam. Statistični znaki pri tem popisu so bili: spol, starost, družinski stan, verska pripadnost, poklic oziroma vir za preživljanje ter prebivališče. Prvič je bil določen kritični trenutek: 31. oktober. Dokončno so odpravili načelo tajnosti statističnih podatkov in rezultati se objavljajo.
Popisi so si nato sledili vsakih 10 let (1869, 1880, 1890, 1900, 1910). Pri zadnjem popisu pred zadnjo svetovno vojno so našteli v avstrijskem delu Avstro-Ogrske 1.253.148 Slovencev. Zaradi močnega izseljevanja, kije zajelo slovensko ozemlje v drugi polovici 19. stoletja, je število prebivalstva od leta 1846 do 1857 naraslo le za 18,8 %, medtem ko je v istem času v vsej Avstriji za 57,5 %.
V prvi svetovni vojni je Avstro-Ogrska razpadla. Večina slovenskega ozemlja je bilo vključeno v Jugoslavijo, vendar je več stotisoč naših rojakov ostalo v Italiji, Avstriji, pa tudi na Madžarskem. Popisi prebivalstva so bili v teh državah približno ob istem času: v Italiji 1. decembra 1921, 21. aprila 1931 in 21. aprila 1936; v Avstriji 7. marca 1923 in 22. marca 1934, ter v Jugoslaviji 31. januarja 1921 in 31. marca 1931.
Po drugi svetovni vojni so bili v Jugoslaviji trije popisi prebivalstva: leta 1948, 1953 in 1961. Popis 15. marca 1948 je bil namesto izpadlega leta 1941, razen tega pa tudi nekaka demografska bilanca vojne. Skoraj vse države so opravile neposredno po končani vojni popise prebivalstva. Ta popis imenujemo kratki, ker je dal zelo kratke in splošne informacije, predvsem o ekonomskih znakih prebivalstva. Z letom 1948 se začne obdelava kategorije stalnega prebivalstva, medtem ko so bili prejšnji popisi, razen leta 1857, obdelava prisotnega prebivalstva.
Drugi povojni popis, 31. marca 1953, spada v vrsto svetovnih popisov, ki so vsakih 10 let in sicer po sklepih mednarodnih statističnih organizacij. Njegova metodologija je bila usklajena z mednarodnimi standardi in je bila podlaga tudi za popis 1961. Večina znakov v obeh popisih se ujema. Posebnost popisa prebivalstva 1961 je bila, da so istočasno popisali tudi stanovanja v nekaterih mestih. S popisom prebivalstva in stanovanj v letu 1971 pa bodo prvič v Jugoslaviji popisana Vsa stanovanja.
(Po Informacijskemu biltenu št. 1 Zavoda SRS za statistiko)
Obvestilo iz splošne ljudske obrambe in zaščite
odi ? število občanov ni seznanjeno z zakonskimi predpisi in ;fvu ■ kise n4našajo na splošno ljudsko obrambo in zaščito pred Jhuni akcijami ali na hude naravne nesreče (potres, požar, po-R p ^en teh predpisov je odlok zveznega izvršnega sveta dru Žtev' ^ 2 ^ne -*■ 1970, ki obvezuje vse občane, delovne in j organizacije, drž.avnc organe in stanovalce v hišah, ki so v v0j . n' lasti, da morajo imeti minimum sredstev za zaščito pred ROmi akcijanti in drugimi hudimi naravnimi nesrečami.s8/8M,
listu'1 ,jcvobjav|jcn v ..Uradnem 26.3 |qi*J 51 • 13/70 in velja od Ivi,j ' iy/0-
Občani morajo naba-
tf(Pom?fČi,,na src‘lstva v dveh letih “r 26' 3' 1972>' organiza-tlo 26 3 1 iL;tja Pa v enem letu (t.j.
obveznih sredstev za zaščito je kom-plctiran v posameznih kompletih v predpisanem sestavu in določen na posebnem sestanku organov ZIS in proizvajalcev. - Ti kompleti so že pripravljeni in vsebujejo vsa predpisana sredstva, dodani so še nekateri artikli, ki pomenijo zadnjo novost v zdravstveni, oziroma zaščitni tehniki. Komplete je pregledala tudi
komisija zveznega sveta za zdravstvo in socialno politiko ter republiškega sekretariata za narodno obrambo. -Cena komplotom je odrejena in izključuje kakršnekoli komercialne postopke, čeprav je material najvišje kvalitete.
1. OSEBNI ZAŠČITNI KOMPLET (obvezen za vse občane) Vsebina: 1 prvi zavoj tip 3, 1 vata 50 g, 1 zav. papirnati robci, 1 zav. pralno sredstvo, 50 g soda bikar-bona, 200 ml alkohol, 1 zaščitno ogrinjalo, 1 zaščitna gumijasta ma-ska-respirator, s sposobnostjo zadrževanja: fini prah 98 %, oljna megla 97 %. Zelo preprosta menjava
drugi poklici so lažji
iribovslt £ 8°' p0sP0dari na majhni e veliko p"0'1!'- kakršnih je pri nas
..r Nekdo je
sc Odločil, da boš
istvo oč°-Je moral prevzeti po-
_ 2 'ko časa že gospodariš?
:ta Haie 0(1 mojega osemnajstega leje Sc/*' s pomočjo mame in kas-Nemčiji B' SCm tUd' pr' V°jakih in ijo? Zakaj s' °dšel na delo v Nem-
ielai si prislužil nekaj denarja. " se v.|ozdu. Spoznal sem svet 'iimarsičesa naučil, tako da še 5o grudo, kmetijstva za-
Vendar imam nekaj malega dohodka iz gozda in pri reji prašičev. Pozimi koljem prašiče pri sosedih. Največje breme predstavljajo davki, ki so za nas preveliki.
-	Kakšna gospodarska orodja imaš?
-	Poleg običajnih kmečkih orodij imam ročno motorno kosilnico in motorno žago. Moje delo je v glavnem usmerjeno v pridelovanje krme in v gozd. Potreboval bi tudi druge stroje in priključke, vendar so predragi. Družba bi morala prilago-
0,i^fujemdomaUčo’grudo.
°stuie 7.T0 , d.ek iz kmetijstva za-°ie dmii skrivanje realnih potreb - Do?“\e ln kmetije?
'dostuii. ck a san,c kmetije ne
ard0“
- kmetije ne --------------
pokrivanje potreb. Mladi gospodar Jože Virant
'"""■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M
irdo“
;l° izredno^ta0611! nas,anku pa 50 P° vse*1 krajih na Kranjskem razglasili
2a Iža	SVINJA BREZ MITNINE
Ut°i'ile v ‘V"3'0 oc* listih časov prgišče veselih zgodbic, ki so s časom ^ bos,c Za 0' a vendar seje prenekatera še ohranila med očanci. Od srca ^il „iblaj,n.Ctn,? nasmejali tisti, ki pripoveduje o Ižancu, kako je bil prcli-V Ljubijj arJU Z8odil° x ic nekako takole:
^'tjo. Doma° SC ^ k'* namunil Ižance, da bi brez mitnine prodal lepo rejeno ^Vcda pr;i2 J0	zaklal, odrl iz kože, jo stlačil v vrečo in jo še z eno -
' Cnutku , src7,	ma!mil proti mestu. Ko je prišel do mitnice, je v
■l" "haivno" 0lj! I>r'iatcUa in jadrno sta pogruntala ukano. Prebrisani Ižance ^etc8a psiči;0 Vfečo s svinjo, v drugo vrečo pa sta s prijateljem vtaknila ’’Psa nosim' n °.sta sc Približala mitnici, seje Ižance zadrl na ves glas:
\y Ugnati v k’ - ne b°S,C 5e zanj mčunali mitnine? “ Toda mitničar sc ni i "Mahtal s D .°ZJI r°g- Vcdel 1°. da mu pripravlja Ižanec zanko, toda da bi ga Paničar, tjS*'n’ ,0 mu ni pri51° na kraj pameti. „Lc počakaj," sije mislil st°jniec tr ' c P°kažem tvojega psa!" Zavpil je, da bi sc kmalu prevrnile ..fioj tj0Vsk,h branjevk, češ:
!>!" IžancCnC-Za n0S' Preneumen si... Pokaži, kaj imaš v I rcčo:	11 sc je zasvetilo upanje, domislil sc je ukane in brž odvezal
».Res irv.,
I*0sv vrečo 'e mar m‘ nc verjameš? Toda ne svetujem ti, da bi staknil
jPredfžnoj, aj b° zvcrina u51a • • •“
j^hčeve vmč/Va mitničaria zbodla do srca, zato sc je kar šiloma lotil Ucvr| naravno .!°da’ 8lej 83 zlomka' Prav tedai ie Pcs skočil v mitničarja in ! 2No. zdaj Da * Pr0t‘ domu* Ižancu sc je odvalil kamen od srca:
. ,a Psom io ^ar ^ ^^1. Saj sem ti rekel, da ne odvezuj vreče
^ ^ JO V hinn mr.________________ » •*_	. ...
diti cene, da bi bile dostopne tudi nam.
-	Kako si zadovoljen z obstoječo davčno politiko?
-	Nisem zadovoljen. Zemljo imam v V. in I. razredu, uvrščeni pa smo v tretji okoliš. Tu pri nas je trpljenje večje, ker smo v hribih. Rast je slabša kljub gnojenju z umetnimi gnojili.
-- Bi se vključili v preusmeritev kmetije, kot se v zadnjem času preusmerjajo drugje?
-	Da. Seveda pa bi morala biti preusmeritev podprta s krediti pod ugodnimi pogoji. Letos sem napeljal vodo. Manjkajo mi še napajalniki.
-	Kako naj bi omogočili gospodarjenje mladini kmetom?
-	To bi uspelo preko primerne davčne politike, ustreznih kreditov, ob pomoči strokovne službe. Pri nas je potrebna sprememba katastra. Predvsem pa bi morali ceniti kmeta kot enakopravnega člana družbe; za kmeta danes ni pravega razumevanja. Kmetijski pridelki se še vedno prodajajo pod ceno.
-	Koliko glav živine imaš?
— Redim pet glav goveje živine, nekaj lastnih prašičev in 60 kooperacijskih v turnusu. Vsako leto prodam 5 kub. metrov lesa. Druge večje prodaje nimam. S preureditvijo kmetije bi tržnost lahko povečal.
-	Kako se vključuješ v družbena dogajanja in kaj naj bi kmetje dobili v smeri organiziranosti?
-	Pogrešam stabilnosti v prodaji. Kmetje nimamo svojih organizacij, ki bi se borile za kmetove koristi. Sicer sem član krajevne skupnosti Želimljc in aktivno sodelujem v vseh akcijah. Z delom krajevne skupnosti sem zadovoljen, ker si res prizadeva nuditi ljudem čimveč v okviru danih možnosti. Letos smo dobro poskrbeli za krajevna pota in KS nam je veliko pomagala pri gradnji. Poskrbeti bi morali tudi za občinsko cesto. Sem tudi član SZDL.
-	So kakšne možnosti za razvoj turizma?
-	Sam nisem lovec, čeprav je divjadi tu precej in dela celo škodo. Možnosti so, a potrebno bi bilo pravilno usmerjanje. Možno bi bilo tudi smučanje. A najprej bi potrebovali ustrezno cesto.
Inž. LOJZE HABJAN
L r* P so in j . as' kar si 'skal- Saj sem ti rekel, da ne odvezuj vreče.
W CC po4akal in - "PU mahml v Prijateljevo hišo, naložil vrečo s ij ' °4L V prav,.,^ ,SP01 prot' roitnici. Z mitničaijem sta si spet zrla iz L 'di$, konta; r'?niu,ku Pa »e je Ižancc le opogumil:
..M'-': Mdni4ar gan.m.Tl!!^!,^"0- iZdaj.V,di5' kaj “ VTaga scm imcl
svinjo, zrla iz
■
<V Mitnici bl1 Ujel pasJO mrcino- Zdaj vidiš, i i'nMatS. naprej,«8 n,U pogledal> zakri4al pa je le:
c"ega belifa' ^ n' Izancc Prijel Prek ljubljanske mitnice, nc da bi odštel
IVAN V1RNIK
Naša komuna, glasilo občinske konference SZDL Ljub-Ijana-Vič-Rudnik. Izhaja mesečno. Ureja uredniški odbor: inž. Janez Čemažar, Danilo Emeršič, inž. Lojze Habjan, Slavo Kobe, Rudi Kosmač, Bine Lenaršič, Peter Likar, Boris Makovec, Darko Perovšek, Ivan Virnik in Sandi Sitar (odgovorni urednik). Uredništvo m uprava: Ljubhana, Trg MDB 7/1., tel. 20-728, tekoči račun SDK 501-8-349/3. Rokopisov ne vračamo. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani.
tiltrov in nadomeščanje s priročnimi filtri.
Komplet je pakiran v kartonski -škatli in PVC ovitku ter nepredušno zaprt. Cena osebnega kompleta je 55,- din fco Ljubljana.
2.	ZAŠČITNI KOMPLET ZA DELOVNE IN DRUGE ORGANIZACIJE
a)	je pravzaprav priročna lekarna bogate vsebine, spravljena v torbici, izdelani iz impregniranega platna in skaja, barve smb in praktična za nošenje. - Cena je 190.-din (brez prometnega davka)
b)	Komplet za dezinfekcijo in dokontaminacijo, ki jc prav tako kvalitetne vsebine z detergentom, zavoji, vato, robci, ampulami, iglami za injekcije in Silex brizgami. Sredstva so pakirana v kartonski škatli in v PVC ovoju. — Cena jc 330.-din (brez prometnega davka).
3.	ZAŠČITNI KOMPLET ZA STANOVANJSKE HIŠE je obvezen na vsakih 10 stanovanj in sestoji iz a) priročne lekarne, pakirane v torbici iz impregniranega platna. Cena je 190.-din in -b) kompleta za dokontaminacijo, pakiran v kartonski škatli in PVC ovoju. Cena mu jc 260 din (brez prometnega davka).
4.	ZLOŽLJIVA SANITETNA NOSILA obvezna na vsakih 100 delavcev ali na 10 stanovanj. Izdelana so iz duraluminijastih cevi z lesenimi ročaji in močnega platna z zglavni-kom. Dimenzije nosil so po JUS M.T. 5.500, standardna in zložljiva. Cena je 395,-din.
Šole, trgovska, gostinska in kino podjetja, so po uredbi ZIS dolžna nabaviti poleg sredstev za zaščito svojih delavcev tudi potrebne količine sredstev za kolektivno zaščito 25 % poprečnega števila obiskovalcev, ki sc utegnejo hkrati znajti v njihovih prostorih.
Za nakup zaščitnih sredstev se odločite čimprej. Ni treba, da pride do vojne, zaščitna sredstva potrebujemo tudi ob večjih obratnih, prometnih in drugih naravnih nesrečah.
Podjetjem, zavodom in ustanovam se priporoča, da organizirajo in olajšajo nabavo osebnega zaščitnega kompleta za svoje delavce in njihove družine tako, da komplete naročajo v skupnem naročilu in jim omogočijo odplačilo kompletov v nekoliko obrokih.
Na razpolago so tudi zanimive knjige iz tematike NOB, zelo primerne za priložnostne obdaritve posameznikov in razni pripomočki za pouk in rekreacijo:	daljnogledi
8 x 30 po din 240.-, busole tipa Be-zard, po ceni od 37 do 86 din, karte specialke Slovenije v razmeri 1:25.000, 1:50.000, 1:100.000 in 1:200.000 po ceni 36 do 40 din, zračne puške po 100 din, garniture svinčnikov za vodenje kart po 80 din, komandirska .ravnila po 4 din, razni priročniki za poveljnike in vodje ekip civilne zaščite itd. Prav tako sc dobijo tudi predpisani materiali in pripomočki za osnovne, srednje in poklicne šole, fakultete, rez. vojne starešine, mladinske, taborniške, planinske in d{uge organizacije, v zvezi z opremljanjem in učnimi programi. Posebej se priporoča nabava revije „Naša obramba", ki prinaša 80 % bogate vsebine za obrambni pouk, program za rez. vojne starešine, aktualno tematiko sodobne obrambe itd. in bi zato ta revija morala priti v vsako našo družino.
Uredništvo „Našc komune" obvešča občane in vse zainteresirane organe, da daje informacije in sprejema vsa naročila pooblaščeni poverjenik za občino LUR tov. Stanko Steblovnik, vsak dan v sobi št. 7. in 15. občinske stavbe (TMDB-7), popoldne pa na Tržaški c. št. 35. -Poverjenik naročila opremi z žigom in izjavo, da sc sredstva kupujejo brez prometnega davka, navedene cene so torej fiksne.
Epilog k pisanju »Naše komune« o dogodkih na rudniškem pokopališču
V zvezi z objavo pisma A. Štrubljeve o dogodkih na rudniškem pokopališču v »Nedeljskem dnevniku" je postavil izvršni odbor občinske konference SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik uredništvu Nedeljskega dnevnika ter mestni in republiški konferenci SZDL vprašanje o umestnosti in odgovornosti objave takšnega pisanja. Medtem ko mestna konferenca ni odgovorila, je republiška - zanjo sekretar tiskovnega sveta Tomo Martelanc — sklicala sestanek, ki se ga je za Nedeljski dnevnik udeležil glavni urednik Slavko Beznik, za občinsko konferenco SZDL pa sekretar Bine Lenaršič in odg. urednik Naše komune Sandi Sitar. Rezultat tega sestanka je bil dogovor za sledečo izjavo glavnega urednika Nedeljskega dnevnika v našem glasilu:
Izjava:
S polemiko o problemih, ki so nastali v zvezi z ukinitvijo rudniškega pokopališča, Nedeljski dnevnik nikakor ni hotel demantirati ali izpodbiti stališč občinske konference SZDL oziroma njenega glasila Naša komuna. Mnenja, ki jih je objavil v »Pritožni knjigi", ne izražajo mnenj redakcije, kar je razvidno že iz koncepta te rubrike. Brž ko je uredništvo Nedeljskega dnevnika ugotovilo, da posamezna mnenja o tem vprašanju lahko pripeljejo do obravnavanja nebistvenih stvari in celo polresnic, je po objavi odgovora odgovornega urednika Naše komune razpravo prekinilo.
Glavni urednik .^Ljubljanskega dnevnika" SLAVKO BEZNIK
KS DOBROVA
Načrtna in nenačrtna zazidava zemljišč v naselju Dobrova je povzročila nevzdržno stanje glede odvoda fekalij in meteornih voda. Krajevna skupnost je v letu 1970 pripravila načrte in zbrala 26 milijonov starih dinarjev. Za najnujnejšo ureditev je že sklenjena pogodba s Komunalnim podjetjem Vič za znesek 290.000 ND.
KS IG
Prebivalci vasi Kremenice in Dobravice skoraj nimajo pitne vode. Ob nekaterih hišah so vodnjaki v zelo slabem stanju in predstavljajo stalno nevarnost za pkužitev. Zaradi tega so pripravljeni prispevati preko milijon starih dinarjev in prostovoljno delo, samo da bi prišli do zdrave vode. Pričakujejo pomoč od krajevne skupnosti Ig.
Občinska zveza za telesno vzgojo je tudi v letošnjih polletnih počitnicah priredila smučarske tečaje, na katere se je prijavilo prek sto šolarjev. Njihov cilj je bila Rakitna, toda kakor lani tudi letos ni bilo dovolj snega. Tečajniki so se morali preseliti na Veliko planino in smuka seje nadaljevala. Spremljevalci poteka smučarskih tečajev so lahko opazili skrbno organizacijo in še zlasti požrtvovalno delo vodij tečajev za mladino. - Fotografski zapis z letošnjih smučarskih tečajev na Rakitni je prispeval France Modic.
STRAN 6
NAŠA KOMUNA Vlil
Kulturno življenje v letu 1970
Naša občina je le ena od peterih ljubljanskih občin, v kateri pretežni del kulturnih potreb zadovoljujejo poklicne in druge kulturne ustanove mesta in republike in le manjši del kulturnih potreb zadovoljujejo občani v kulturnih ustanovah in s kulturno dejavnostjo svoje občine.
Y naši občini torej lahko obravnavamo le kulturno dejavnost v okviru naših kulturnih ustanov, obravnavamo lahko le naše, občinske kulturne pobude in naše, občinske dosežke. To seveda ne pomeni, da imamo ah da hočemo imeti svojo, občinsko kulturo, marveč se z vso vnemo, pa čeprav morda skromno, vključujemo v celovitost slovenske kulture, s tem tudi jugoslovanske in kulture sploh. In v naši občini jih ni malo, ki so si v preteklem letu priza-devah, da bi bil naš delež v slovenski kulturi kar največji.
Z NOVIH IZHODIŠČ KRENITI NAPREJ
V letu, ki je minilo, je bilo delo sveta za kulturo in prosveto pri občinski skupščini usmerjeno v ugotavljanje trenutnega stanja posameznih zvrsti kulture in kulturnih dejavnosti in v usmerjanje teh dejavnosti, da bi v bližnji prihodnosti dosegli na teh področjih še več kot doslej.
Ugotovljeno je bilo, da je treba za razvoj knjižničarstva v občini najprej konsolidirati občinsko matično knjižnico „Prežihov Vo-ranc“, ki v prostorih, kakršne ima sedaj, nima možnosti za razvoj niti kot izposojevališče, kaj še kot matična knjižnica. Zato bi bilo treba poiskati knjižnici primerne prostore na primernejšem kraju. Ko bi bilo to opravljeno in bi bila v knjižnici tudi primerna zasedba strokovnih delavcev, bi kazalo urediti novi izposojevališči še v Rožni dolini in v Koleziji ali v Trnovem, ki ne gravitirata k Tržaški cesti.
Svet je nadalje ugotovil, da je že zadnji čas, da inventiramo kulturne spomenike vseh vrst v naši občini, da ugotovimo njih dejansko stanje, potrebne ukrepe za očuvanje in restavriranje ter da se odločimo za način in vrstni red potrebnih del.
Prva večja akcija te vrste je bila že storjena ob 500-letnici Velikih Lašč za zaščito in ureditev kulturnih spomenikov, ki nas spominjajo na Trubarja, Levstika in Stritarja.
Posebne smernice so bile dane tudi Zvezi kulturno prosvetnih organizacij, da bi amaterska kultura v naši občini stopila korak naprej: oblikoval naj bi se letni priredtiveni program, okrepila naj bi se kadrovska zasedba in vpeljalo naj bi se še bolj stimulativno financiranje kulturno prosvetnih organizacij in bolj učinkovito nagrajevanje strokovnih delavcev v kulturi.
Posebna misel je bila tudi posvečena poglobitvi dela krajevnih skupnosti, na katere naj bi se v prihodnje prenesla skrb za vzdrževanje kulturnih objektov, prostorov in naprav, hkrati s tem pa seveda tudi v ta namen določena denarna sredstva.
Občinska skupščina je na svoji seji vse te zamisU potrdila in s tem zavezala vse prizadete, da jih uresničijo.
MALODUŠJE JE DEMANTIRANO
Aktivna kulturna dejavnost, ki je v naši občini zgolj amaterska, je v letu 1970 demantirala s svojim obsegom in sem ter tja tudi s kvaliteto vse malodušne, ki so čez amaterizem v kulturi že poteg-' nili črto ah ki so vsi potrti, če amaterizem ne napreduje strmo navzgor.
V primerjali s prejšnjim letom so bile kulturne organizacije tudi lani vsaj tako aktivne, če ne še bolj. Ob 500-letnici Lašč seje tudi tam premaknilo, vsaj za kratek čas, KUD Barje se je močno aktiviral, še prav posebno ob praznovanju svoje dvajsetletnice, povsem
Ob 20-letnici KUD Barje
Tov. Lojze Rozman je po poklicu fotograf pri Geodetskem zavodu v Ljubljani. Star je 23 let in že 4 leta predsednik, 8 let pa član kultumo-umetniškega društva na Barju. Občudoval sem njegovo navdušenje, tolikšen zanos in voljo, ki jo kaže naš najmlajši predsednik KUD za delo na kulturno prosvetnem polju. Tesno povezan z vsem kulturnim doživljanjem v svojem kraju, ves zavzet v sprejemanju nasvetov starejših kidtumikov, mi je rade volje dal odgovore na nekaj zanimivih vprašanj.
Kdaj je bil postavljen zadružni dom s kulturnim hramom?
Pred približno 20 leti so naši očetje in prebivalci Barja zgradili v svojem središču ob Ižanski cesti zadružni dom z dvorano in odrom. V letu dni je bil dom v glavnem gotov.
Kdaj pa je bilo ustanovljeno kulturno prosvetno društvo na Barju? Kako je društvo začelo s svojim delom?
Leto dni prej je bilo v novih prostorih ustanovljeno kulturno umetniško društvo, katerega odbor in članstvo sta z vso zavzetostjo krenila na delo. KUD je v svoji materialni izgradnji - ustvariti pogoje za sodobno obliko dela izčrpal prvo točko svojega programa in danes je na poti kulturnih dobrin in izobraževanja prebivalcev Barja.
Kaj so in kaj pričakujejo prebivalci Barja od društva? Kakšna je povezava z drugimi družbenimi organizacijami?
Ljudje od te organizacije največ pričakujejo, ker je edino aktivna. Da bi društvo dalo ljudem čim več, bi se moralo nujno povezati z drugimi množičnimi organizacijami. Žal teh vezi ne more vzpostaviti, ker druge organizacije nimajo razumevanja za kulturno umetniško društvo, ali pa ga nočejo imeti, kljub temu, da so vsi prostori zadružnega doma na razpolago vsem družbenim organizacijam.
, Kako je društvo zaživelo po svoji ustanovitvi in se vključilo v kulturno prosvetno delo?
Drugo delovno torišče članov KUD je temeljilo na prvem in šele
na novo pa se je ustanovilo kulturno društvo v Robu, ki je takoj pohitelo s svojo prvo premiero.
Gledališčniki - amaterji so lani pripravili 11 premier poleg nekaj recitalov iti veselih večerov. Videli in slišali smo tudi opereto „Pri belem konjičku", kar se je po dolgih letih zgodilo prvič v naši občini.
S svojimi deli so gledališčniki gostovali v občini in drugod po Sloveniji, z 10 deli pa tudi nastopili na IX. občinski reviji gledaliških del.
Prosvetno društvo Horjul se je s svojim delom „Veter v vejah sasafrasa" uvrstilo na republiško revijo in zastopalo Slovenijo na zveznem festivalu amaterskih gledališč na Hvaru.
Vokalna glasba je prav pred koncem leta doživela pomemben razmah: na Barju in na Škofljici so se oblikovali moški pevski kolektivi, ki bodo - tako upajmo - sčasoma pevsko kulturo v naši občini pomembno obogatili. Moški oktet DPD Svobode Podpeč pa je svojim lepim dosežkom iz prejšnjih let dodal še nove in se uveljavil tudi na ljubljanski RTV.
Mladi pevci naših osemletk so se spet predstavih na majskem srečanju mladih pevcev v Festivalni dvorani. Nastopilo je sedem otroških in enajst mladinskih pevskih zborov.
Folklorna skupina z Dobrove pri Ljubljani, sicer edina v občini, je lepo napredovala, obogatila program in nastopala v občini in izven nje.
Da ne bo ostalo pozabljeno: v občini Ljubljana-Vič-Rudnik imamo pri KUD „France Prešeren" v Trnovem tudi baletno šolo za začetnike, ki deluje že vrsto let in po tej plati dopolnjuje celotni kulturni spekter naše občine.
Pomemben, čeprav manj hrupen dejavnik pri kultiviranju in izobraževanju so naše amaterske ljudske knjižnice, njih 12 po številu. Organizacija, poslovanje in obseg nakupa novih knjig v teh knjižnicah so po podatkih republiške matične službe edinstveni v naši republiki.
Morda ne vemo vsi, da so v občini poleg Kina Vič še trije kinematografi, kjer predvajajo filme nekajkrat tedensko, mimo tega pa deluje še nekaj ozkotračnih projektorjev.
In povejmo še to, da je kulturno življenje v naši občini, vsaj tisto, imenujmo ga „občinsko“, lahko raslo in se razvijalo, ker je bila v občini ugodna klima splošnega razumevanja celotne občinske skupščine, kar se ni odražalo le v platonskem pritrjevanju, marveč tudi v izdatnejši gmotni podpori.
Če bo tako tudi v tem letu, bo kultura v občini še bolj vzcvetela.
B. MAKOVEC
Plesalci iz Dobrove
Kdo pa so ti mladi, postavni fantje, z rdečimi, žametnimi „lajbiči“, pisanimi rutami, s krivci za klobukom?
Kdo pa so dekleta zala, ki „avba“ jim krasi obraz?
To je 18 fantov in deklet, plesalcev folklornih plesov, doma iz Dobrove. Zrasli so iz pionirske šolske skupine v Dobrovi, ki so že pred osmimi leti pričeli nastopati na šolskih proslavah. Iz nje so zrasli mladinci in mladinke, ki so zapuščali osemletko in tudi folklorno skupino, čeprav z željo za nadaljnje sodelovanje.
Vodstvo kulturno umetniškega društva v Dobrovi pa je z veseljem ugodilo želji mladine in razširilo svojo dejavnost tudi na področje narodnih plesov. Vadijo pod vodstvom upravitelja osnovne šole Dobrova tov. Franca Malovrha, kateremu sta se pridružila še tov. Vida Križman in Dušan Pavlica. V svojem programu imajo gorenjske plese, plese iz Prekmurja, Bele krajine, Koroške, Slavonije, Srbije in Makedonije. Vsako leto imajo v programu nekaj novih plesov.
Vaje imajo redno vsak teden. Za podmladek skrbi šola. V šolsko folklorno skupino je vključenih 20 pionirjev. Tu je prav šola dala najlepši zgled o vključevanju mladih ob prehodu iz šolskega delovanja v nadaljnje delo v kulturno prosvetnih društvih.
KI
P
Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Ljubljana-Vič-Rudnik vseskozi, spremlja delovanje in uspehe folklorne skupine, ocenjuje njeno delo, pomaga pri organizaciji nastopov, nudi finančno pomoč itd. V zadnjih dveh letih je bilo dodeljenih za folklorno skupino 15.115,05 ND. Lani je občinski svet oskrbel skupino z L nabavo slovenskih narodnih noš. Imajo pa tudi svoje narodne noše iz Prekmurja in Bele krajine. Največji problem je Z glasbeno spremljavo, ker še sedaj nimajo svojega instrumentalnega ansambla, kar otežkoča redne vaje in nastope. Mogoče bi jim prav tu lahko pomagata glasbena Šola s svojim oddelkom v Dobrovi.
In prikaz njihovega truda!
Seveda ni v Dobrovi nobene proslave brez foklornega plesa,
Na domačem odru so že večkrat nastopali s celovečernim programom. Z bogatim sporedom slovenskih plesov in plesov južnih narodov so nastopili že skoraj v vseh dvoranah v občini in izven nje, v Horjulu, Polhovem Gradcu, Podpeči, Brdu, Barju, Igu, Škofljici, Škofji Loki, Beogradu in v Italiji v stari Gorici.
Folklorni skupini v Dobrovi želimo še veliko uspeha pri izvajanju in širjenju lepe dejavnosti ob spremljavi narodne glasbe!
ZAJC MILICA-BREDA
I
H
KAKO IZ ZAGATE?
Toda v občini Vič-Rudnik se bodo o šoli morali pogovarjati. Zakaj? Zato, ker ima osnovna šola Škofljica problem, ki ga sama ne more rešiti.
Zgrajena je bila tik po vojni, še pred šolsko reformo. Za približno 100 otrok, kolikor jih je takrat na Škofljici hodilo v šolo, je bilo to dovolj. ..Ljubljanska spalnica", kot domačini s ponosno zagrenjenostjo imenujejo svoj kraj, pa se vztrajno širi. Sedaj je na šoli že skoro 300 šolarjev. Kaže, da jih bo še več, saj je Škofljica izredno privlačna za gradnjo družinskih hiš. Starši so za-
posleni v mestu, otroci hodijo doma v šolo.
Iz leta v leto pa se vodstvo šole težje otepa z uspešno organizacijo
otepa
pouka, vsa prizadevanja se jim raz-bij...........................
bjjajo ob pomanjkanju potrebnega šolskega prostora. Šola ima sedaj pouk v štirih učilnicah, kar je bilo ob gradnji povsem dovolj. V vsakem razredu celo nekaj manj kot 25 učencev. Vsi so imeli dovolj prostora. Takrat so bili vsi zelo zadovoljni.	,
Pouk imajo sedaj v centralni stavbi in v dveh lesenih provizorijih. Kabinetov ni. Učila se stiskajo v
omarah po razredih. Laboratorijev ni. Delavnica je v kletnem neprimernem prostoru. Telovadnice nimajo. Še igrišče ob šoli je neasfaltirano in seveda prašno ah pa blatno. Pozimi telovadijo v neprimerni dvorani. Tudi knjižnica in upravni prostori so improvizirani kotički, v katerih je bivanje komaj-mogoče. O podaljšanem bivanju učencev, o otroškem' varstvu, o razširjenih svobodnih
aktivnostih,
o šoli kot kulturnem centru kraja, o vsem tem lahko le sanjarijo.
Škofljičani so tnarljivi in skromni ljudje. Predlagajo, naj bi šolsko stav-
bo povečali. Izdelan je že tudi; črt, želijo si najcenejšo smotrn0
šitev'	hil
O njihovem problemu pa !’1(
zalo razmišljati tudi drugače. ' mlajše na Škofljici je sedanja s? s stavba dovolj velika. Štirje nižjjl redi bi lahko v njej zaživeli pti!e, in uspešno. Urediti bi bilo tre^ sodobno telovadnico. Ostale iz višjih razredov bi kazalo čWj presehti v modernejše učne store. Ljubljana-Center ima prostih učilnic. Zakaj bi ne sp1 učencev iz Škofljice? Ob spl razširjeni in uporabljeni praksi'; vozov učencev, ob skrbi za mc!J Uzacijo šolske mreže (ki se je Ll Ijana še ni lotila tako kot Mari; vidim v takem načinu edino m0
- hitro rešitev.
zadnje čase dobivamo pravo vsebino - s kulturno prosvetnim delom, kar dokazujejo dobre izvedbe dramskih del. Dramska dejavnost je v društvu najmočnejša. Tudi nove oblike družbenega dela, kot klubsko življenje, je na Barju našlo plodna tla.
Alf je zašlo društvo v kakšne nepredvidene težave?
Naše delo, polno zainteresiranosti # in razumevanja, je kot strela z jasnega spravilo s tira, ko so gospodarstveniki z občine hoteh dom bolj ekonomsko izkoristiti. To je na delo Barjanov vplivalo zelo negativno. Ponovno se je začela zbirati pri Bar-janih slaba volja, ko so zadnje čase začeli prihajati na oglede dvorane
sezonski delavci in drugi, ki bi želeh spremeniti kulturno prosvetne prostore v skladišča in delavnice, stanovanja ipd. Pravice in potrpljenje Barjanov je bilo v teh 20 letih že večkratno. Barjani so bili zaradi tega zelo prizadeti, saj so čutih, da njihov trud in delo ne rodi pravih sadov.
Kakšen sloj prebivalcev Barja je včlanjenih v KUD?
KUD sestavljajo večinoma mladi ljudje. V društvu so predvsem delavci, mlajši obrtniki (vajenci in pomočniki) ter nekaj študentov in dijakov. To je sloj ljudi, ki je vsa leta nadaljeval z delom, tako da je bilo društvo nekajkrat med najboljšimi v občini.
Kako so Barjani gledali na nastopajoče težave glede prostorov društva?
Ljudje niso mogli razumeti, da se v isti sapi, ko se govori o skrbi za kulturno rast naših delovnih ljudi, ko širom po domovini grade kulturne domove, da se v takem okolju najdejo forumi, ki problem barjanskega zadružnega doma in prostorov
Trenutno na programu KUD ,3aije“: komedija Boeing-boeing
društva gledajo le skozi dinar. Barjani ne oporekajo nujnosti odplačevanja dolgov, popravljanja in vzdrževanja doma in prostorov v njem. Vendar se zavedajo, da je bila dvorana zgrajena pred nastankom dolgov. Dalje se pozablja, da organizacija lahko in tudi vzdržuje vse naprave v svojih prostorih, vključno
pripadajoči del strehe. Bremena torej ne nosi dvorana, še manj pa Barjani. Barjani ne najdejo nikjer jamstva, da se po ev. adaptacijah, reno-viranju dvorane in pripadajočih prostorov društva ne bo našel kdo, ki bo zaradi ..lokacije in primernih prostorov" spremenil prostore v delavnice ipd. Lahko bi se celo zgodilo, da bi pristojni faktorji tedaj pozabih na trud in ugled ter uspehe, ki jih je društvo pridobilo v času svojega obstoja. Barjani se vprašujejo, kdo so tisti forumi in kje so tisti faktorji, ki pošiljajo na Barje ljudi in celo delegacije ogledovat kulturne prostore z namenom, da jih spremene za druge namene. Ali se ne zavedajo, da s takim brezvestnim ravnanjem kradejo ljudem voljo do kakršnegakoli družbeno koristnega dela!
Omenih ste, da dramska dejavnost v vašem društvu prevladuje. Koliko imate predstav in kje nastopate?
Vsako leto pripravimo eno delo, s katerim gostujemo po občini in nastopimo na zaključni občinski reviji dramskih del, na kateri smo nastopali že sedemkrat. Tudi letos bomo nastopih na deseti jubilejni reviji dramskih del.
Kakšen je sestav igralskega ansambla, kdo režira in kakšen je vaš repertoar?
V našem igralskem ansamblu nastopajo izključno mladi ljudje. Vsi spadamo v mladinsko organizacijo. Režirajo nam člani dramske komi-sije pri obč. ZKPO, ker svojega režiserja nimamo. Ker smo mladi, izbiramo tudi temu ustrezen repertoar. Predvsem mladinske igre, so-
1
Podelitev priznanj zaslužnim kultumo-prosvetnim delavk 20-letnici KUD „Barje“
dobne komedije. Po starih preživelih igrah ne segamo.
Katere dejavnosti še gojite v vašem društvu?
Naše društyo se bavi tudi z glasbeno dejavnostjo. Organiziramo nastope zabavnih ansamblov in harmonikarjev, predvsem s področja občine. Do sedaj smo imeli dvoje tekmovanj harmonikarjev in zabavnih ansamblov.
Kaj vas predvsem vodi k delu v kulturno prosvetnem društvu?
Veselje do kulturno prosvetnega dela in predvsem delo z mladino.
Kaj vas navdušuje v društvu?
Uspehi, ki se porajajo ob raznih prireditvah, ko gre za dobro organizacijo dela v društvu.
Kaj vas revoltira?
Nepravilen odnos nekaterih članov društva do drugih prizadevnih tovarišev in tovarišic.
Kaj si želite?
Da bi društvo dobro uspc'J>i
bi bilo čim več harmonije
društva in ostalimi prebivali
ker bi na ta način dosegi' ^ skupne uspehe ter uspešno tarj vali našo največjo nalogo - jjv* njevanje kulturne vrzeli na ™
v njegovi okolici. Dalje želi111’ji končno uredili ogrevanje 4v0 j pripadajočih prostorov teT °f^ dvoranski prostor z novimi balkonom. Prepričan sem. d*J z vestnim in požrtvovalni"1^, razumevanjem in pomočjo 0 ta ZKPO to dosegli.	^
AS*
Poslovil sem se od Ptc\^ Lojzeta Rozmana in mu bi se vse želje izpolnile
MIRO Pk
prcdsednil
Ma
%
"k,
živ;
S;
)?cl
Hi*
S
O
ik*^
za dramsko 1

USPEHI ŠE PRIZNANJA
etrtstoletni obračun
Viški športni delavci so lahko ponosni na to, kar so v vseh letih
0	osvoboditvi dosegli. Zato je bila tudi nedavna svečana seja pravnega odbora občinske zveze za telesno kulturo tudi po pravici '•jčana. Na njej so namreč podelili odlikovanja trinajstim športnim Bavcem in trem športnim društvom.
Predsednik občinske zveze za telesno kulturo inž. Natan Bernot ! v pozdravnem nagovoru poudaril stalno in nesebično marljivost >ortnih delavcev, vaditeljev in šolskih učiteljev telesne vzgoje, ki
1	s*ves čas prizadevali za rast telesne kulture v občini. K športu so ^šali pritegniti čimveč mladine in jo tako odtrgati od ceste in etilne. Skrbeli so za množičnost, iz katere naj bi zrasla kakovost
hlA^NC JAKŠA je dobil bronasto .. j, 0 za uspešno delo v športnem Mokerc Ig vse od ustano-leta 1959. Sestavil je roko-no Moštvo, v katerem že 10 let
rokometnega sodnika.
Grem, greš, gre — v kino
V rubriki pod tem naslovom as uu. dragi bralci „Naše ko-raunc", odslej z novimi filmi, ki bodo prihajali na platno kina
Lindič, programski h, 3r ljubljanskega Kinema-grafskega podjetja in stalni “°Pisnik naše filmske ru-
sell’.Za raMec dm vnaprej redno ski Milan Lindič, program-t„' ljubljanskega Kinema-namestnCga P?djetja- Za,° «'10 ta lb pogovor:	ZapiSah Z "jim
gramskn'*' smo nekatere pro-
Za^eaeSerkinUViČ-
nekakšn-fa lani >e bil kino Vič Prizni kin,, pendansa Šiške, re-l°ga 7 tLmatograf. Pa brez raz-10 smo mu namenili,
^'*an Lindič: Kaj bomo gledali na Viču?
fil<nskihCnrCU februarju je predvidenih za kino Vič najmanj'šest MOŽ 7 ///Pjej- Najprej bo na vrsti ameriški barvni svestern PRAVI ^ernandnm e v rcž’J' Roda Gilberta in igralci Seanom Flynom, ^1 govori”!,5>anc,om in Oeborah Heston. Gre za dinamičen westem, RochiEA p!,sodi zlatega rudnika Benson, o mehiškem banditu Naslednii ?,guezu h1 ^ ie P?*11 nenavadnih, a zanimivih obratov. ktimimitJ Iv?!' na platnu kina ,Vič bo premiera italijanske barvne naike POKVARJENCI (Vergogna schifosi) v režiji Maura
jfcsšsat
tako kot vsem drugim dvoranam v Ljubljani, določeno število premier, tj. okrog 40 novih filmov letno. In pokazalo se je, da ima_ tudi kino Vič svoje občinstvo, ki zna ceniti dober film in še bdreči slabemu.“
Kaj pa potrebe po novih dvoranah na mestnem območju?
„V zraku je zamisel o tako imenovanem trojčku, tj. o treh kinodvoranah pod isto streho nekje v mestnem središču: z veliko dvorano z okrog tisoč sedeži za filmske spektakle v cine-mascopski tehniki, s srednjo z okrog 500 sedeži za kvalitetne, a še vedno komunikativne filme in z malo, nekakšno studijsko dvorano z okrog 200 sedeži za eks perimentalne, avtorske ipd. filme. Tudi široko zaledje občine Vič-Rudnik bi potrebovalo lepšo in sodobnejšo kino dvorano, a to je že predmet pogovora, ki terja več časa in prostora.
Kako pa je s filmskim programskim pokrivanjem podeželja?
..Ljubljansko kinematografsko podjetje skrbi za dvorane in za program na mestnem področju. Dvorane v bližnji in daljni okolici Ljubljane ne sodijo v našo pristojnost."
In še to: kaj bomo v tej rubriki zvedeli?
.JFilmski spored za prihodnji mesec s kratkimi vsebinskimi oznakami za vsak film posebej in morda kakšno zanimivost o režiserju, igralcu in podobno."
8a bomo v februaiju: Pravi mož z Zahoda
"'Verina c
°rg'i° v drno, Za naPc,0> ironično obarvano kriminalko, ko med c®!1®] |ct 1 znenada umre prijatelj Manfredo. Truplo skrijejo, a 2a Mantredovo°s zadcrdaj° dob'vati pisma s fotografijo, ki raz-
dJfUBrja: I0.1*''?, od' /j1? ušesa najbrž tudi) bo obetavna prva polovica c Peljiva „,,,!, v1elllc* ekran se bo prismejala skrivnostna, škodljiva, Do"',ralna' vzburljiva in kar je še takega - MAŠKA-t„^ču, Dri,, Jena verzija, seveda! Pa vseeno še vedno hudo pri dvd! “ov siov *e7?. za ..močnejši" del človeštva. Se prej pa (najbrž) ^reh hnu”8^1 Plbl1.	KLASJE", ki prav tako zavoljo
s?,yb°jk bo ,„,2 Paturalističnih scen razburja dostojnike. Ljubiteljem fii ’ tokrat s „ “no z ameriškim westernom BOG OPROSTI - JAZ j\za rekreacyoaVUn * napadom na vlak, dvoboji, salooni - skratka,
m!Vc Voun^efe'"^ je namenjen francoski barvni film'v režiji Melf v J^^^EIRIJ ZA ŽENSKE z Robertom Hosseinom in namenloA aVnih v.10®311- Dejanje se odigrava v nekem „sanato-jjjiščinah ncm Pe,*Čnim ženam, ki pa umirajo v nenavadnih
lu.l^skem tni,°utu 'n Emelc Gcnestc. Čudovita filmska zgodba o
KSijSm'.k' -ie 1

v športnem udejstvovanju. To se jim je tudi posrečilo, saj so vzgojili že vrsto vrhunskih športnikov. Tako se tudi letos naša občina ponaša kar s tremi kandidati za muenchenske olimpijske igre.
Lani so pritegnili k delu dve novi športni društvi, ki sta pokazali že kar dobre uspehe. S tem pa je naraslo tudi članstvo v športnih društvih, ki je ponekod presenetljivo veliko. Težave so seveda s prostori in opremo, podobno kot drugod. Športnim delavcem je tudi uspelo poživiti delo kluba Savica in ŠD Krim. Z zavestjo, daje bilo lansko leto prav uspešno, so viški športni delavci'sedli v Ilirijin zimski vrt, kjer je inž. Natan Bernot podelil odlikovanja najvnetej-šim med njimi. Večina se jih je slovesnosti tudi udeležila.
požrtvovalno dela. Na tečaju v Rovinju je postal rokometni vaditelj. Več let je bil vaditelj rokometnega moštva. Leta 1969 je opravil izpit za
ACO VLAH je dobil bronasto plaketo za udejstvovanje v nogometu. Vadi mladince in je pri klubu že 12 let. Začelje kot igralec, vendar je zaradi zdravstvenih razlogov kmalu prenehal igrati. Udeležil se je tudi tečaja za vaditelje in ga uspešno končal. Sedaj je vaditelj mladinske vrste NK Svoboda in selektor mladinske postave nogometne podzveze Ljubljana.
TOMISLAV KAJ FE Ž je prejel srebrno plaketo za delo v plavalnem športu. Član plavalnega kluba Ljubljana je od leta 1948 in eden izmed ustanoviteljev. Sprva je bil tekmovalec, kasneje prizadeven odbornik, kar je ostal še do danes. Bil je pobudnik številnih akcij, odličen gospodar kluba in eno od gonil načrtnega dela v klubu. Posebne zasluge ima pri pripravi tekmovanj, na katerih je bil tudi tekmovalni plavalni sodnik. Sedaj je predsednik klubske finančne komisije.
Ing. BORIS PREDALIČ je dobil srebrno plaketo za delo pri Kajak kanu klubu Ljubljanskega brodarskega društva. Član je že od leta
1949	in odtlej stalno sodeluje pri delu kluba in pripravljanju tekmovanj. Sodeloval je tudi pri pripravi 1. svetovnega prvenstva, ki je bilo v Ljubljani v Tacnu leta 1955. Kot arhitekt je izdelal številne načrte za klubske objekte na Ljubljanici, na Mokrcu in v Tacnu. Sodeloval jc pri pripravljanju vseh mednarodnih tekmovanj v Tacnu, bil vodja državne reprezentance na mednarodnih tekmovanjih in opravljal posle kot gospodar in predsednik kluba.
SILVA SLABETOVA je prejela srebrno plaketo za svoje dolgoletno delo z mladino. Bila je uspešna tekmovalka v vajah na orodju (gimnastika in partizanski mnogoboj). Vzgojila je vrsto mlajših gimnasti-čark, ki so z njo vred zastopale društvo ne samo na republiškem, temveč tudi na državnih prvenstvih. Že od leta 1958 jc članica strokovnega odbora, in tudi članica uprave TVD Partizan Vič.
ANDREJ STREMENSZKV je dobil srebrno plaketo za svoje številne uspehe v nogometu. Začel ga je igrati pred 12 leti kot pionir NK Svoboda. Že naslednje leto je igral za mladinsko moštvo, ki je osvojilo naslov slovenskega prvaka. Kot mladinec je tudi že odigral nekaj tekem v članskem moštvu. Sedaj že devet let igra za prvo moštvo, je po stažu najstarejši, eden najboljših igralcev. To dokazuje tudi njegova vsakoletna uvrstitev v slovensko reprezentanco, za katero je odigral že več tekem.
Inž. MIHA TOMŠIČ |e dobil srebrno plaketo za uspesno delo v Kajak kanu klubu, katerega član je preko 10 let. Bil je tudi pet let član državne reprezentance in je opravljal pomembne posle v klubu. Vedno je prevzel tisto delo, ki je bilo najtežje in najbolj nehvaležno, bil jc nekaj let tajnik in nato blagajnik. Sedaj je predsednik kluba in še vedno tekmuje.
Inž. DARE BERNOT je prejel zlato plaketo za pospeševanje razvoja kanuizma od začetkov v letu
1950	do udeležbe jugoslovanskih kanuistov na svetovnem prvenstvu v Tacnu, kjer je dosegel 12. mesto. Je pionir kanuističhega športa in je bil se do leta 1963 stalni član državne reprezentance. Na svetovnem prvenstvu leta 1957 je bil šesti, leta 1959 osmi, leta 1963 pa drugi. V teh letih je bil osemkrat državni prvak. Od leta 1963 je član upravnega odbora Kajak kanu kluba Ljubljanskega brodarskega društva, bil je predsednik in večkratni podpredsednik kluba ter redno sodeluje pri pripravi tekmovanj. Že štiri leta je podpredsednik odbora za kajakaštvo pri Brodarski zvezi Slovenije.
DANILO CERKVENIK je dobil zlato plaketo za delo v telovadnem društvu. Vseskozi je vztrajen in prizadeven član strokovnega, gospodarskega in upravnega odbora in že šest let predsednik društva. Njegova zavzetost za napredek vsega članstva in mladine se je odražala na tekmah in prireditvah nekdanjega ,.lutkovnega gledališča", katerega član je bil 10 let. Poleg splošne telesne vzgoje je trenutno vodnik moškega podmladka.
MIMI HVALETOVA je prejela zlato plaketo za odlične nastope v partizanskem mnogoboju in gimnastiki. Od 1949. leta je bila zgledna vodnica in uspešna tekmovalka. Že nad 15 let je članica nadzornega odbora TVD Partizan Vič. Toliko časa pa je tudi vzorna vodnica podmladka, mladina ji zaupa in jo ima za drugo mamico.
Inž. DUŠAN KIT jc dobil zlato plaketo za uspešno delo v plavalnem športu. Član plavalnega kluba Ljubljana je od leta 1959. Po letu 1966 sc je z velikim uspehom lotil vaditeljske dejavnosti. Plavalce je pripeljal celo do olimpijskih kandida-
tov. Obenem je tudi član Plavalne zve.ze Slovenije in za svoje delo so ga že odlikovali z Bloudkovo plaketo.
ŠPELA MEVLJEVA je prejela zlato plaketo za svoje dolgoletno delo z mladino. Že pred vojno je bila aktivna članica in tekmovalka pri takratnem Sokolu. Udeležila se je številnih nastopov, tekmovanj in prvenstev. Po vojni je s strokovnim znanjem nadaljevala delo kot strokovna učiteljica za telesno vzgojo na osnovni šoli Vič.
STANKO TRČEK je dobil zlato plaketo za svoje bogato športno udejstvovanje telesni vzgoji. Do leta 1919 je bil dober telovadec pri te-lesnovzgojncm društvu Sokol. Potem pa se je začelo njegovo plodno in raznovrstno udejstvovanje. V svoji telesnovzgojni organizaciji jc bil vodnik vrst na mednarodnih tekmovanjih v Parizu, Pragi in Bruslju. Po osvoboditvi jc postal prvi predsednik nove telesnovzgojne organizacije na južnem področju Ljubljane („Krim“). Postal je eden izmed stebrov novo nastalega društva Partizana Trnovo. Bil je vodnik in tajnik, kasneje pa predsednik tega društva. Deloval je tudi v republiškem vodstvu Partizana.
Odlikovali so tudi TELOVADNO DRUŠTVO PARTIZAN TRNOVO. Deluje že od leta 1946, vendar je bilo v prvih letih njegovo delo zelo težko zaradi pomanjkanja prostorov. Leta 1953 so dom spet dobili v svojo upravo in ga preuredili, društvo pa je še bolj zaživelo. Poleg splošne telesne vzgoje delujejo v njegovem sklopu tudi razne sekcije: balinarska, sekcija orodnih telovadcev in košarkarska sekcija. Nekateri člani društva so dolgo časa sestav-hali državno vrsto (Šrot. Oblak, Štražišar, Celešnik). Društvo pa je sprejelo medse tudi nekdanji košarkarski klub Svoboda. Sedaj člani košarkarske sekcije TVD Partizan Trnovo tekmujejo v i. slovenski ligi. TVD Partizan Trnovo skrbi tudi za množičnost osnovnih oddelkov in ostalih sekcij.
KAJAK KANU KLUB LBD LJUBLJANA so ustanovili leta 1935 pod imenom JKajak kanu klub Ljubljana. Sedaj ima približno 400 članov. Zlasti po zadnji vojni so nekateri dosegli izredne uspehe na svetovnih prvenstvih: dve bronasti, dve srebrni in eno zlato kolajno. V povojnih letih so bili tudi dvakrat ekipno prvak Jugoslavije v mladinski in članski konkurenci. Od leta 1946 ni državnega prvenstva, kjer bi tekmovalci ne osvojili vsaj nekaj prvih mest. Sedaj ima klub v svojih vrstah tudi tri olimpijske kandidate. KLub ima največje zasluge za razvoj kajakaštva-na divjih vodah v Jugoslaviji. Leta 1955 je pripravil tudi svetovno prvenstvo v Tacnu.
PLAVALNI KLUB LJUBLJANA deluje od leta 1948. Prvi sadovi dela so se pokazali leta 1954, ko je klub zmagal na republiškem prvenstvu v plavanju. Plavalna sekcija je iz leta v leto napredovala, si leta 1960 priborila vstop v I. zvezno ligo, 1963. dosegla tretje mesto, 1964. in 1965. pa naslov državnega ekipnega prvaka v plavanju. Tudi skakalci v vodo so osvojili ekipno državno prvenstvo. Klub ima blizu 200 članov. Plavalni klub Ljubljana je doslej dal devet državnih reprezentantov v članski konkurenci, med katerimi so najboljši Vrbovšek, Dermastia, Trtni-kova, Košorok in Obštetar. V klubu se vsako leto nauči plavanja najmanj 200 otrok.
Ob koncu podelitve odlikovanj je odlikovance in delo občinske zveze za telesno kulturo pohvalil tudi skupščinski tajnik Darko Perovšek in jim zaželel še nadaljnje uspešno delo.
V	zašitih dresih
na prvenstvu Slovenije
V	hali Tivoli je odprto zimsko rokometno prvenstvo Slovenije. V konkurenci moških B ekip, podskupine A tekmujejo tudi rokometaši ižanskega Mokerca. Poleg Mokerca so tekmovala še moštva: Iskre iz Nove Gorice, Zagorja, Idrije in Sevnice. Ta skupina je bila zelo izenačena, razen glavnega favorita Sevnice, ki je svoje tekmece premagala s precejšnimi razlikami. Ižanci so igrali odlično z vsemi nasprotniki.
Z dobro kolektivno in ostro igro v obrambi ter premišljeno izdelanimi napadi so osvojili simpatije publike, ki jim je za uspešno izvedene akcije prisrčno ploskala. Klonili so zelo nesrečno le proti Sevnici. To pa ne zaradi neznanja ali podrejene vloge. S Sevnico, ki je ostale svoje nasprotnike premagovala z visoko razliko, so nastopili le 30 minut po naporni tekmi z Zagorjem. Pričeli so dobro in skoraj vso tekmo vodili. Toda proti koncu tekme je izmučenim igralcem Mokerca zmanjkalo moči in je svežim Sevničanom s pomočjo neobjektivnih sodnikov iz Trbovelj uspelo izenačiti in naposled zmagati z golom prednosti.
Prisotni v hali pa smo opazili še nekaj. Moštvo Mokerca je nastopilo izmed vseh najslabše oblečeno. Igralci nastopajo v popolnoma spranih ter delno raztrganih dresih. Mnogi so se spraševali, ali res ni na Igu kakšne gospodarske organizacije, ki bi Vsaj v najnujnejšem pod-
prla ta prizadevni, popolnoma amaterski športni kolektiv mladih delavcev in dijakov. Po odličnih igrah na tem turnirju so prejeli nekaj vabil za razne turnirje. Vprašanje pa je, če morajo res v tako slabi športni opremi predstavljati našo občino širom po Sloveniji. Mislim, da bi se moral najti nekdo, ki bi tem skromnim ljudem pomagal.
Rezultati turniija B skupine, podskupine A:
Mokerc : Iskra 8:5, Zagorje : Idrija 9:5, Sevnica : Iskra 18:11, Mokerc : Idrija 6:4, Sevnica : Zagorje 17:10, Mokerc : Zagorje 9:8, Iskra : Idrija 14:9, Mokerc : Sevnica 7:8, Iskra : Zagoije 12:15, Idrija : Sevnica 10:18.
Sevnica
Mokerc
Zagorje
Iskra
Idrija
LESTVICA:
4 4 0 4 3 0 4 2 0 4 1 0 4 0 0
0	61:38 8
1	30:25 6
2	43:42 4
3	42:50 2
4	38:47 0 JOŽE GREBENC
Ravnateljeva radost
Z obiska pri prosvetnem delavcu, ki ne pozna slabe volje
Odčar ga poznam, ga še nisem videl slabe volje. V vrtincu neustavljivih časovnih tokov je Jože Kavčič, ravnatelj osnovne šole-Dolomitskega odreda v Polhovem Gradcu, vselej tam, kjer je potrebna njegova pomoč. Povsod po polhograjski dolini in v vaseh, ki se strmo vzpenjajo do Črnega vrha, ga poznajo ljudje, ne samo kot zavzetega prosvet-
nega delavca, pač pa tudi kot sovaščana, ki mu krajevne senčne strani niso bile nikoli deveta skrb.
Takšen je moj prijatelj Jože, odkar ga poznam in verjetno odkar ga poznajo vsi, ki so prišli kdaj koli v stik s tern sila podjetnim človekom Če sem se spraševal, katera je pravzaprav glavna privlačnost nekdanje prazgodovinske graščine, rimskega \ vojaškega tabora in še utrdbe starih Slovanov povrhu, bi mi Jože za Polhov Gradec bržčas v trenutku dejal: „Mir, slikovit mir, mar se ti ne zdi? “
Polhov Gradec - s Severjevega griča - je kakor na dlani. Le streljaj od cerkve, kjer se ozka vaška pot spusti ob senožet in se rahlo dvigne tja do nove šole, je od trga le dobrih pet minut hoda. V zanosu, ki je za poznavalca polhograjskih šolskih razmer skozi desetletja njihovih mučnih ovinkov vse prej kot ..španska vas", se v krogu
časa bohoti novo šolsko poslopje, ki bi mu stežka našli enakega pri nas.
..Spominjaš se, ko si bit p n meni na obisku v stari graščini. Tam so bile nemogoče razmere za normalno šolsko delo. Tu je vse nekaj drugega ..." mi brez vprašanja seže v besedo Jože, ko se sprehajava po novi šoli.
Ustaviva se sredi hodnika. Na levi strani od vhoda so si domiselni šolarji postavili svoj lutkovni oder, spodaj, v kletnih prostorih, pa je - verjeli ali ne ■- pravcati plavalni bazen. Ravnatelj me še popelje v svojo pisarno, vmes pa mi pokaže še zbornico, v katero sicer ne pride veliko sonca, kjer pa je vendar prostor za slehernega med njegovimi stanovskimi kolegi.
„Ne morem opisati svojega zadovoljstva," pripoveduje moj prijatelj, „odkar smo dobili novo šolo. Zdaj gre šele delo od rok. Pa, kako fantje in dekleta pazijo na red in čistočo, na učilnice, s kakšno zavzetostjo se predajajo kabinetnemu in šolskemu pouku. Nimaš pojma, vse je na novo zaživelo okrog nas. In telovadnica, da jo vidiš..
Vem, Jože, in prepričal sem se v to. Rad ti verjamem, da si ponosen na novo šolo in da si še z večjim veseljem in zagnanostjo stopil novim obveznostim naproti.
Svoj čas si mi s ponosom pripovedoval, da se na vaši šoli skoraj vsak učenec, ki uspešno konča šolanje, nauči fotografirati, razvijati, izdelovati razglednice, fotograme, vizitke, diapozitive ... Z resnostjo, ki je samo tebi enaka, si mi tedaj dejal, da fotografija vzgaja, uči in zabava.
In česa vsega se ne bodo tvoji učenci in učenke še naučili v novi šoli, tam, kjer se ozka vaška pot spusti ob senožet in se spet rahlo dvigne. Sola ti je vselej pomenila tvoj drugi dom!
IVAN VIRNIK
Foto^ Fran^ModJc*8 SneS nevšečnosti 'n težave* onemu radost in veselje. Slednje zlasti mladini.
NAŠA KOMUNA V! -
Kako je z garažami na Viču? Za novo viško šo,°
Slika garažne hiše je vsekakor lepa, še lepši je naslov, toda kaj pomaga, ko pa je edina na Viču; interesentov za prostor pod streho za svojega jeklenega konjička pa več kot preveč.
Ne vem, kdo je temu kriv? Ali graditelj sodobnih stanovanjskih blokov oziroma soseske ali občina, ko je potrievala zazidalni načrt soseske. Nočem s tem stavkom iskati krivca, katerega bi lahko iskali po jugoslovanskem sistemu v nedogled, temveč si želim čimprejšnjo gradnjo nujno potrebnega objekta, kot so garaže oziroma garažna hiša.
Znano je že nekaj let nazaj, da avto ni več luksus, temveč potreba, zato jih je vsak dan več okoli sodobnih blokov in stolpnic, vendar brez potrebnega ali urejenega parkirnega prostora.
Zanima me, kje in kdaj bo postavljena garažna hiša za stanovanjske bloke v prostoru med Jadransko ulico in viško cerkvijo ter Jamovo in Tržaško cesto.
Na tem prostoru je 13 blokov, 8
bi stal omenjeni objekt. Stroški gradnje garažne hiše ne bremenijo popolnoma nič občine, zato ne vem, zakaj tako zanemarjanje nujno potrebnega objekta.
Eno gradbišče bivšega „Tehno-grada“ za garažno hišo tipa ,,Du-plex“ je bilo le zakoličeno (pri novem mostu na Jamovi ulici in tovarni vijakov), potem je prišel konec „Tehnograda“ in kmalu jo izginilo tudi zakoličenje. Od takrat je minilo že leto in pol, toda ni in ni pravega
dežja, ki bo pognal garaže.
O prednjem problemu sodobnih
stolpičev in 1 stolpnica (3 stolpnic na Gorkičevi nisem upošteval) in
okoli teh parkira oziroma garažira pod milim nebom ca. 350 do 400 avtomobilov.
Res porazna slika, da okoli modernih blokov počivajo noč in dan jekleni konjički in čakajo, kdaj bodo dobili svoj željeni prostor pod streho (ali amatersko in neokusno brez gradbenega dovoljenja ali moderno garažno hišo).
Če pogledamo nazaj, vidimo, da ti bloki stoje že skoro 2 do 5 let, toda garaž še ni niti ni nobenih vidnih znakov začetka gradbenih del za njih gradnjo.
Za sedanjo situacijo oziroma število lastnikov avtomobilov bi bili potrebni vsaj dve garažni hiši tipa
garaž bi se dalo pisati in govoriti v nedogled, morda je bilo tudi o tem že mnogo napisanega in prediskuti-ranega, toda vidnega rezultata ni nikjer.
Jasno je vsem, da občina ne daje v tem okolišu gradbenih dovoljenj za individualno gradnjo garaž zaradi načrtne ureditve soseske, kar je tudi pravilno, saj bi individualna gradnja pokvarila ves videz sodobne stanovanjske soseske. Čas bi že bil, da vidimo spomladi 1971 gradbena dela pri gradnji garažne (ali garažnih) hiše na tem območju.
PAVLE SLANIC, Jamova 56
„Duplex“ ali „Triplex“. Gradbena
podjetja bi bila vsekakor pripravljena za gradnjo; vem pa, da je najprej treba določiti prostor, kjer naj
Oddelek za komunalne in gradbene zadeve skupščine občine Ljub-Ijana-Vič-Rudnik na dopis tovariša Pavleta Slaniča takole odgovarja: Bistveno vprašanje tov. Slaniča je: „Kje in kdaj bo postavljena garažna hiša v prostoru med Jadransko ulico in viško cerkvijo ter Jamovo in Tržaško cesto? “
KJE?
Za stanovanjski predel od Jadranske do Merčnikove ulice v širini med Tržaško in Jamovo ulico sta po obstoječem zazidalnem načrtu določeni dve lokaciji za gradnjo garažnih hiš. Ena lokacija je na vogalu Vrhov-nikove in Jamove ulice (za obstoječo „Žičnico“), kjer je predvideno
NOVOLETNO PRAZNOVANJE DPM KRIM-RUDNIK
Društvo prijateljev mladine Krim - Rudnik je ponovno zaživelo po občnem zboru, kije bil 12. 2. 1970. Pridobilo je 140 članov, ustanovilo upravni odbbr in komisije in pričelo z dejavnostjo. Med letom so se UO in komisije sestajali in reševali razna tekoča vprašanja. Ena od večjih akcij društva je bila priprava na počitniško letovanje otrok v Pacugu. Tedaj je društvo s pomočjo patronažne službe in socialnih služb po šolah oziroma prosvetnim kadrom po šolah ugotovilo stanje socialno šibkih otrok in najpotrebnejšim omogočilo brezplačno letovanje v počitniškem domu v Pacugu. Društvo je iz svojih sredstev nakazalo štirim socialno šibkim otrokom za brezplačno letovanje v Pacugu.
Želja DPM je bila, da bi otrokom na področju Krajevne skupnosti Krim-Rudnik pripravilo „Novolct-no praznovanje". Razmišljali smo tudi o obdarovanju najpotrebnejših
predšolskih otrok. Na seji UO in predsednikov komisij smo sklenili, da se obrnemo za pomoč na delovne in družbene organizacije na področju KS. Tako smo poslali na 12 naslovov dopis s prošnjo za denarno pomoč. Obenem smo s patronažno
službo pregledali, koliko socialno
.  G	■-«.,	, 2* n m vv/azi _
r'' s
<5
osem garažnih hiš tipa Trip!ex s skupaj 420 garažnimi prostori. Druga lokacija - 7. garažnih hiš tipa Du-plex z 212 garažnimi elementi pa je predvidena med Jamovo ulico in Gradaščico (v neposredni bližini že zgrajenih stanovanjskih blokov za
grad“, ki je to območje deloma pozidalo s stanovanjskimi objekti in je
NOVA ŠOLA: OB VIŠKI CESTI ALI V ROŽNI DOLINI
uvedlo tudi lokacijski postopek za gradnjo garažnih hiš za „ Žičnico". V ta namen si je podjetje že tudi potrebno zemljišče.
!e pridobilo
viško cerkvijo). Skupaj je na tem območju tako predvideno 632 ga-
ražnih enot.
Tov. Slanič vprašuje tudi po krivcu, zaradi katerega doslej na tem območju še ni tako potrebnih garaž.
Vprašuje, ali je to graditelj stanovanjskih blokov ali občina, ki i
i je potrjevala ustrezni zazidalni načrt. Zazidalni načrt točno določa lokacije ne samo stanovanjskih, marveč tudi vseh spremljajočih objektov, med temi tudi garaž, parkirišč itd.
Tako razčlenjen zazidalni načrt je sprejela občina Vič-Rudnik po običajnem postopku tudi v tem primeru. Vprašanje krivde graditelja pa
Po likvidaciji „Tehnograda“ je izgradnjo prevzelo gradbeno podjetje ..Grosuplje"., ki je v lanskem letu uvedlo postopek za dodelitev istega zemljišča. Pravica uporabe tega zemljišča je bila še v istem letu prenešena od „Tehnograda“ na ..Grosuplje". Toda „Tehnograd“ v stečaju se je zoper to odločbo pritožil, češ da je zemljišče del njegove stečajne mase. Pritožbo rešuje republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo. Dokler pritožba ni razsojena, ni možna izdaja lokacijskega dovoljenja. Medtem pa na gornje vprašanje tudi ni mogoč točnejši odgovor. Sama gradnja tega objekta v tej velikosti bi trajala približno pol leta, prišteti pa je treba seveda še ves
— s mmm
Garažna hiša na Viču: lepa, toda edina!
se v tem primeru neposredno veže z naslednjim vprašanjem:
KDAJ?
Obravnavano območje je imelo v izgradnji gradbeno podjetje „Tehno-
čas, da bodo pridobile vse odločbe svoje polnomočje.
Oddelek za komunalne in gradbene zadeve SO Ljubljana-Vič-Rudnik
ogroženih otrok je na našem področju in se dogovorili, kako naj bi te otroke za „dedka Mraza" razveselili. Ugotovili smo, da bi morali obdarovati 29 malčkov. Prošnje, ki smo jih poslali za pomoč izvedbe »Novoletnega praznovanja" niso ostale brez odziva. Ob tej priliki se iskreno zahvaljujemo za pomoč in razumevanje delovnim organizacijam: »Livarni" iz Galjevice, »Silvaproduktu" z Dolenjske ceste, »Utensiliji", kije priskočila na pomoč materialno, nadalje Krajevni skupnosti Krim-Rudnik, SZDL Krim-Rudnik in Občinskemu odboru RK Vič-Rudnik ter Zvezi prijateljev mladine Vič-Rudnik.
S pomočjo sredstev, ki smo jih dobili smo s praktičnimi darili obdarovali 29 socialno šibkih otrok. Darila so jim bila raznešena po domovih. Za ostale otroke pa smo pripravili lutkovno prireditev »TOB1JA", katero je podalo lutkovno gledališče Jože Pengov.
Prireditev je bila 24. decembra v dvorani Krajevne skupnosti Pot k ribniku 4. Otroci so polnoštevilno zasedli dvorano. In ko je mednje prišel še dedek Mraz in jih obdaroval z bonboni, je bilo veselje nepopisno.
Z otroki smo se veselili tudi mi, ki smo prireditev pripravljali. DPM razmišlja še o novih akcijah, ki bodo zahtevale od vodstva nenehno aktivnost in konkretno delovanje.
JAKIČA TRČEK,
DPM Krim-Rudnik
Predlog za končno postajo v Trnovem, zamenjali s fotografijo?
Bon« skico lahko kmalu
PREDLOG MLADEGA ARHITEKTA — KONČNA POSTAJA V TRNOVEM
Vsi Ljubljančani, posebno pa Trnovčani, smo se zelo razveselili, ko je začela delati nova avtobusna mestna proga - TRNOVO—VOD-MAT (št. 9). Sedaj ni več problema, kako priti v službo, v šolo, saj nas ta avtobus pripelje tudi skozi Center, kjer vsak lahko dobi zvezo z ostalimi mestnimi progami.
Končna postaja v Tmoyem je pri Opekarskem mostu. Včasih pa ima avtobus zamudo, treba ga je dalj časa čakati, kar pa ni prijetno predvsem tedaj, kadar dežuje. Ljudje se stiskajo pod streho Avbljeve mesnice ali pa na nasprotni strani ceste, kjer je majhna prodajalna tobaka (zaprta) in še manj prostora. A** s® je že kdo vprašal, če ne bi bilo dobro, ko bi dobili čakalnico ah kakšno podobno zatočišče? Prav za to že obstajajo načrti, ki jih je s po-
močjo docenta Moškona izdelal absolvent arhitekture Jovan Pešič:
ŽEUE OBČANOV KOLEZIJE
Od vseh strani smo že čitali
i P<
čila, zdaj pa se oglašamo še s Ki zije, da povemo, kaj nas tišči.
ioro-
ole-
OŠKRBLJENI SPOMENIK Pred časom sem zapisal, da leži spomenik prvim baijanskim naseljencem razbit pod cesto. Zdaj pa res spet stoji, toda ... Kaj se res ne da nobenega začetega dela izpeljati do konca? — Prof. Meze
V centru Kolezije so odprle Ljubljanske mlekarne zelo potrebno trgovino in to v zgradbi Festivala, ki
ima še več najemnikov, v
skladišča. V teh skladiščih ostaja
glavneni h ostajin
ogromno embalaže, katero podjetje »Tobak" sežiga pred zgradbo do-
mala vsak dan in s tem onesnažuje naš težak oarjunski zrak. To emba-
lažo bi rado prevzelo podjetje Papir-servis in bi s tem dosegli dvojno ko
SMUČIŠČA V RAKITNI IN NJENI OKOLICI
Rakitna je priljubljena domača vasica, v zimskem času med belimi hribi, poleti med cvetovi. Od Ljub-
čem pot ni zaprta. Teren je teptan ocn
Ijanc je oddaljena približno 25 kilometrov. Cesta do Kamnika je asfalti-
rana, naprej pa je posut in dobro plužen -makadam. Avtobusne zveze
so ob nedeljah in delavnikih zelo dobre. Smučišče je od centra Rakitne oddaljeno en kilometer. Tq razdaljo morajo smučarji, ki so prispeli z avtobusom, prepešačiti, avtomobilisti
pa se lahko pripeljejo prav do smučišča. Na smučišču obratuje vleč-'
niča, ki pelje do prve postaje in naprej do samega vrha. Obratuje ob nedeljah in delavnikih. Smučišče je primerno za začetnike in tudi za bolj izurjene smučarje. Tudi sanka;
a nočne razsvetljave ni. Turisti pa se lahko okrepčajo v gostišču pri Šmidu ali v bifeju na križišču. Tu dobijo topla jedila, kuhano vino, kavo, čaj, alkoholne in brezalkoholne pijače. Strežno osebje je prijazno in ustrežljivo. Kapaciteta parkirišč je bolj majhna, a možnost parkiranja je.
Manjše smučišče je tudi v Podpeči na pobočjih Sv. Jožefa. Smučišče ni vedno teptano in tudi manj prikladno za smuko. Dnevni penzion lahko turisti dobe v gostišču pri Kirnu po zmernih cenah. Cesta je plužena.	,
Vsem smučarjem želim veliko snega in dobro smuko!
____ MARIČKA JARC
rist: veter ne bi daleč naokrog raznašal saj in gorečih ogorkov, za oddano embalažo pa bo dobili še odškodnino. To kurjenje posnemajo še sosedje, tako da imamo vedno zadimljen okoliš, da nikoli ne moremo prezračiti stanovanj, še manj pa sušiti perilo na balkonih. Vsi so bili že obveščeni, da je po zakonu prepovedano tako onesnaževati zrak, vendar spoštujejo zakon le Ljubljanske mlekarne. Na tem Festivalovem rezervatu se množijo poleg že obstoječih barak kolibe za garaže, za kuijavo in tudi za bivanje in to vse na črno. Zahtevamo, da se ta neurejenost odstrani, vsa skladišča naj sc preselijo v okolico, na prostoru Festivala pa se naj uredi potrošni center, kulturno družbeni prostori, prostori za upokojence, pošta — telefon, gostišče, kar je za takšno naselje res potrebno. Del zemljišča pa naj se dodeli novemu vzgojno-varstvenemu zavodu, ki bo verjetno letos vseljiv, za igrišča, ki jih takšen VVZ nujno rabi. Potem bi bile urejene tudi ceste, postavljeni prometni znaki in bi center Kolezije bil skupno z novim vrtom ponos občanom.
Opozorili bi še podjetje »Snago" naj ne sežiga odpadkov na Cesti dveh cesarjev, ker tudi večno tlenje na smetiščih nam vsako noč onesnažuje zrak.
V imenu skupine
občanov Kolezije
P. A..
pojasnilo na Članek ,,ni lokacije za Solo v rožni do-
in drugih objektov, na lokacj) območju v Rožni dolini pa Sl
LINJ"
V VII/1 štev. NASE KOMUNE je član roditeljskega sveta osnovne šole Vič tov. Dušan Komar razpravljal o
naj
viško področje. Ker je bil tovariš netočno informiran, kar je verjetno pomanjkljivost našega poročila, bi navedla nekaj dejstev, ki so narekovala, da so se tudi zaposleni na osnovni šoli Vič skupaj s pripravljalnim odborom odločili (kljub temu, da smo bili prvotno navdušeni za lokacijo v Rožni dolini) za lokacijo nove šole ob Viški cesti.
Dne 10. 9. 1970 so se v viški šoli sestali predstavniki vseh treh KS (Rožna dolina, Malči Belič, Vič - v enakem številu za vsako KS) in raz-
industrijski in stanovanjski o&F,
3.	komunalne naprave s° i
Viški cesti urejene, tega ni ob> Ijišču v.Rožni dolini;	l
4.	velikost parcele ob VišWJ ustreza, parcela v R. d. je 1»^ svet je močvirnat;
5.	demografski podatki k*jj pida v R. d. ni predvidenega vw t porasta prebivalstva, medtein *
ta porast na viškem področju PT viden. Nova šola bi tako stala * dišču novega naselja. Učenci L njega dela R. d. bi v novo šol* imeli bistveno daljše poti kot* danjo staro šolo. Učenci iz J _ —	‘ a bi lahko
r«
'i
lo ■
UU1IJV/
njega dela R. d. p: vali OŠ Majde Vrhi
ovnik.
pravljali o lokaciji za novo šolo. Po prednodi
prednodnem ogledu obeh lokacij in po dolgi in temeljiti razpravi so vsi prisotni ugotovili, da ima lokacija ob Viški cesti številne prednosti in sicer:
1. gradnja šole ob Viški cesti je predvidena v urbanističnem načrtu Soseske (S-6), medtem ko šola ob robu Rožne doline pri postaji TV-15 ni predvidena. Lokacijsko dovoljenje za gradnjo ob Viški cesti bo torej možno dobiti takoj, ker je urbanistično predvidena, dobiti lokacijsko dovoljenje v Rožni dolini pa bi nedvomno pomenilo daljši proces.
Spričo nespornih prednostih cijc ob Viški cesti so menili pnif j zastopniki KS, da ni potrebno,* , zaradi tega vprašanja ponovno l cevali zbore občanov, temveč O1 ( pripravljalni odbor takoj zahtev* ei Skupščino občine Vič, da bi t» investitor nove šole zaprosila S ne! kacijsko dovoljenje. Potrebe po* Ogi šoli so velike že danes, v priho« , morda že z novim letom, Pa,. , ^ postale težko rešljive ali nercšlji* ter zato ne sme biti ničesar na tej P kar bi oviralo čim hitrejšo nove šole na Viču.	' 1 ni
i >ne
Uverjeni smo, da bomo v
njah* tako kot vedno doslej. {JJ starših učencev in v viških oD
veliko podporo.
2. lokacija ob Viški cesti je v glavnem »čista" brez stanovanjskih
Za pripravljalni01 ( n osnovno šol* . SLAVICA KU» ^
Pred zaključkom: redakcije te številke smo dobili še prispevek prip*«j ^ nega odbora za gradnjo nove šole na Viču. Zaradi istovrstnosti probiei‘'juu|
ga uvrščamo h gornjemu članku.
PREDLOG
Pripravljalni odbor za gradnjo nove šole Vič je na četrti seji dne 11. 12. 1970 obravnaval problematiko v zvezi z gradnjo nove šole na Viču. Med drugim smo bili seznanjeni tudi s finančnim položajem občine Vič oziroma možnostmi za gradnjo nove šole. Člani pripravljalnega odbora so z razumevanjem vzeli na znanje, da so finančne možnosti občine glede na potrebe, relativno slabe. To bi pa pomenilo, da so vsa prizadevanja pripravljalnega odbora zaman, ker v naslednjih dveh ali celo treh letih ne bi bilo mogoče pričeti z gradnjo nove šole. S takim
Dejansko stanje na po®! , J osnovnega šolstva in otroškef* Mi stva v občini Vič (mestni ( sili k razmišljanju, da se moralU* . čani sami organizirati in poiW 1,1 rešitvi problemov. Zato prcdlW $t(
da skupščina občine in vse p°*|J organizacije v občini razmis11"
vsilili	v	1 Ui/»■ -- I
tem, da ponovno aktuali*® J < predlog o referendumu za san* » spevek. Zavedamo se, da to m bolj idealna rešitev v občinkj
1
»h
še, če je osamljeju v okviru ~	' >a snftf,
0
ta" ,
zaključkom pa pripravljalni odbor ne more soglašati. Potrebe pc
Potrebe po gradnji nove šole na Viču so z vsakim dnem bolj pereče, zato bi morali čimprej pričeti z gradnjo druge osnovne šole na Viču. Program za novo šolo, ki ga je pripravljalni odbor predložil občini, utemeljuje to nujnost.
Prepričani pa snftJ, da nam n* J stati »prekrižanih rok" in čak® \ šitev, za katero ne vidimo n°® . realnih možnosti.	(Jn
Prosimo vse prizadete orj*® Id organizacije, da same razitusfj |( našem predlogu, v koordinacij’’ ^ odboru pa pripravijo nacf1 . akcijo!
PredJC pripravljalnega za gradnjo novf,rfc]: GEZA
K.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll l'
Na mestu, kjer stoji sedaj tobačna prodajalna, bi lahko zrastel prijeten bistro, kjer bi našli zatočišče ne le tisti, ki čakajo na avtobus, ampak tudi sprehajalci ob Ljubljanici, kijih je vedno več. Bistro-čakalnica bi vsebovala večji prostor, kjer bi bila točilna miza. Okna bi bila velika, steklena, ob njih pa mize. Odtod bi sc videlo na Opekarsko cesto, če že prihaja avtobus. Poleg tega bi bila v bistroju tudi prodaja tobaka in časopisov, saj teh ni daleč naokrog. Pripravljeni pa bi bili tudi sendviči, kava ter drugi prigrizki, kar bi ustrezalo predvsem tistim ljudem, ki si zjutraj nimajo časa pripraviti zajtrk.
KER JE ODŠEL, JE VSE ZAMRLO
V Gerbičevi ulici št. 23 je deloval mladinski klub, ki je pred kakim letom zamrl, ker je ON odšel v tujino. Tedaj so mladinci prirejali lutkovne predstave. S poedinimi deli so tudi
bo predvidoma 'v najkrajše^ iri
gostovali v drugih dvoranah, razen v klubskih prostorih. Po Njegovem
»normalizirano", ker je zope' ON.
Vendar pa sc vsiljuje 'TL ---- ... _.. 7K,^ SVy
NA
NI 'ON ZNAL ■> 'p-gib
odhodu je ta dejavnost zamrla. Bliž-
nja pivnica je preostanek mnogo bolj privabljala. Kot posledica temu
V prostoru bi bil WC in telefonska celica, saj te ni daleč naokrog in bi bila zares potrebna tudi v tem delu mesta. Najbližja je namreč šele
pri Trnovski cerkvi. Ob bistroju bi bil majhen prostor z mizami, kjer bi
si odpočili ob lepem vremenu predvsem sprehajalci in izletniki ob Ljubljanici.
Sedaj pa še vprašanje, kdo sc bo odločil za gradmo te zares potrebne bistro-čakalnice? Zato pozivamo podjetja in privatnike, ki bi jih stvar
rij pri
je bila HUDA KRI »dveh nasprotujočih si čet", kije našla svoj konec v intervenciji organov javne varnosti ter v bolnišnici.
Sedaj se je tudi ON vrnil. V tem mladinskem klubu zopet urejajo zanemarjene prostore in peč, da bodo prostori nared čimprej. Že v bližnjih hladnih dneh, kot upajo, se bodo mladinci zopet lahko sestali in nadaljevali že prej začeto delo z lutkovnimi predstavam. Seveda so za preganjanje dolgega časa mladini na razpolago nekatere igre, pri katerih ni potrebno mnogo hrupa. Ker so pa mladi, bodo radi prisluhnili tudi glasbi in zaplesali. Skratka, življenje
MAR
DELA PRENESTI
ali pa je se kaj ... ar
V premislek bi vsekakCjfhl vredno da bi mladini stojni organi terenske področja še kako intcresiKLioj nost. Temu bi zlahka radio-amaterstvo, 11,0 i ra i kino-foto sekcije ali dramsk'J 11 in še kaj. V nekaterih dejavn® j tg, možne podpore tudi v okvdH,, [o ske tehnike (Mestni odbor «3 . tehnike Ljubljana Koi*1.^ 7/11, soba 69). V medseboj11.) U zavi z mladimi na eni strs® vg drugi strani z navedenim .. r. LT, bo zaživelo tudi kako dv , nimanje mladine na terenu »J ZIJA.
BOŠTJAN NfJ ^
sl/ iht

utegnila zanimati, naj se oglasijo in odkupijo parcelo, da bi bistro-čakalnica bila čimprej zgrajena!

Dragi bralci »Naše komune", tudi v vas prosimo, da nam pišete, kaj mislite o tem načrtu. Upamo, da ste spoznali, kakšna potrebna in koristna stvar bi bila to ne le za Trnovčane, temveč tudi za ostale prebivalce Ljubljane.
COKO
DEDEK MRAZ TUDI NA BRDU	Ju'
Crajevna skupnost, krajevni od- *‘vo.T.f.°_v::,I?ovr“.i'LtoV1/uiV^V bor SŽDL in Rdeči križ na Brdu pri
Krajevna skupnost, krajevni od-' a pr
Viču so pripravili našim najmlajšim
občanom - predšolskim otrokom v torek, 29. decembra popoldne prijetno presenečenje. Učenci osnovne šole Vrhovci pod strokovnim vod-
so uprizorili v Domu <irU^,o <] ganizacij na Brdu pravljic11 Po igrici pa je dedek
Iral
spremstvom obdaril vse malčke. Vsi so prejeli enaK , dobrot. Mamice so koma) K
PRIJETNA SILVESTROVA NOČ V AVTOBUSNI GARAŽI
vale malčke od veselja. bilo kar lepo število tudi
sc letos prvič srečali s svoj ^ ^ pričakovanim dedkom " ccm vseh otrok.
Dramska skupina fantov in deklet
iz Roba in okoliških vasi je pripra-Robu do-
vila za Silvestrov večer v bro uro humorja, da sc je vsakdo res nasmejal od vsega srca. Spored je popestril še zgovorni dedek Mraz, ki je tudi obdaril najbolj prizadevne vaščane tega kraja. Vmes pa je večkrat na svojo harmoniko poskočno in ubrano zaigral Tonček Centa, tako da so marsikoga že med programom zasrbele pete. Po končanem sporedu je vse zaživelo, staro in mlado, v prijeten silvestrski večer.
saj se je iz Tončkove harmonike in z gramofonskih plošč vrstila prijetna glasba vso noč. Čeprav ni bilo vreme naklonjeno, sc je zbralo kar veliko število ljudi, saj so že tretjič v letu 1970 mladinci in mladinke pripravili za svoje gledalce predstavo. Vaščani so dočakali novo leto ob domači be-sefli in pesmi in tako sc je še prehitro približalo jutro.
MILAN PODLOGAR, Srnjak 8, p, Rob
Zgoraj navedene mno^jJi r izacijc pa so se spomnil6 arejših, onemoglih iu :čih na Brdu in Griču.1 jih na njihovih domovih- j0v>’ A
večih na Brdu in Griču, .r/itn jih na njihovih domovih . V ■« jim predvsem zdravju m z*1 v novem letu, ter jih 0 j-g j*. Cr pinti praktičnimi darili-letos Rdeči križ zelo j roko. Marsikatero oko ^ [if jdi bolnega se je orosilo oh ' jiTjj, občutku, dfl se jih je šport" jjvfh ba tudi sedaj, ko jim je tc* prinesla bolezen.