Leto Vil., štev. 4b („jutro" xv^ st- 271«) Ljubljana, ponedeljek 26. novembra 1934 c/i>i«»viiL£,Lvu. ujuoijana, tvnatljeva ulica 6. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 6L 11. — Telefon SL 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št_ 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru SL 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-eartnprla. Ponedeljska Izdaja Cena 2 llifi fuilcuujjao . uaje ■ ■ vsa'- ponedeljek zjutraj. — .Ma roča se posebej tn velja po pošt prejemana Din 4.-, po raznašai cih dostavllena Din 5.- mesečne Uredništvo: Ljubljana: Knanjeva ulica 5. Teieiok SL 3122. 3123. 3124. 3125 tn 312h Maribor: Uosposka ulica 1L Telefok SL 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Ogla«! p< tarifa Nov madžarski manever Madžarska vlada s! je nenadoma premislila in zahteva takojšnjo razpravo o jugoslovenski pritožbi, pričakujoč, da bo posaarski plebiscit odvrnil pozornost svetovne javnosti od te razprave Ženeva, 25. novembra, r. Madžarski delegat Tvbor Eekhardt je včeraj ob 18. pose-til generalnega tajnika DN Avenola ter mu izročil noto, v kateri zahteva v imenu svoje vlade, naj se jugoslovenska pritožba takoj stavi na dnevni red prihodnje izredne seje sveta Društva narodov. Svet Društva narodov se bo sestal 5. decembra, da razpravlja o posaarskem vprašanju ter se bo nato ba-vil t vprašanjem, ali naj se razpravlja o jugoslovenski pritožbi takoj, ali pa naj se od-godi razprava na redno zasedanje sveta DN, ki bo meseca januarja. V ženevskih krogih sodijo, da se je madžarska vlada odločila za ta korak predvsem zaradi tega, ker so v Budimpešti spoznali. da bi vsako zavlačevanje Madžarski še bolj škodovalo in jo še bolj diskrediti-ralo v očeh mednarodne javnosti. Na drugi strani računajo s tem, da se bo v zvezi z razpravo o Posaarju morda dalo skleniti s Francijo kake kravje kupčije in omiliti sklepe, ki jih bo vsekakor sprejel v obsodbo Madžarske svet Društva narodov. Madžarska nota V starem tonu zanikanja zavrača madžarska vlada hude obtožbe in zahteva takojšnjo razpravo Ženeva, 25. novembra. AA. Zastopnik Madžarske pri Društvu narodov Tyboi Eekhardt jc izroč 1 sinoči generalnemu tajništvu Društva narodov Avcnoru predstav-ko svoje vlade naslednje vsebine: V imenu madžarske vlade mi je čast iz« ročit' preko vas to noto svetu Društva narodov. -,i se bo sestal te dni na izredno zasedariie v Ženevi. Besna kampanja, ki ji ie Madžarska izpostavljena po atentatu v ManeiKeu kakor tud: najbolj fantastične obtožbe, ki sc že dolgo časa širijo proti ne i. so že seda; ustvarile poetično atmosfero. k: jc polna resnih nevarnosti ne samo za mirne odnošaje med posameznimi državami v Evropi, temveč ie tua.: takega značaja, da more ogrožati ves svetovni mir. Napetost, ki obstoja, je .h la še poostrena s pritožbo, k: jo je jugoslovanska vlada predložila svetu Društva narodov 22. novembra in ki sta jo podprli tudi obe drugi državi Male antante. S to pr.tožbo sš jugoslovanska vlada dovoljuje, da obtožuje Madžarsko in napravlja njene oblasti o poldne ie preminula mati albanskega kralja Ahmeda Zogu. f. DECEMBRA KONCERT Brezimnim junakom v spomin Odkritje spominske plošče narodnim mučenikom na Suhem bajerju Ljubljana, 25. novembra. Sredj lepega jesenskega dopoldneva jt Suhi bajer v svojem gozdnem zatišju doži-ve. danes lepo, intimno svečanost: ž vi, ki so deležni svobode, za katero so padle številne žrtve, so na grobovih 23 neznanih junakov, ki spe ob vznožju Golovca nad vojaškim streliščem, ob 11. dopoldne slovesno odkriLj spominsko ploščo. K svečanost! se ie zbralo veliko število narodnega občin-tva. Zlasti številno Je bilo zastopano članstvo Narodne odbrane, Združenja četnikov in ORJUNAO. katerih zastopniki so postavili tudi častno stražo ob skromnem, a prisrčno lepem spomeniku, k' tvor- kot impozanten kvader iz pohorskega granita z marmornato ploščo prav za prav podstavek za bodoči pokopališki križ. Nled drugimi so prisostvovali odkritju plošče gg. Ribičič za -Dansko upravo, dr. Rup-n'k za mestno občino, podpolkovnik Bakič za poveljstvo mesta, senator dr. Rožič, Lorger za Združenje rezervnih oficirjev, Priičič za Združenje jugoslovenskih dobro-voljcev, Božič za Združenje borcev, Robelj za SK.l. Brnčič za oblastni odbor NO, Kos ::i S k:, far za Združenje jugoslovenskih četnikov. Rozman za ORJUNAO, prof Sič, kije obenem avtor osnutka za spominsko ploščo, za Jadransko stražo, nadzornik Ur-ban-čič za »Sočo«, Maša Gromova za Klub Primork, Modieeva za Žensko banovinsko zvezo, Gust; Starinova za KJS in pa seveda tudi ves odbor za postavitev spomenika na Suhem bajerju s predsednikom Kalinom. V lepem številu so se pod vodstvom gg. Poštenjaka in Grila zbrali tudi otroci z Gradu, ki že od nekdaj z najlepšo zvestobo skrbe, da so rta grobovih ne>-znanih mučenikov za našo svobodo ob praznik li prižgane lučke in da so gomile okrašene s cvetjem. Svečanost je- otvo-rila godba dravske divizije z veličastno Jenkovo Molitvijo, nato pa je šentjakobski župnik Barle opra-vil slovesne molitve in z nj.im je molila vsa množica, k; se je v slikovitih skupinah zbrala v globeli, v kateri leži grobišče, in po obronkih okrog nje. Godba dravske di-vizije :e ves potek svečanosti spremljala z znamenitim triom Beethovnove Žalne koračnice. Šentjakobski pevsk zbor pod vodstvom prof. Repovža pa je zapel nekaj v srce segajočih pesmi. Med pobožno tišino je izpregovoril predsednik odbora g. Kalin in izvajal med drugim: Zbrali smo se na tem žalostnem mestu, kjer so točno pred 30 leti počil prvi streli avstrijskih t!-ačite!je.v in p°driii prve žrtve za našo skupno nacionalno svobodo. Od časa našega uedinjenja smo romali vsako leto v ta tihi kotiček Suhega bajerja in se solznih oči, a s hvaležnostjo v src h spominjali teh žrtev. Mi. ki smo imeli srečo, da smo dočakali svobodne dni. bomo gledali in pazili, da se nikdar več ne povrnejo čas Suhega bajerja. Teh 2.3 žrtev. k: tu spe, predstavlja pričetek neizmernega števila žrtev dolgotrajne osvobodilne borbe, iz katere je vzrasia naša narodna država. Na stotine in na tisoče najboljših sinov našega naroda je sledilo v smrt tem bajerskim žrtvam, neizmerne muke in trpljenja je mora! narod prenesti za svo'~rxlo in uedinjenie. In ko se je narod posvetil edinemu cilju, ureditvi svojega tako zasluženega miru. ie kruta usoda zahtevala od njega še eno, največio in najdragocenejšo žrtev, srčno kri našega nadvse ljubljenega kralja Uedinitelja. viteza miru, vo-d:telia m očeta naroda. Ko se danes spo-rrtinjamrr žrtev Suhegp bajerja, se moramo s hvaležnostjo v .c h spominjati tudi vseh neštevilnih trum borcev, padlih za našo svobodo. V prvj vrsti na se moramo spomniti njega, ki je doprinese! najtežjo žrtev za našo svobodo, srečo in mir. našega kralja mučenika Aleksandra I. Pri tem spominu pr segamo, da bomo vedno in pov-od tudi mi zastavila vse svoje duševne in telesne moči. pa tudi svoje življenje za ideal, za katerega so padli oni, ki se jim danes klanjamo. Obljubljamo in prisegamo, da bomo verni izvrševalci poslednje volje našega velikega kralja in da bomo čuvali Jugoslavijo. Slava padlim žrtvam. slava spomin« viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja! Med predsednikov m govorom se je od-grnila trobojnica. ki ie zakrivala marmornato ploščo, oddelek voj-ke pa je oddal častno salvo. Nato sta dve deklici z Gradu. Plestenjakova Vida ln Klančarjeva Slava, dekliamiraii dve prelepi, v srce segajoči pesmi, ki ju je nalašč za to prit ko zložil Jan Plestenjak, na koncu je močan »tro-ški zbor skupno v veličastnem ritmu izpovedal svečano prisego: Vse za Jugoslavijo! Tj otroci z Gradu so prinesli v vso svečanost najlepšo intimnost in med nj ho-vi-mi deklamacijum; skoraj nobeno oko mi ostalo suho. V imenu oblastnega odbora NO je nato izpregovoril še g. Benčič, ki je v svojem pomembnem govoru poudaril med drugim: Ko je objel po balkanski vojni ves naš jugoslovenski jug silen val narodne zavesti, ko so se tudi pri nas začeli pojavljati močni znaki narodnega odpora in zahteva po skupnosti z brati po 'krvi in jeziku, je smatrala Avstro-Ogrska, da je napoč i čas, da končno likvidira nevarnost našega narodnega prebujenja, da z enim udarcem uniči ne samo že tedaj svobodne brate Srbe, ampak tudi nas. v njenih mejah živeče Jugoslovene. Naš narod je z boljo in srdom v duši moral prijeti za orožje, da se bori v sovražnih vrstah ne samo za dobro hi ve! čfho svojega stoletnega tlačite-lia. marveč da pomaga ugonobiti svojega rodnega brata in da zatre še sam sebe. Toda bilo je prepozno. Narodna duša je bila prebujena, bila je osveščena. Ne zapori, ne vislice, ye krogle in druga sredstva niso več mogla zatreti in uničiti sadu, ki je zraste! iz stoletnih suženjskih muk, iz trpljenja naroda, negovan iti marljivo zalivan s srčno krvjo najboljših njegovih sinov. Tukaj pred nami leži peščica naših mučenikov. ki so neustrašeno dali duška svoji narodni zavesti, ki so šli raje v smrt, kakor da b; prenašali sramoto suženjstva, a-Ii da bi celo dvignili roko in moralno orožje proti lastnemu bratu. Mi, ki danes stojimo na njihovih grobovih, znamo in moramo znati ceniti ne samo žrtve teh na-š h mučenikov, ampak tudi ideale, za katere so padli. Njim, žrtvam poslednjega izbruha in ob-upa naših narodnih sovragov, in z njimi vsem onim nepreglednem trumam naših borcev in junakov, ki so položili svoja mlada ž vljenja na oltar naše •svobode, prisegamo, da bomo znali ne samo ceniti njih žrtve, ampak tudi, da bomo znali živeti in se boriti za njihov ideal, za narodno in državno svobodo. Toda te žrtve še niso bile dovolj, moral je pasti za nas še sam naš viteški kraJj! Narodna Odbrana kot izrazita nositeljica bos-be za narodno svobodo, ie težko prenesla ta najtežji udarec. Narodna Odbrana kot živ izraz borbenosti in požrtvovanja celotnega našega naroda črpa svojo moralno moč baš iz porazov in težkih udarcev usode. Ona se zaveda, učeč se jz svetlih primerov Kosova in afcanske Goigote, da se narod ne more zatreti ne z ognjem ne z mečem .dokler živi v njem narodna in državna zavest dokler .ie borben in pripravljen na najtežje žrtve. Težka je bila borba, ne-zmernc so b le žrtve, srce se krč; od boli. V tem mogoče najtežjem trenutku, ki ga je doživel naš narod, kliče Narodna Odbrana vsem padlim žrtvam narodne svobode, v prvi vrsti Njemu, našemu največjemu Mučenižku, naši največji žrtvi, »Slava!«, žive pa roziva na okup, na skupno nesebično delo za ono cIje. za katere so padii oni, za veliko, močno, nedeljivo Jugoslavijo, za veličino, nrir in srečo vsega jugoslovenskega rea-roua. Naj živi kralj Peter II., naj živi kraljevski dom, naj živi Jugoslavija! Z državno himno, ki io je zaigra'a vojaška godba,. se ;e zaključila ta lepa spominska svečanost Odškodninske razprave s 30 pričami Lendava, 25. novembra. Te dni se je vršila na lendavskem sodi. Sču pred sodnikom okrožnega sodišča g. dr. Pesnikom zanimiva razprava, pri kateri je bilo zaslišanih nad 35 prič. Lansko jesen je ravnatelj Lendavske hranilnice g Pollak Emil na lovu obstre-lil go. Fricovo, ženo lendavskega mehanika rja in težkega invalida. Gospa se je vračala demov iz Murskega Središča na kolesu s svojim štiriletnim sinkom, ki se je vozil s svojim kolesom pred njo. Naenkrat je počil strel in gospa je začutila bolečine na roki in v srednjem delu telesa. Poškodbe same niso bils tako hude, da bi ogražale življenje, vendar se je pa Frico-va tako prestrašila, da je dobila živčne napade tn je postala za težje delo nesposobna Razprava pred kazenskim sodnikom v Lendavi in nato v Mariboru je ugotovila krivdo g Pollaka. Zdaj pa se je vršila rasi-prava o odškodninskih zahtevkih Fricove. Ta je po svojem zastopniku zahtevala odškodnino v znesku 100.000 Din. Kakor rečeno, je bilo na razpravi zaslišanih okrog 30 prič, med njimi lendavska zdravnika gg. dr. Klar in dr Preiss. ki sta poškodovanko zdravila Iz Maribora pa sta prišla sodna izvedenca gg. dr. černič in dr. Zorjan. Obdolženca je branil odvetnik iz Maribora g. dr. Blanke, a go. Fricovo je zastopal domači odvetnik g. dr. Pikuš. Po štiriurni razpravi je vendarle prišlo do poravnave in se je g. Pollak zavezal plačati vse stroške sed-dnega postopanja, kakor tudi vse stroške zdravljenja in naposled še 30.000 dinarjev odškodnine. Predavanje. Drevi ob 20. bo v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti predavanje Ljudske univerze. Prorektor dr. Slavič bo govoril o Prekmtiriu. Vstop prost! Požar na Galjevici Ljubljana, 25. novembra. Nocoj ob 20.15 ic izbruhnil na Galjevici požar na podstrešju hiše št. 210, ki je last magistratnega uslužbenca Tomaža Anžurja. Prvi je opazi! ogenj in obvesrll rolše jsko stražnico na Dolenjski cesti učiteljski cbi-turijent M;rko Božč in pros;l. da obveste reševalno postajo n pokličejo gasilce na pomoč. Pokiicni gasilci z motorno brlzgal-no so takoi prihiteli na lice mesta, napeljali iz Galjevca cevi do hše in pogasili v pol ure požar, ki je groz'1, da objame še ostalo hišo. K sreči ni bilo vetrovno, tako da se ogenj ni razširil. Anžur ima približno 10.U00 Din škode. So:-ed.;e so mu požrtvovalno pomagali in nosili pohištvo na prosto. Pogorelo je samo podstrešje, kjer je bilo nekaj starega pohištva, ostala hiša je pa še dobro ohranjena. Anžur jc bil zavarovan. Cigan s stotaki Ljubljana, 25. novembra. Zgodilo se je doli na Dolenjskem, v prijetni vasici, kjer je blizu velik samostan in kjer je vrh hriba prijetna gorjanska postojanka, kamor v poslednjem času radi polete ljubljanski izletniki, ki jim je na Gorenjskem preveč znan že vsak kotiček. Na Dolenjskem, pravijo, je doma še pristna romantika, ljudje pa so zgovornejši od zgovornih in hitro kakšno uganejo. Včasi se smejejo oni drugim, včasi pa drugi njim. V tisti lepi vasi je torej kovač Lojze te dni pridno gonil meh in koval žareče železo na nakovalu da so letele iskre vse naokrog. Z delom je prestal le tu in tam za trenutek in razmišljal, kako bi si pomagal do lažjega in boljšega zaslužka. Stopil je tudi na prag in se ozrl proti nebu. izpod katerega je izmenoma nekaj časa sijalo sclnce in spet deževalo. Preden je kovač Lojze stopil nazaj v poltemo kovačnice. kjer je na ognjišču tlelo žareče oglje, je začui na cesti za hišo energičen poziv: Hajde Luca!« Hip nato se je prikazal izza ogla bradati cigan Pero, ki je poganjal rjavo, boso kobilo. ?Dober dan bog daj! Mojster, podkovala jo bova!« Lojze se je nekam nezaupljivo obrnil proti ciganu, se popraska.! za ušesom in vprašal: »Bi jo že... pa imaš denar?« jHo—o,« je menil cigan, »nimam niti pare.« Sunil je kobilo v bok, napravil dva koraka dalje, privezal konja k drogu in se zaupljivo sklonil k Lojzetu. Pričel je govoriti polglasno, nato pa še tišje, šepetaje. Lojze je gledal nekaj časa mrko, nato svet-leje, mileje dokler se ni pojavil na njegovem obrazu vesei usmev, ki je pokazal obenem neverjetno iznenadenje. Počakal je še hipec, nato pa se lotil dela. Cez četrt ure je stala ciganova kobila na novo obuta, veselo je rezgetala, čeprav je bila še vedno privezana. »Zdaj pa skočim k sosedu!« je menil Lojze in zaupljivo pogledal bradatega cigana. »Da, pojdi!« je velel cigan in se široko postavil kraj vrat. Cim se je Lojze pojavil v hiši soseda, ga je poklical v stran. Precej časa sta govorila potihem in pri tem oba sukala oči, kakor da bi se menila o vojni ali o strahovih Slednjič sta podpisala neki papir in je sosed Lojzetu odštel 600 Din. Lojze je nato skočil domov čez cesto, kjer je še vedno stal cigan s kobilo. Brž jo je odveza!, nakar je Lojze posadil na glavo čepico in sta odšla v gozd. Cigana in Lojzeta je spremljala samo kobila. Odhajati ju js videl le sosed, ki je zrl za njima v čudnem pričakovanju. »Uh, če je to res... če je to res...!« Sosed je čakal in preobračal papir, ki ga je držal v roki. Preden je zatonilo solnce za. hribom, sta se cigan in Lojze ustavila v gošči. Bradač je pogledal Lojzetu globoko v oči, napravil neko znamenje in dejal: »Tu jih imaš, kar pograbi jih!« Presenečeni kovač je vzkliknil v divjem veselju. V trenutku se je sklonil in pričel grabiti. Pred seboj je imel raztresenih vrečo »cikorjevcev«, kakor pravijo ponekod na deželi lOOdinarskim bankovcem. Lojze je grabil, sopihal, metal cikorjevce, ki jih je bilo na kupu kakor listja, in se potil. Cigan mu je samo še poseeel v žep in potegnil iz njega 600 Din izposojenih pri sosedu. nato pa je s svojo rjave kobilico vred izginil lz gošče bogzna kam. Lojze pa je še vedno grabil, še vedno basal cikorjevce v vrečo. Slednjič je po-grabil zadnje stotake in stisnil vrečo pod pazduho. Pot mu je še vedno lil s čela. V glavi se mu je vse sukalo in je počakal trenutka, da se odpočije ... Naenkrat pa je zaslišal poleg aeoe skr beč glas: »Joj. Lojze, vendar sem te našla!« Kakor bi trenil ga je minil ves car. »Kako pa stojiš Lojze?« ga je vprašala skrbna žena, ki je bila iskala moža do mraka po gozdu. Lojze je še vedno stal nepremično in krivil roko, kakor da drži pod pazduho polno vrečo, Zbujen je za vpil ves preplašen in a tožečim glasom »Vraga, kam so pa izginili...?« s-Kaj kdo?« je hitela spraševat Zena. »Hudimana, cikcrjevci, vreča stotatkov « žena je prijela tarnajočega moža pod pazduho in ga spravila domov. V njegovo hišo je trenutek nato priskakljai sosed in pričel se je zanimiv razgovor. »Imel sem jih, imel sem jih,« je trdil Lojze. . Celo vrečo!« šele. ko se je Lojze nekoliko pomiril. Je izvedela žena, kaj se je prav za prav zgodilo. Bradati cigan, ki ni imel denarja za podkovan je konja, je prepričal Lojzeta, da ima v gozdu cel zaklad. *Kako, da ga ne dvigneš?« ga je bil vpraša! nezaupljivi Lojze. »Kaj če meni, ko ga mi pa takoj odvzamejo orožniki.« še nekaj časa kovaček ni verjel, slednjič pa je cigan Lcjzeta le prepričal. »Meni boš dal od zaklad madžarske vlade v svojem programu dne 14. januarja 19P>. Takrat so v spomenici posebej poudarili, da bodo pri svojih zahtevah vztrajali tudi v primeru, da vrhovn- svet v Parizu dodeli Prekmurje kraljevini SH.S. Ko je bilo potem IVek-murje dodeljeno kraljev ni SI iS, so agitatorji za Budimpešto uporabili kot eno glavnih gesel obljubo, da bi Prekmurje pod madžarsko vlado dobilo popolno gimnazijo. Madžari so že ob koncu 19. stoletja nalašč za madžarizacijo Preknvurcev ustanovili gimnazijo v Monoštru, ki leži samo nekaj kilometrov od sedanje državne meje. Vkljub pčlemu številu učencev to šolo samo zaradi obmejnega položaja vzdržujejo 7 znatnimi žrtvami še dandanes. Gimnazija v Murski Soboti je bila ustanovljena prav nacionalnih ozirov. da tvori protiutež proti madžarskemu vplivu in obenem kulturno vez med Prekmurjem n ostalo Slovenijo. Zaradi posebne zgodovine Prekimirja. ki je šele s prevratom prišlo iz fevdalnih razmer. vlada v njem posebna življenska struktura in ima prekmursko ljudstvo po- sebne potrebe, ki jih lahko razume samo izobraženstvo, zraslo v teh razmerah. Razen neznatnega števila, ki je pa po večini vzgojen v madžarskih šolah, takega zobražen-, stva ni. Zaradi nepopolnosti gimnazije v Murski Soboti pa izobraženstvo v Prekmurju le počasi narašča, brez primere počasneje kakor v okoliših skoraj vseh ostal;h gimnazij dravske banovine. Tako je lani pršlo na lO.OoO prebivalcev gimnazijskih okolišev Murske Sobote 21 nižješolcev, v Novem mestu 26. v Kočevju 41. v Kranju 51. v Ptuju 36. In vendar pripada soboški gimnaziji skoraj največji okoliš v dravski banovini. Saj štejejo srezi soboški, lendavski in ljutomerski, ki mu prpadajo, vsega skupaj 125.713 prebivalcev, medtem ko jih ptujski okoliš šteje samo 71.013. Do ostalih gimnazij v dravski banovini je Murska Sobota mnogo preveč oddaljena, saj je do najbližje v Ptuju nič manj kakor 61 km. medtem ko je Ptuj oddaljen od Maribora samo 38. Kranj Od Ljubljane pa 30 km. S-romašeina, ki je v Prekmurju doma onemogoča večini sinov študij na drugih šolah v Sloveniji, medtem ko se na gimnazijo v Soboti lahko ob razmeroma majhnem strošku vozijo s kolesi ali pa hodijo peš. Prav tako je Murska Sobota, kar se tiče prež v-Ijanja dijaštva. eno najcenejših slovenskih mest. Brez popolne gimnazije v Murski Soboti bo srednješolska izobrazba v Prekmurju somo pravica za otroke bogatašev. Mimo vseh teh subjektivno4culttirnih rnzlogov, ki jih moramo pri reševanju tega vprašanja na vsak način vpostevati. pa je treba še pribiti, da ima Prekmurje v vsej dravski banovini največji davčni količnik in da je to ena izmed najgosteje naseljenih pokrajin v Jugoslaviji. Zemlja sama ne more nuditi kruha vsem rodovom, ki prihajajo. zato išče znaten del mladine poti v srednjo šolo. Soboška gimnazija ima stalno več dijakov, kakor jih zahtevajo zakoniti predpisi za obstoj višjih razredov. Meseca maja je bilo letos na soboški gimnaziji v I. razredu 79 dijakov, v II. 74. v III. 58, v IV. 41. Za eventualni V. razred se jih je priglasilo 47. Za novo šolsko leto pa sc je v prvi razred vpisalo nič manj kakor 103 učencev. Vse te številke pričajo, da življenska sposobnost gimnazije v Murski Soboti stalno rase in da je zahteva prekmurskih Slovencev po celi srednji šoli v Murski Soboti najmanj upravičena, če že kdo ne bi hotel priznati, da mora Prekmurje dobiti celo gimnazijo že iz razlagov nac:onalnega prestiža. Prijeta vlomilska družba Orožniki so prijeli tatinsko druščino, ki se je udejstvo-vala v Tišini in okolici — Družba je štela 15 samih mladih ljudi Murska Sobota. 35. novembra. Orožnikom v Tišini se je posrečilo, da so izsledi: številno vlomilsko družbo, ki je \ zadnjem času ogražab imeti e prebivalcev. 15 čianov šteje družba, k: je morala nastopiti pot v inursko-soboške iodne zapore. Po "večini so to poljski delavci, še mladi, med njimi pretežno taki. ki so že sedel;. Največ je od njih trpel tišinski šolski upravitelj g. Antauer, ki so mu v nekaj mesecih odnesli okrog lO.OUO kg različnega žita. Začelo pa se je tako-le: Lansko leto ie g. Antauer vzel za hlapca nekega P. Kma-ii za njim pa je stopil tamkaj v službo tud-i njegov brat. Snarejši brat, ki je bil tam že dalje časa v služb: ter je prav dobro pozna! vse domače razmere, si je prilasti razne predmete in vse to po navori iHi nekega Baše, ki je okrog sebe zbral več takih zl kovcev ter jim bil vodja. Mlajši brat jc kmalu zapadel v mreže starejšega ter mu začel prav pridno pomagati pri nepoštenem ros'u. Še preo bile nikdar večje kakor 50 Din. Niso pa kradli le žita in medu, nego so biLi tudi pravi dihurji vsem kurnikom. Številne posestnike so na ta ms čin oškodovali. Seveda so kokoši spet prodajali naprej. Zdaj je nj hove-mu početju konec. V rti orožniki so rešili ljudi večnega straha za svoje imetje. Naše gledališče Drama Začetek ob 20. uri Ponedeljek. 26.: Velika noč. C. Torek. 27.: zaprto. Ljubljanska drama. Abo-nenti reda C bodo :me!i drevi predstavo Strindbergr ve »Velike noči«. Z njegovo pasijonsko igro, ki jo je soisal v zreli dobi v duševno než nem razpoloženju, je posegel brez velikih učnkov v najbolj skrite gloo;ne duševnega življenja. Ta igra je pesnitev najčistej š.ga sijaja. Režira C ril Dib^vec — V src do bo proslavi Nušičeve 7Hitn ce z me-govo najnovejšo komedijo »Žalujoči ostali« Delo režira Kreft. NTajV>'i vidna vlog« je Agaton. ki ga igra pri premieri Potokar V reprizah pa bosta alternirala s Cesarjem Komedija je satiričnega značaja in žigosa pogoltno žlahto. prežečo na dedšč no. Predstava je za B. Opera Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 26.: zaprto. Torek. 27.: Izgubljeni valček. A. Sreda, 28.: Hoffmannove pripovedke. — Sreda. Ljubljanska opera. V torek bo prva re- priza Stolzove operete »Izgubljeni valček« (Dvoje src v tričetrtinskem taktu) za A. Predstava je občinstvu izredno ugajala, ker je prinesla namesto toliko uporabljene jaz-zovske glasbe melodiozno. solidno muziko. Pogreb Frana Kavčiča Ljubljana, 25. novembra. Sredi žalostnega, sivega jesenskega popoldneva je danes Ljubljana spremila bivšega predsednika Zveze gostilničarskih drug Frana Kavčiča, zaslužnega in uglednega organizatorja našega obrtniškega življenja in javnega delavca na njegovi poslednji poti. PTed hišo žalosti na Privozu se je zbrala ogromna množica prijateljev, znancev in spoštovateljev pokojnika, in ko je starokatoliški župnik g. Lavrinc blagoslovil krsto na pragu in so pevci šentjakobskega pevskega zbora pod vodstvom prof. Repovža odpeli v srce segajočo žalostinko, se je po Karlovški cesti formiral dolg in veličasten sprevod. Za križem in za praporom Sokola II., ki mu je bil g. Kavčič delaven član in podpornik, je šla močna skupina Sokolov na konjih s fanfarami, ki so z žalnimi koračnicami spremljale sprevod, številni pogrebci so pred vozom s krsto nosili velike vence, ki so jih med drugimi poklonili tudi Zbornica za TOI, Zveza gostilničarskih zadrug. Združenje gostilničarskih obrti v Ljubljani in Zveza za tujski promet. Za krsto je vsa solzna stopala tako kruto prizadeta pokojnikova rodbina, nato pa se je razvrstil skoro cel kilometer dolg žalni sprevod. Na čelu sta šla ljubljanski poslanec minister dr. Kramer in mestni župan dr. Puc z bivšim starešino Jugoslovenske gasilske zveze Turkom. Dalje so bili v sprevodu predsednik Zbornice za TOI Je-lačin s podpredsednikom Josipom Rebekom, predsednik Zveze gostilničarskih zadrug re-stavrater Majcen, predsednik Zveze trgovskih gremijev Kavčič, predsednik društva Jugoslovenskih obrtnikov Pičman, nar. posl. Rasto Pustoslemšek, bančni ravnatelj dr. Krofta s številnimi drugimi zastopniki denarnih zavodov, veliko število članov mestnega sveta med njimi dr. Fettich. dr. Bohinjec, dr. šubic, Urbas, Olup in Daks, mestni fizik dr. Rus itd. Napredni tisk, ki mu je bil pokojnik vedno naklonjen, je zastopal glavni urednik : Jutra« Virant. Poleg stanovskih tovarišev pokojnika, ki so s svojo izredno veliko udeležbo izpričali, kako priljubljen je bil g. Kavčič v krogih naše gostilniške obrti, so bili zlasti številno zastopani tudi njegovi politični prijatelji s predsednikom Marnom in drugimi funkcijonarji šentjakobske krajevne in okrožne organizacije JNS na čelu. Solnce se je že nagibalo k zatonu, ko so pri Sv. Križu, tam sredi ljubljanskega polja položili Frana Kavčiča v njegov zadnji dom. Naj mu bo miren počitek v okrilju ljubljene domače grude. Wa|„„, Madno ftfVEA Po burji, dežju ali snegu je posebno potrebno, da zaščitite svojo kožo pred vetrom in slabim vremenom, a to boste najbolje napravili takole: vsak dan na večer, preden ležete spat, nadrgnite kožo nalahno z Nivea kremo. Koža postane zaradi tega mehka m gibka, a poleg tega tako odporna. da ji še tako slabo vreme ne bo škodilo. Zaradi Eucerita, ki ga vsebuje Nivea krema prodre ta globoko v kožo, a ne ostavi za seboj nobenega bleska ter je istočasno krema za dan in noč. je spet otvorila sezono živahen zbor maribor ske podružnice NSZ Maribor, 25.novembra. Danes dopoldne je bil v mali dvorani Narodnega doma izredni občni zbor mariborske podružnice Narodne strokovne zveze, ki ga ie sklica! ljubljanski glavni odbor. V njegovem imenu je otvoril in vodil zeo-rovanje. za katero je bilo med nacionalnim delav-tvom veliiko zan:roanie, čian glavnega odbora NSZ g. Vladimir Kravos. V uvodu je pojasnil g. Kravos delavstvu vzroke, zaradi katerih je bil osrednji odbor pris-ljen napraviti red v podružnici, ki se je odločno uprla osrednjemu odboru m hudo •kršila poslovni red. Mariborska podružnica tudi ni hotela plačevati centrali določenih dajatev, tako da je nastal zaradi te->ga že problem, ki ga je že rešila centrala •na ta način, da je odstavila podružnični odbor in imenovala komisarja in njegov >o-zvol« novi podružnični odbor, volitve odbora ni bilo in bo posle vodil še naprej sedanji komisar. Ljubljanska kronika Ljubljana, 35. novembra. Sinoči je nekdo vlomil v Podobnikovo ;ostii'.no v Mosta h, k: jo ima v najemu ne-\i Daimabinec. Tat je odnesel gnjat, dru.ee icstv ne in nekaj cigaret. O vlomu je bila •bveščena policija. Doipo!dne se je pripetila na Gornjem go-em blizu Iga na iovu liuda nesreča, katere žrtev je postal 161 e tn i Stanko Ponlkvar iz Čelimelj. Lovci so menda priredili *fraka-do na zajce, med goniači je pa brl tudi Stanko Po nesreč' ga je neki lovec nevarno obstrelil Stanlco je dobi! ves naboj v trebuh in v glavo in so hudo ranjenega morali prepeljati v bolnišnico, kjer so ga popoldne operirali. Fantovo stanje je precej resno, vendar zdravniki 'urajo^ da mu bodo rešili življenje. Manjša nesreča je doletela tudi 31 letnega delavca Andreja Kovača, doma z Janže-ve pr sta ve pri St. Vidu. ki je včeraj v Šiški pri gradnlj padel v kanal. V salonu restavracije pri Levu jc »Soča« v soboto zvečer otvorila novo sezono svojih priljubljenih predavateljskih in družabnih večerov, na katerih se že nekai 'et sein soboto za soboto zbi-ra velik stalen krog ljubljanskega občinstva. Letos je »Soča« za prvi večer pridobila odličnega znanstven ka g. univ. prof. dr. Spcktorskegd. da predava o aktualni m zanimivi temi: Kriza liberalizma. Pred številnim poslušalstvom je v •imenu zadržanega predsednika društva župana dr. Puca izpregovoril nekaj otvori.ve-nih besed nadzornik Urbanč č. Prof. dr. .Spektorski je v obširnem in temeljitem predavanju z nazorno besedo obrazložil zgodovinski postanek, razvoj n pomen liberalizma, te važne idejne strujc. ki jc zarezala tako vidne, globoke brazde v politično, gospodarsko, pravno in filozofsko življenje Evrope in vsega kulturnega sveta. Svoja izvajanja je pričel z zanimivo razlago besede »liberalen«, ki je španskega izvora in ki ima dandanes v francoskem besednjaku n;č manj kakor dvajset različnih pomenov. Zmagal je liberalizem s proglasitvijo človeških prav c. ki jih je uveljavila francoska revolucija s svojim individualističnim. optimističnim in formalističnim pojmovanjem človeka in svobode. Pojav 1 se je kot odpor proti merkantilizmu in zanimivo je. da dandanes, v dobi krize liberalnih načel, merkantilizem spet zmerom krepkeje stopa v ospredje. Podrobno je predavatelj razložil razvoj liberalizma na pravnem, političnem in gospodarskem področju, nato pa jc živo or sal pojav novih socialnih idej, ki so se pričele uveljavljati v tridesetih ietih prejšnjega stoletja in ki so zmagale z veliko revolucijo 1848. Politični razvoj po vojni je na nov način utrd i moč protiliberalnih miselnih struj, saj se tako fašizem kakor socializem odločno zavzemata za prhnat države in družbe nasproti poedincu. Kakor v dobi merkantilizma sc tudi v tej dobi krize liberalnih idej zmagovito oglaša vera v načrtno gospodarstvo. A znamenite Le bnitze- ve besede, da ima vsak miselni sistem v tem. kar trdi prav. in se moti v tem. kar zanika, v polni meri veljajo tud; za liberalizem in njegovo usodo. Kakor so liberalne , ideje v življenju držav dandanes prav za prav na umiku, tako je prav verjetno n mogoče, da bo liberalizem prej ali slej spet na kakšen način oživel — saj ne more biti dvoma, da je v njegovem miselnem sistemu mnogo trdne in trajne resnice. Po zanimivem predavanju, za katero so Sočani nagradili g. profesorja z iskrenim aplavzom, se je v kratk h besedah zahvalil predavatelju podpredsednik društva g. Sancin. nato pa je nadzornik g. Urbančič v daljšem zanimivem govoru orisal življenje m boje odličnega rojaka tam od Soče. uglednega narodnega delavca in publicista Andreja Gabrščka. ki slavi jutri 70letnico svojega življenja. Podrobno je med drug m orisal zasluge, ki si jih je Andrej Gabršček že pred štiridesetimi leti pridoh:! za organizacijo slovenskega šolstva v Gorici. Pod njegovim vodstvom so v dobrih desetih let h zgradili Slovenci v srcd'šču Gorice in na periferiji pet sijajnih šolsk;h poslopij, v k;iter:h so pod lastno streho imeli slovenske otroške vrtce, deško in dekliško ljudsko šolo. pripravnico za srednje šole. vodnico in moško učiteljišče, ki se je .z Ko pra preselilo v Gorico. Nad 1500 slovenskih ctrok je obiskovalo te zavode. Dr. AnVm Gregorčič, pod čigar protektoratom so goriški Slovenci iz lastn;b sredstev izvršili vse to delo. je pr boril na Dunaju tudi slovensko gimnazijo, ki je b la tedaj nek;'k tini-kum na vsem slovenskem svetu. — G. Gabršček. ki so ga Sočani povabili na ta prijateljski večer, se je oprostil zaradi rahlega zdravja, obenem pi jc sporoč:! svojim rojakom, da je poleg dveh knjig »Goriških Slovencev«, ki sta zšli. skoraj do kr.ija napisal tudi že prvo enako knjigo o preteklosti Trsta in Istre. Po prosvetnem tlelu večera sc je v salonu pri Levu razvila v domačem krogu prijetna zabava. Otvoritev planinske ceste v Kamniško Bistrico Kamnik, 25. novembra. V naši javnosti je bilo že mnogo govora o gradbi nove planinske ceste v Kamniško Bistrico ki naj bi modernim vozilom omogočala pot do osrčja planin. Ta cesta je bila danes otvorjena. Le nekaj redkih izletnikov in povabljenih zastopnikov raznih oblastev in ustanov se je v teku dopoldneva zbralo v Kamniku, odkoder je k otvoritvi ob 31. krenil majhen sprevod avtomobilov, Ki naj po novozgrajeni cesti doseže dom SPD v Kamniški Eistrici. Pri Gaberju — tako imenujejo kraj. kjer se loči udobna novozgrajena cesta od stare. strme in skoro neporabne — je bila cesta zaprta s skromno girlando zelenja in vencem z državno trobojnico, ki so ga pozneje položili pred sliko blagopokojnega kralja na vhodu v njegov lovski dvorec v Kamniški Bistrici. Z nekaj priložnostnimi besedami je zastopnik kr. banske uprave razglasil cesto za otvorjeno in prerezal zeleno girlando, nato pa je sprevod avtomobilov krenil proti Kopišam in domu v Kamniški Bistrici. Pri zadnjem mostiču tik pred samim planinskim domom so vsi gostje izstopili in se napotili proti vhodu v kraljev lovski dvorec, kjer je visela kraljeva slika, a pod njo je bila prižgana večna luč — znamenje velike ljubezni, ki so jo gojili do svojega najvišjega gospodarja naši vrli planinci. Ko je bil naš blagcpokojni kralj Aleksander I Uedinitelj letos i. septembra zadnjikrat v tem svojem lovskem dvorcu, je obljubil, da se bo po novi planinski cesti, ki tedaj .še ni biia popolnoma uovršena, še pred koncem leta ponovno vrnil v to bajno planinsko kraljestvo. Nav. zočni so s sklonjenimi glavami :n enomi-nutnim molkom počastili spomin velikega kralja, s čimer je bila skromna svečanost otvoritve zaključena. še med potjo pri Kopišah se je sprevod avtomobilov ustavil in so navzočni strokovnjaki sklepali o vprašanju, do kam naj bi bil dovcljen avtomobilski promet po novi cesti. Nekateri so predlagali, naj bi bil dovoljen le do Kopiš. a drugi, ki so s svojim predlogom predrli, so predlagali dovoljenje za vožnjo do samega planinskega dema v Kamniški Bristrici, ker sicer cesta sploh ne bi biia potrebna. Ako je cesta dograjena do samega doma. naj služi javnim in tujskoprometnim interesom v polni meri in naj do tedaj v vsej svoji dolžini dostopna motornim vozilom H koncu smatramo za nujne potrebno, naglasiti potrebo ureditve avtomobilskega prometa na tej novi planinski cesti, že ta-kcj danes so sc namreč dogajali primeri, da so ob istem času vozili zasebni avtomobili v obeh smereh in bi se kaj lahko primerila nesreča. Vozni čas bi bilo potrebno urediti nekako tako. kakor je v Logarski dolini, da je namreč vežnja v eno smer določena od gotove do gotove ure, a v ostalem času vožnja v drugo smer. Istočasne vožnje v obe smeri namreč cesta ne dovcJjuje, ker je preozka in prenevarna. Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, pdebelelosti in protinn, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Slovenski umetnik na dvoru Ljubljana, 25. novembra. Te dni se je vrnil iz Beograda akademski slikar g Jakac. ki je bil pred mesecem dni pozvan na dvor v Dedinju, da izroči Nj. Vel. kraljici Mariji še ne oddano in neobjavljeno drugo serijo .slik kraljeve družine. G. Jakac je bil sprejet na dvoru kot gost in pridržan, da portretira Nj. Vel. rumunsko kraljico Marijo. Izvršil je tri portrete v veliko zadovoljstvo obeh kraljic. Naslikal je tudi rumunskega princa Nikolaja, ki je prispel z aeroplanom na enodnevni obisk na Dedinje, potem rumunskega polkovnika, maršala in adjutanta rumunske kraljice Zvviedineka in našega zunanjega ministra Jevtiča. katerega portret je dovršil tik pred njegovim odhodom v ženevo. G. Jakac je edini slovenski slikar, ki je bil že ponovno deležen visokega odlikovanja s tem, da so mu bili poverjeni v delo portreti članov naše kraljeve družine zdaj še rumunske. Portreti so zasnovani strogo umetniško Zanimivi so zlasti trije portreti rumunske kraljice, ki se udejstvuje tudi v literaturi Prav zdaj se pripravlja nemški prevod njene obširne avtobiografije, napi sane v angleščini. Naslov avtobiografije j« r Povesr mojega življenja« Rumunska kraljica je tudi avtorica neštetih priljubljenih otroških povesti. Drzen vlom v Mariboru Maribor. 25 novembra. V soboto popoldne med 13. in 17. ;e bil Izvršen na Meljski cesti drzen vlom v stanovanje tkalskega mojstra StaiiKa Koluž-jaka. zaposlenega v Huiterjevi tovarm. Neznani storile so S- spiaz !• v stanovanje in odnesli i7. omar vse njegove prihranke \ znesku 35.000 Din. Tkalski mojster in njegova žena sta bila o vlomu ocveščenu med delom v tovarni. Ker vlomilci v stanovanju niso dosti brskal , je verjetno, da so razmere dobro poznali. Policija je aretirala dva sumliivca, o Lderlh sumi, da sta vlomila ali Da vsaj sodelovala pri vlomu. Denarja pri njih niso našli. Objave ZKl) bo predvajala danes ob četrt na 15. uro svoj velefilm »Mata Hari««, ki nam pokaže življenje znane slavne plesalke in drzne vohunke. ki so jo Francozi obsodili na smrt. Kr tika prišteva t« film med najboljše filme Grete Garbo Vstopnina 3.50, 4.50. 5.50 in 6.50 Din. Dogodki po širnem svetu StratosSerno letalo za potnike Ameriške Eastern Air Lines so izročile prometu Douglasovo letalo z dvema motorjema. Ta aeroplan je absolvra pod \od-iitvom kapitana Riokenbackerja rekordni polet iz Los Angelca v New lork, kamor je priletel v 12 urah in o minutah, Zato kani zdaj imenovana družba napraviti s tem letalom več poletov v substratosfero. Seveda je tej svrui prunerno uredila aparate na zunaj in znotraj N@v finančni škandal v Franciji Židovski bankir Levi je okradel na tisoče malih vlagateljev Dva zaveznika Pariški bankir Levi je aretiran in zaprt ter se bo mora! zagovarjati pred sodiščem zaradi falzifikatov. Zdi se, da sc bo ta afera izcimila v nov škandal tipa StavdsV. Sodna komisija, ki pregleduje knj.ge Levi j« ve banke, jc ugotovila, da znašajo bančne operacijc, s katerimi je imel opraviti sleparski Žid, —g4 17. h2—b3 Sg4—e5 18. Kgl—h2 Pripravlja f2—f4 kar tukaj ni bilo mogoče, zaradi Se5—c6 in črni bi zamenjal belemu dve napadalni figuri. 18. *7—afi 19 f2—f4 Se>5—c6 20. Sd4—f3 Skakača rabi beli za napad. 20. : b2 21. Dd2 : b2 Ld7—e6 22. Db2—cl Krije grožnjo na c4 in pripravlja odločilni udar. 22. Db6—c5 Tudi f5 bi bi1 o slabo. zaradi Sg5. efS: m Ld5+. Proti sledečemu prodoru ni bilo obrambe 23. f4—f5! g6 : f5 24. Del- h«! Sedaj se maščuje še tudi slabost črnfh polj, ker manjka lovca na g7. 24. f5 : e4 Na f6 bi dobilo 25. Sg5!. Fg5:. 26. De6:-f. KhS, 27. Td5!, Db4, 28. Tfl. Beli bi im«l še vedno napad, ki bi mu prinesel vsaj nekaj kmetov. 25. Sf3—g5 Dc5—©5 Obup. Kajti Df5. 26. Le4:. Df2 + , 27. Lg2, Df5 (ali LfS. 28. Tfl. Dc2. 29. Tf5:!, Df5:, 30. Le4, Df2 + . 31. Khl). 28. Te6:!. fe6:, 29. Le4. Df2-k 30. Khl bi vodilo tudi k takojšnjemu koncu, 26. Dh6 : h7+ Kg8—f8 27. Sg5 : e64- f7 : e6 Seveda ne De6:, 28. Dh8 mat. 28. Tel : e4 De5—b2 29. Dh7—g6! črni se vda. ker mata ne bo moeel več doi-ga preprečiti. Na pr. Dg7, 30. Tfl-f, Kg8. 31. De6-K KhS. 32. Th4-f. Vasja Pire. Posetite razstavo ljubljanskih likovnih umetnikov v kazinski dvorani v Mariboru. Harry Woiley: čudež v pragozdu Sedeli smo v zakotni kantini in pili whisky. Svetlolasi zdravnik, nadzornik skladišč in jaz. Pred nami .je ležalo zelenkasto morje, ki so ga obkroževale mrzle gore Sierre, za lagunami pa v motni meglici pragozd. Tam v zalivu je čakala snežnobela jahta. Bila je last Američanov, ki so bili prišli v Mehiko na lov. Nadzornik skladišč je pomaknil svoj sombrero1) nazaj, srknil požirek whis-kyja in pokazal z ustnikom pipe proti jahti. »Sem so prišli doživljat pustolovščine,« je dejal zaničljivo in napravil še en požirek. /-Kakor bi tu sploh še kaj bilo. Pragozd ... smešno! Lahko bi se peljali skozenj z avtomobilom kakor čez Broadway.-) Svetlolasi doktor se je nasmehnil. »Pa ima vzlic temu svoje skrivnosti,« je dejal tiho. Pragozd? Skrivnosti? Smešno. Mehika je dandanes s svojimi pragozdovi vred civilizirana dežela.« Doktor je zmajal z glavo. »Jaz jo poznam še od druge strani,.< je odgovoril. »Če naročite še kaj pijače, vam bom povedal nekaj takega, da se boste zgrozili.« Američan se je nasmehnil. »Prav radoveden sem, kaj nama mislite povedati...« je rekel. Potem je naročil novo 1 Sombrero je široko krojen klobuk. * Brcadway je najlepša cesta Newyorka. steklenico whiskyja. »Well, dobro« je začel svetlolasi doktor. »Dve leti ali pa še nekaj mesecev več je že preteklo, kar se je to zgodilo. Dobil sem cbisk iz Nemčije in odločili smo se, da poj demo na lov v pragoezd. Doli na jugu blizu Oaxace. S seboj smo imeli pet konj, štiri domačine in živeža za sedem dni. Čez Sierre smo šli proti jugovzhodu, kar po sredi gozda. Tam ni bilo nikakšne avtomobilske ceste, niti steze, in pot smo si morali sami delati s sekirami. To je bilo nekaj za moje goste iz Nemčije! Tudi kuščarji, pajki in hrošči jih niso motili. V tem izletu so videli pač samo romantiko ne pa nevarnosti in oddaljenosti od obljudenega sveta. Kadar smo zvečer počivali in so domačini že uredili prostor za šotor, smo odprli kovček, kjer smo imeli radijski aparat in začeli loviti postaje iz Argentine in Združenih držav. Prav srečno smo potovali Tudi z lovskim plenom smo bili lahko zadovoljni. Ubili smo dve puni, jelenov pa je bilo toliko, da smo med njimi iskali samo najlepše. Za kosilo smo si nastrelili rac in gosi in jih spekli. Dišale so sicer malo po smoli, toda tudi to spada k romantiki. Pet konj je bilo že obloženih s kožami in rogovi, ki so pričali o naši lovski sreči. Začeli smo se že pripravljati na povratek. Šesti dan smo postavili šotor na neki goličavi blizu reke. Zakurili smo ogenj. Konji so se pasli v bližini taboriščat domačini pa so jedli trdi prepečenec, ki so mu pravili »tortiller* in pili žganje. Mi smo si pekli za večerjo mlade papige. Potem smo posedli okoli ognja, da bi malo podremali. Radio smo že prej izključili. Vse okoli nas je skrivnostno pokalo in hrešealo. Nekje daleč v gozdu so tulile zveri. Tri metre za nami so čepeli domačini in molče strmeli v pojemajoči ogenj. Obupen mir. Ogenj je že ugašal. Prišel je čas, da zlezemo pod mreže, ki varujejo pred moskiti. Iznenada pa se je začul pridušen krik, besno sikanje ga je sprejelo in z grozo v očeh eo naši spremljevalci — domačini planili kvišku. Nekaj vej je počilo in domačini so se že začeli križati. Z veje drevesa, na katerem je slonel naš šotor, je visel nad srobotom skrit zeleiikosto se lesketajoč, drgetajoč kačji trup. Smrtna groza nas je izpreletela. Orjaška kača je s potuhnjenimi očmi opazovala naše taborišče in njeno besno sikanje je naznanjalo, da se pripravlja na napad. Nismo se upali govoriti dolge minute. Nismo se upali ganiti. Da bi streljali? .. Nemogoče. V razburjenju bi bili zgrešili in kačo prisilili k napadu.« Svetlolasi zdravnik je izpfl kozarček whiskyja, »Da« je nadaljeval, »tedaj pa se je eden nemških gostov spomnil nečesa nenavadnega. Počasi, korak za korakom, ne da bi bil izpustil kačo izpred OClf SO JO splazil k šotoru. Ena sama kretnja in pograbil je radijski aparat. Sreča je hotela, da je vse delovalo. Sprva se je čulo samo hreščanje. Potem se je to hreščanje spremenilo v ubrane glasove. Orkester goslačev je igral v San Antoniu, tam daleč v Texasu. Izprva se kača ni ganila in nas je zmeraj uporno gledala. Toda potem je menda začela prisluškovati. Njene zvite kretnje so postajale hitrejše, telo ji je začelo še hitrejše, močnejše drgetati. Potem pa se je z morečim sikanjem spustila na tla. Domačini so preplašeno odskečili. Toda kača je menda pozabila vse okoli sebe. V vijugah se je približala šotoru, tistemu kraju, odkoder so se slišali visoki prijetni glasovi. Zvila se je v klopčič, se vzlic svojemu debelemu telesu vzpela kvišku in sukala glavo okoli aparata, kakor bi nekaj prosila in prosjačila. Iznenada pa je balo glasbe konec. Goslači so ntiihnili in r naslednjem komadu so igrali sami trobentači. Kača je bila menda presenečena. Sunkovito se je vzpela kvišku in zasikala proti aparatu. V soju žepne svetilke smo videli, kako se mu je besno bližala. Trobentači so igrali dalje. Iznenada pa se je kača spustila na tla, zlezla k najbližnje* mu drevesu in zlezla nanj. Slišali smo hreščanje, glasno, grozeče sikanje ... Videli sano, da se napad začenja. Videli smo, kako se je kača ovila veje, da bi se pognala, tedaj pa se je zaslišal krik, ki nam je vzel sapo. Stokajoče renčanje se je pomešalo s strašnim sikanjem, pojemajoče sopenje se je pomešalo s pesmijo trobentačev. Žepna svetilka je vrgla svoj svetli stožec v gozd, odkoder so se culi ti glasovi. V njegovem soju smo zagledali ogromen zelenkasto se lesketajoč kačji trup, ki se je ovijal okoli nečesa črnega, renčečega, sopečega, čedalje tesneje, strašneje. In zdelo se nam je, da slišimo, kako se nekje lomijo kosti. Ves ta boj je bil kratek kakor nenadna prikazen, potem pa je vse utihnilo. Tudi godbe je moralo biti konec, kajti aparat je utihni L Deset minut smo čakali, šele potem smo se upali iti dalje. To, kar smo videli, je bilo strašno. Na preperelih tleh pragozda smo zagledali temno, črno divjo mačko, ki je bila napol skrita med srobotom. Ena tistih nevarnih roparic, ki se poženejo z drevesa tudi na človeka. Okoli njenega trupa se je ovijala ogromna kača. Mačka je še živela. Z zlomljenimi rebri je vzdihovala. V gobcu je imela glavo kače, ki je bila že mrtva. V smrtnem boju ji jo je morala odgristi. Doktor je umolknil. Prižgal si je spet pipo, ki mu je bila med pripovedovanjem ugasnila. Američan je skomignil z rameni in se nasmehnil, mene pa je bilo skoraj groza. »To je bil čudež pragozda.« je tiho dodal zdravnik. »Potem sem še zvedel, da je mačka nekaj prej napadla dva pastirja in ju raztrgala. Dobro je vedela, kakšni so ljudje in kakšna je njihova kri, vzlic avtomobilski cesti in civilizaciji. Natakar! Prinesite še steklenico whisky-ja... Če se vam bo potem ljubilo, gospoda, si lahko ogledate kačjo glavo pri meni doma. V špirit sem jo dal. Vzel sem jo mački iz gobca, ko sem ji dal milostni strel, da se ni predolgo mučila. (B.R.) »JUTRO« pooedeijska iadaja _ «= 5 šest točk je spet oddanih Včerajšnja prvenstvena nedelja je vrgla po dve točki Iliriji in Mariboru, Celje in CSK pa sta dobila po eno — Vrstni red na vrhu je do nedelje: ČSK, Maribor, Celje Ljubljana, 25. novembra. Današnja prvenstvena nedelja nas je obogatila za tri nadaljnje rezultate. Na sporedu so bila tri važna srečanja, in sicer v LJubljani med IJi-rijo in mariborskim favoritom — Železničarji, v Mariboru med enajstorico Maribora in drugim zastopnikom Ljubljane v pod-.savezni ligi — Hermesom ter končno v vročem Cakovcu nied dozdaj nepre-! na ga no domačo enajstorico in lepo na-oredujočirni Celjani. Ljubliansk^ rezultat je prvo presenečenje! O Železničarjih so s tekem v tekoči sezoni krožile večinoma ugodne vesti in tudi njihova pozicija v tabeli je obetala tesen rezultat ali vsaj hud odpor v boju z Ilirijo. Toda gostje so do odmora razočarali na vsej črti, po odmoru pa kljub solidne,] Se mu delu niso mogli več nadoknaditi izgti-be. Rezultat je po poteku igre nekoliko previsok; vsekakor je bil za Ilirijo več kot dobrodošel, saj si je z njim temeljito popravila razliko golov m napravila prvi dve stopinji navzgor po tabeli. Za drugo presenečenje so poskrbeli agilni Cefcani na igrišču v Cakovcu, ki >e bilo že za marsikaterega jačjega nasprotnika usodno. Po ogorčeni borbi — deloma so jim pomagali domačini sami, ker se v vsej igri niso resno lotili svoje naloge — so onesli dragoceno točko in se z boljšo razliko golov povzpeli na tretje mesto v tabeli. Čeprav samo prehodno, toda vendar vsaj tako! Več ali manj pričakovani rezultat smo dobili iz Maribora. Moštvo Maribora sicer ni več nasprotnik, kakršno je v spominu iz prejšnjih sezon v tekmah za podsavezno prvenstvo in izbirnih nastopih za ligo. toda po dosedanjih rezultatih in drugem mestu, ki ga trenutno zavzema, vendarle podsavez-ni konkurent, ki energično sili v ospredje. Ce mu le naloga »v teku dogodkov« ne bo pretežka'... Hermesa je s porazom v Mariboru zadela — tudi začasno, na srečo — neprijetna usoda, da mora do prihodnje nedelje čakati dogodkov kot »outs-ider«. Današnji izidi so precej premetali dosedanje postojanke po tabeli, ki kaže zdaj naslednjo sliko: CSK 6 3 3 0 19:7 9 Maribor 5 3 1 1 10:9 7 Cel.>8 6 2 1 3 9:10 5 Železničar 5 2 1 2 10:12 5 Rapid 5 2 0 3 10:10 4 Ilirija 3 1 1 1 9:5 3 Svoboda Mb. 5 1 1 3 9:24 3 Hermes 3 1 0 2 7:6 2 V naslednjem so naša poročila: Več sreče ko pameti je imela včeraj Ilirija, da je z razliko petih golov dobila pri Železničarju dve točki ie danes v borbi za podsavezne točke »odbMa« svojo prvo teknx> na Ihi-b-ljariskh teh. Dva izlera v Maribor in v Čakovec sta jo stala tri točke, v Mariboru je pust:ia oi>e. v Cakovcu eno; prvi nastop na domačem igrišču ii je prinesel obenem prvi popolni uspeh: zmago v izdatnem razmerju. Vreme ie bilo za ŠKro menda dobro, za sriedalce bolj šibko. Že pritiska hladen zrak nroti večeru in tako ie bil tudi obi-sk bolj po pozni sezoni. Tilstih nekaj sto gledalcev pa je imelo priliko, da je živo posesalo ' tok i^re, caj je bilo dovolj končnih efektov za katerimi stremi nogometna igra in ki spravijo občinstvo v dobro voljo, čeprav je isrra sama boii revna. In drugih napetih trenutkov ta igra ni nudila preveč. Uirija : železničar 7:2 (4S0) Ilirija: Malic-Svetic, Be.rglez-lhiterreriter, Sočan, Pogačnik-Tce, S'apar. Pikic, Luce, Doberlet. Železničar: Sch we jgho t e r-F r angeš H, VVagner-Kferl. Frangeš I, Antoličlč-Vlado. Ronjak, Pezdiček, Pavlin, Habi-t. Belo-zelen i so odnesti zmago v jnrišu in se imajo zanjo zahvaliti v odlični meri svojemu na »boliš emu napadalcu Plkiiču. Preden so ga nasprotn:ki prav pretehtali, jim ie štirikrat zapovrstjo potresel mrežo n tak o rekoč sam te pel nasprotnika. Toda tudi železničarska obramba ima svoj ievj' delež pri tem neuspehu. Na poe je pokarala precej šibka, branilca nista napadov odbijala čisto, v srednji vrsti sta popustila Sočan in Unterreiter, napad pa. k? je imel v prvem polčasu svojo energijo osredotočeno na sredi, se je r a zlezel na široko; tako se :e Doberlet začel izživljati Šele v drugem polčasu m je zelo odločno posegel v dt>-godke, in tudi desna stran napada ie postala bolj aktivna. Zmago si je moštvo priborilo gladko, vendar ie razi ka nekoliko premočno poudarjena; to prihaja odtod, ker se je belo-zeleiiim posrečilo skoraj vse, dočim so »črni« upropastili nekatere izredno zrele prilike, med drugimi tudi cnajst-ko. Železničarji niso upravičili svojega slovesa in tudi niso ponovili svoje spomladanske igre. Že takrat so napravili vtis počasnega moštva, ki hoče doseči uspeh s komb na-erjami ln premišljeno igro. Tokrat so s4abo •naleteli! Trč® so na nasprotnika, kj jim 'je z močnim startom razbil vsako kombinacijo, scer pa s svojo počasnostjo, ne-c-kretnostjo, predvsem pa z zelo slabim startom niso mogli nikamor. Poleg vsega so Imeli njihovi napadlci izrazito slab dan. Sicer si v prvem polčasu niso izdelali prav mnogo šans, Imeli pa so dve izraziti in obe sta šli mimo brez haska. V drugem polčasu so bili nekoliko boli v strelu, pa tudi. tedaj ni hotelo skoraj nič obtičati. Mnogo je v moštvu pokvaril srednji krilec, ki ie igral prav šibko partijo, stranskima krilcema pa sta krili uhajali po mili volji. Mo- Maribor gradi postojanko Včeraj so »Mariborčani" z zmago nad Hermesom dobro podprli svoje mesto v tabeli Maribor, 25. novembra. V nadaljevanju tekmovanj za prvenstvo LN"P sta se danes popoldne na Igrišču v Ljudskem vrtu srečali enajstorici Maribora in Ljubljanskega Hermesa. Za tekmo m b -lo preveč zanimanja in gledale i 9 je b lo največ .500. Maribor je po zadnji zmagi nad krajevnim nasprotnikom vslui za favor ta, tako da pri tej tekmi ni bilo prave prVač-ne sile — negotovosti. Moštvi sta nastopil' v naslednjih postavah: Maribor : Hermes 2:1 (1:1) Maribor: Koren—Kurent, Na j žar—Herman, Gomol, Krbiš — Drago. Miloš, Dušan PriverSek. Jurgec. Hermes: Oblak—Klančnik. Košmerl— Kretič. Košenma. Ferzan — Kos, Brodnik, Zalokar, Mokorel, Kariž. Današnja tekma je mnogo zaostajala za tekmo pretekle nedelje z Železničarji. Gostje in domačin' so ostali občinstvu mnogo dolžni. Igra je bila dokaj ostra kot »o pač vse tekme za točke, kar se .ni kazalo sarmo v krepkem startu, temveč tudi v sabotažnih akcijah. k; so se semintja ponavljale na obeh straneh. V teku igre je bilo precej lepih m napetih trenutkov, ki pa so ostali skoraj dosledno brez posledic. Moštvi sta b'li v splošnem precej izenačeni in sta podali tudi precej enakovredno igro. O premoči katerekoli enajstorice ne more biti govora, kajti na obeh straneh je bilo mnogo zrelih šans, ki pa jih je imei Maribor več in vsaj zato je njegova zmaga tudi upravičena. Maribor je 'mel tokrat svoje stebre v obrambi. Koren v golu je bil precej zaposlen, toda kar je dobil, je opravil sigurno. Dobljeni gol je b i posledica nesporazuma celotne obrambe. Med branilcema je bil boljši Naj-žar. Krilci so uspešno razdirali nasprotnikove napadalne akcije. Nekoliko šbek je bil Kirbiš. posebno v drugem polčasu. Napad je igral preveč raztrgano, toda kljub temu je bil mnogo pred nasprotnikovem golom. Da ni prišlo do števlnejših realizacij, je tudi deloma zasluga Hermesove obrambe, največ pa krivda neodločnosti in nespret-nosti napadalcev. Hermežani. k" so danes jeseni prvič nastopili v Mariboru, so po njihovi znani formi sodeč nekoliko v zaostanku. Najboljši de! so imeli v obrambi. V kril-ski vrsti je briljh-al Košenina s svojo požrtvovalno n smiselno igro. Napad je mnogo in lepo kombiniral, toda brez prave koristi. Onih nekaj ostrih strelov je spretno onemogočil Koren. V vodstvo so prvi prišli gostje v 23. m:n. po Brodniku, ki je izkoristil nesporazum Mariborove obrambe. Izenačil je v 33. min. Dušan, ki je spravil med drogove enajstmetrovko, prisojeno zaradi Košmerlo-ve roke. Zmagonosni gol je padci v 17. min. drugega polčasa po Milošu. Sodil je prav dobro in objektivno g. Deržaj iz Ljubljane. V predtekmi jc kombinirano moštvo Svobode porazilo II. garnituro Mar bora s 5 : 0 (1 : 0). Dopoldne sta bili dve prijateljski tekmi, v katerih je Rapid porazil moštvo Ptuja s 7 : 0 (3 : 0), kombinirana Svoboda pa moštvo Drave iz Ptuja s 5 : 3 (2 : 3) Ostale nogometne tekme Beograd: Jugoslavija : Bask 3:2 (2:1). V»raždin: Gradjanski : Slavija 3:0 (2:0). Druga kvalifikacijska tekma za vstop v ligo, po kateri je Gradjanski z 8:0 dokončni zmagovalec nad varaždinsko Slavijo. Varaždinci so se držali samo prvih 20 mi. nut, nato pa je Gradjanski igral z njimi kakor je hotel. Subotica.; žak : Concordia 6:1, Sand : Sportklub 3:1. 7Agreb: L A razred: Derby : Slavija 4:0; železničar : Uskck 2:2. Dima j: V soboto: Austria : WAC 1:1 0:1 (L). Admira : Hakooh 4:1 (1:0). V nedeljo: FAC : Libertas 2:2 (1:0), Rapid : Fa-voritner SK 7:1 (5:0), FC Wien : Vienna 2:0 (0:0). Budimpe6ta: Ferenczvaros : Bocskay 5:1, Ujpest : Attila 5:0, Hungaria : III. okraj 6:3, Soroksar : Phobus 3:2, Szeged : »11« 1:1, Kispest : Somogy 2:1. Praga: Sparta : Bohemians 5:0, DFC : čechle — Karlin 2:0. Slavia : Viktorija (Plzen) 4:1, SK Prostjejov : Kladno 3:2, Teplitzer FC : ASK Kolin 2:1. Brno: žideniče : Admira (Dunaj) 4:0 (1:0). Rim: Roma : Ambrosiana 1:0, Ju ven t us : Livorno 2:1, Triestina : Alessandria 3:1, Bologna : Palermo 1:0. Celjani se ne dajo niti drugod Iz vročega čakovca se je enajstorica Celja vrnila i točko v dobro štvo je bilo tako če>to potisnjeno v defen-'živo in se ie obramba, k» tako ni briljirala, morala zrušiti. Nekai golov ima na vesti sam vratar. V igri se je moštvo večkrat ■pregrupiralo, kar i« vedno dokaz lastne in-*feriornost;. Od vse enajstorice je fc.il še •najboljši mladi junior na dednem krilu, ki 'je tudi opravil prvo delo za oba gola. Do odmora 4:0! Za uvod par hitrih kombinacij in v 3. •mrn. ie Pikic lepo pre gran ter položaj Izkoristi, 1:0 za I. V nadaljnjem je L stalno 'v napadu, toda šote po preteku četrt ure •lahko zviša rezultat; Doberlet strelja prost •strel, ki pride končno do Pikiča in ta potisne mimo vratarja v mrežo. 2:0 za I.; ta go; ima deloma rra vesti vratar. Po nekaj nadaljnjih potezah se preme Pikič v sol o-akciji nrmo obrambe in efektno poviša na 3:0 za I. Prvi resnejši napad izvede 'Ž. šele v 34. min., iz kota se razvije majh-fta borba v kazenskem prostoru in Sveti-tev »foul« povzroči enai^tko, prvo Žeiez-nčarievo šanso. Enajstko izvede Kferl zelo nerodno in Maiič sune usnje v polje. $e eno šanso imajo Železničarji, desna Zveza ie sama pred golom, toda iz ne?>o-"sredne bližino zastreija. Premoč domačih Se ie medtem že vnesla, igra je odprta. V >43. min. ubere žoga smer proti železničar-Skemu golu, v startu sta vratar in Plkč, Vratar ie sicer prej pri žogi, pa io zgreši, tako da lahko Pikič komodno podaljša v prazno, in rezultat polčasa je 4:0 za I. Drugo dejanje Drugi del igre spremeni sliko. Sedaj so gostje povzeli pobudo in se dolgo držijo v nasprotni polovici; izdelajo si tudi lepše šanse, pa ostane samo pri teh. Sredi polčasa uprizorijo tudi domačini nekaj močnejših napadov. V 27. min. je Slapar lepo v strelu in ne more zgrešiti, 5:0 za L, že z naslednji minuti zaključi Doberlet, ki se je med tem razigral, lep napad z edino pametno solucijo in poviša na 6:0 za I. Sledijo napadi ž., ki mu dajo par kotov, v 33. min. porine Pogačnik brea potrebe v kot, žogo lepo povzame Pavlin in bomba gre pod prečko, 6:1 za I. Za revanžo dve minuti pozneje podobna stvar pred ielezni-čarskim golom. Ice strelja kot in Doberlet ga z glavo neubranljivo spremeni, 7:1 za I še enkrat se mu nudi podobna prilika, pa gre žoga tik preko, v napadu so nasprotno železničarji nevarni pred golom, desno krilo lepo centrira in Pavlin v drugič pošlje pod prečko, rezultat je 7:2 za I. G. Nemec iz Maribora je sodil prav dobro. Prvenstvo n. razreda Stovan : Grafika 2:2 (1:1) Mladika : Mars 2:1 (1:0) Reka : Svoboda 4:1 (2:0) Stoga : Korotan 4:1 (2:0) Jadran : Slavija 6:1 (2:0) Čakovec. 25. novembra. Moštvo Ceija je moralo danes odigrati svojo prvo zunanjo tekmo na vročih ča-kovskih tleh. Celjani so nadvse častno prestali ogorčeno borbo in celo odnesli domačinom točko. Moštvi sta nastopili v našle dn j h postavah: ČSK Celje 1:1 (1:0) Celje: Pressinger I. — Koprivšek. Mikus — Skerlj, I'res nger III., Bajerle — Ahtik, Pressingcr H.. Maric. Soštcr, Gobec II. CSK: Planič—Vampiio. Janič—Takač, GaJovič. Mekovec—l ehujnik. Megla, li.i-ščevič, Vogrincc. Vaš. Celjani so danes od:graii eno svoj:h najboljših iger Iznenadili so z lepo kombinacijsko gro, dobrim startom in veliko požrtvovalnostjo. 2e kar od vsega početku so energično na-p;uiali in vzdržali tako prav do konca. Veliko formo so pokazali zlesti po odmoru, ko so v zadnjih 15 minutah stalno bombardirali nasprotnikova vrata. Izvrstna je b la ožja obramba, dalje desn krilec in vsa leva stran napada, pa tudi ostali igralci niso mnogo zaostajali. CSK je po vsem videzu podcenjeval svojega nasprotnika. V ostalem pa moštvo tudi n,i zaigralo v formi kot v prejšnjih tekmah. Pod vsako kritiko je b la zlasti desna stran napadalne vrste. Najboljše, moči so imeli v desnem branMcu, desnem in srednjem krilcu ter skrajnem levem napadalcu. Tekma je bila zelo živahna in razmero- Prvak in bivši prvak BSK : Concordia 6 : 1 (2 : 1). Zagreb, 25. novembra. Za današnjo tekmo med BSK in Con-cordijo je vladalo veliko zanimanje, kar je bil tudi edini uspeh za zagrebško enajstorico. Pričakovala se je napeta :n zanimiva borba, toda Concordia ni mogla postaviti enakovrednega nasprotnika in zmago je za služeno spravil odlično razpoloženi BSK, ki je bil najmanj za razred boljši od domačih. Concordia je v začetku napadala, toda BSK je imel 'zborno obrambo in kmalu se je Vujadinoviču ponudila prilika za otvoritveni gol. V 21. min. je Valjarevič izravnal rezultat, nato pa je začela Concordia popuščati. Vodstvo je ponovno dosegel Mo-ša v 26. min. Do odmore se rezultat ni več menjal. Po odmoru je Vujadinovič v 20. min. povišal na 3 : 1. nato pa je Butkovič zabil lasten gol in spravil razliko na 4 : 1, tako da so domači izgubili zadnje živce. Minuto kasneje je Paviša zvišal na 5 : 1, 7 minut nato pa je Marjaiovič streljal v prečko, žoga se je vrtila na golovi črti, toda sodnik je priznal gol in rezultat 6 : 1. Kmalu nato je Vujadinovič spet poslal usnje v mrežo, toda sodnik tega pravilnega gola ni hotel priznati. Zmago BSK so njegovi prijatelji sprejeli z burnim pleskom in silnim navdušenjem. * Tek Uedinjenja pod pokroviteljstvom b»na dravske banovine, g. dr. Marušiča in častnim pred«ed-»tvorn komandanta drav. divizijske oblasti g. generala Cukavca ter predsednika mestne občine ljubljanske, g. dr. Puca Letošnjo športno - spominsko svečanost »Tek Uedinjenja«, ki jo vsako leto prireja ASK Primorje v Ljubljani dne 1. decembra, so počastili najvišji predstavniki dravske banovine, in sicer oan dravske banovine g. dr. Marušič, ki je prevzel pokroviteljstvo, in komandant drav. div. oblasti g. general Cukavac ter predsednik mestne občine ljubljanske g. dr. Dinko Puc, ki sta prevzela častno predsedstvo. Ban dr Marušič je pokazal svojo veliko naklonjenost do te velike sportno-nacional-ne manifestacije z razpisom prehodnega darila — krasnega srebrnega pekala, ki si ga v trajno last pribori zmagovalec glavne (dolge) proge pri trikratni zaporedni zmagi, oziroma petih zmagah v presledkih. Proslava je razdeljena na dva dela: Športni del, t. j sam »Tek Uedinjenja« po ljubljanskih ulicah bo izreden ob veliki udeležbi tekmovalcev ob 15.30, in ne. kakor je prej bilo določeno, dopoldne ob 11.30, ker bi izvedba športnega dela programa dopoldne kolidirala s svečano zaobljubo sokol-skih društev v Ljubljani. Drugemu delu proslave, ki se vrši po teku, svečani razdelitvi daril zmagovalcem, bo letos pridružena še svečana zaobljuba Nj. Vel. kralju Petru II. vseh lahkoatletov ljubljanskih klubov in tekmovalcev, ki nastopijo pri »Teku Uedinjenja«. Prisostvovali ji bodo zastopniki pokrovitelja, častnih predsednikov, oblasti in vseh športnih organizacij v Ljubljani. Ker je zaobljuba za vse ljubljanske lahkoatlete obvezna, bo to ena najlepših sportno-nacionalnih manifestacij v Ljubljani. Odgoditev smučarskega tečaja za učitelje Beograd, 24. novembra. AA. Smučarski tečaj za učitelje telovadbe, določen za 1. december, se odgodi na 22. december. Vršil se bo. ko bo tudi tečaj za učitelje osnovnih šol. to je od 22. decembra t. 1. do 15. januarja prihodnjega leta. Rok za predložitev prošenj je podaljšan do 1. decembra in jih je treba poslati neposredno ministrstvu za telesno vzgojo prebivalstva po že prej objavljenih navodilih. Na tečaj se sprejjne 35 učiteljev telovadbe in 170 učiteljev osnovnih šol. •JeS*cisko tekmov^je za prvenstvo mariborskega okrožja LNP končano. Ker j^?ujno! Cas: ena, Štirideset pet minut. Na Verandi lev. Prosim, da se opozori strojevodja, da previdno in brezšumno zapelje postajo. Potnike treba opozoriti, da ne izstopajo. Pozor na pot do prometnega urada.« Ko je nesrečni postajni načelnik od levov . oblegan sedel v svoji postajni sobi, je slučajno prijel mimo lovec, ki je z do-bifim strelom pešil uradnika iz nevarnega položaja. Petdeset korakov od postaje pa je nameril na levinjo, ki je povohavala tračnice, in tudi njo je srečno ustrelil. Medtem pa je imel postajni načelnik v Simbi zopet sitnosti z drugim levom. Zvečer je prejel zgoraj omenjeni prometni urad novo brzojavko: >Ob šestih je lev nevarno ranil domačina. Poslal sem ga * draisino v bolnico v Makindu. Prosim. poSljite s prih. vlakom naboje.« čez nekoliko ur je dospela druga brzojavka: »Posebno nujno. Dva leva sta ustavila signalnika, ko se je vračal od signalnih postaj. Tiči zdaj na brzojavnem drogu pri vodni pogodi. Vlak naj se tam ustavi, vzame moža seboj in vozi dalje. Prosim, naj prometna dtr«kc\ta ukrene vse potrebno.« TEDEN DNI FILMA Cecil B* de Mille 20 let režiser Nedavno ee v Ameriki svečano slavili pomemben jubilej. Cecil B. de Mille. ki je dandanes nedvomno edsn izmed najbolj upoštevanih režiserjev sveta, je praznoval 20 letnico svojec*? ude-;stvovanja pri filmu- Pri tej priložnosti so številni prijatelji in oboževalci nanašali njegove zasluge in vsi so 6e strinjali v tem. da zasluži Cecil B. de Mille boli kakor kdo drugi naslov jodkrivalca«. Niti eden izmed režiserjev namreč ni odkril toliko novih filmskih icrdl ze\. Odkrival iib ie iui prvi pogled na ulici, v kasarnah, med obiskovalci kinov in med statisti. In skoro vsak, ki si ga je on izbral, je postal počasi znan igralec, nekateri pa že po svojih prvih vlogafli. Eden izmed zadnjih, ki jih je ou našel, je mladi angleški gledališki igralec Heniv Wilcoxon. Njemu ie de .Mille izročil vlogo Marka Antonija v monu/nentalnein Para-mountovem filmu Kleopatri::. Za to vlogo je iskal de Mille igralca !>o vsej Ameriki. KeT ni dobil nikjer primernega, se je moral obrniti v Evropo, odkoder je tako dobila Amerika večino svoiih najboljših igralcev in igralk s Chaplinom. Garbovo in Dietrichovo na čelu. V iskanju novih talentov je Cecil B. de Mille trdoglav. Nikoli ne posluša tujih nasvetov. Za film »Kleopatro , ki ga je izdelal v nemškem in angleškem jeziku, ie de Mille odkril razen Wilcoxona še več drugih talentov. Cecil B. de Mile je prišel v Hollywood pred 20 leti. To ie bilo še v tistih časih, ko so delali filme s preprostimi sredstvi. I)e Mille ie hitro postal eden izmed pionirjev filmske industrije. Prvi je začel uporabljati umetno razsvetljavo za filme. Takrat so bile vse dekoracije prirodne in filmali so samo ob lepem vremenu in tako dolgo, dokler ni solnce zašlo. Ko pa je izdeloval de Mille svoj prvi daljši film — to ie bilo še 1. 1913. — je imel dosti težav, ker je zlasti pozimi nebo v Kaliforniji zelo oblačno. Tedaj si je v nekem gledališču v loč angelesu izposodil aparate za 06vetlje_ vanje odra. Kmalu za njim so začeli tudi dru"i režiserji uporabljati umetno razsvetljavo pri filnianj.il Elektrotehnična industrija ie odkrila medtem nešteto novih izumov in tako so nastale v 20 letih komplicirane električne aparature, ki pa se še zmeraj imenujejo kakor v začetku Jupitrove svetilke. * Ko so izdelovali veliki film Kleopatro', je uporabljal de Mille nove svetlobne efekte ki jih je imenoval Rembrandtove srednje tone. De Mille je mojstrsko izkoristil te napol temne tone. ki -ih doslej režiserji še niso dosti uporabljali- Režiser de Mille je ponosen na svoj najnovejši film, in ne brez vzroka- Saj film ni pojioln samo igralsko in režisersko, ampak tudi fotografsko, ker kaže višek tega, kar nam more dandanes dati filmska tehnika. Prbeor iz filma »Tarzan in njegova nevesta«, ki se bo predvajal tudi v Ljubljani. Ka sliki vidimo Johnnva Weissmiillerja in Maureen O'Sullivanovo, ki igrata glavni vlogi. Tarzan v filmu Vsekakor bo za ljubljansko kinematografsko občinstvo majhna senzacija, ko se bo predvajal v Elitnem kinu Matici film »Tarzan in njegova nevesta«. Vse, ki so Tarzanove zgodbe brali, bo zanimalo, kako se vidijo na platnu prizori v divjem pragozdu, ko se človek opica bori z zvermi in si po naključju pribori družico. Glavni vlogi imata Johny Weissmiiller in Maureen O' Sullivanova, o katerih pravi kritika, da sta podala svoji vlogi z veliko dovršenostjo, tako da ostane gledalcem iluzija nemotena. Filmsko podjetje Metro-Goldwvn, ki je izdelalo film, je pokazalo veliko podjetnost, da se ga je lotilo, ker je slikanje nedvomno zahtevalo mnogo naporov in prav tcliko stroškov. Tarzan se bo začel predvajati v Ljubljani najbrž že 5. decembri. „Fra Diavolo" vnovič filma n Euega 'Fra Diavolo smo v filmu že videli, in sicer evropskega, ki ga je igral Tino Patiera. Zda; pa fe nam obeta še drugi, ki ga baie še prekaša, saj i ura glavno vlogo sloviti ameriški pevec Denis King. ki natu ni neznan. Prvič smo ga poslušali pred leti v >Kralju potepuhov , kier je s svojo pesmijo vsakogar očaral. Razen niega oa nastopata v tem filmu še dva zvezdnika, najbolj priljubljena komika sedanje Amerike in sedanjega filma: Stan Laurel in Oliver Hardv. Naj navedemo kratko vsebino filma. Stanlio (Stan Laurel) in Olio (Oliver Hardv) ata delala vse življenje in si prihranila nekaj denarja. Toda nekega dne so ju oropali razbojniki in zato sta se odločila. da bosta tudi sama [»ostala razbojnika, ker ta pose*l očitno dobro nese. Olivo «»e začne izdajati za Fra l>iavola, pa nima sreče, ker naleti na pravega Fra Diavola. ki hoče najprej oba obedih s. potem pa se ju usmili in ju vzame za svoja i>obočnika Vsi trije odideio v neko gostilno, kjer se namerava Fra Diavolo ]H>la«t;ti dragocenosti in denarja mlade Pauiele. žene lorda Koeh-burga. Seveda pokvarita Stanlio in Olio s svojo nerspretnostjo vse. Nazadnje ju vojaki še ujamejo in hočejo kar ustrelili. Tedai pa razčisti Stanlio položaj z nekim nenavadnim trikom ... Pa saj vam ne smemo vsega povedati. pridite film sami gledat in nasmejali se boste od srca. Filmski drobiž Tenorist .lan Kiepura ti ie kupil v Kri. niči na Poljskem velik hotel, da je tako varno naložil svoje prihranke. Baje se misli v kratkem posloviti od filma in z njim vred tudi njegova žena Martha Eggerthova. Lupe Vele/ je hči znanega mehiškega polkovnika Jacoba Villabosa. ki ie imel važno vlogo v političnih bojih po svetovni vojni. Zanimiva polemika je nastala v ameriških listih. Gre za to. ali jc Jackie Cooper. ki aa imenujejo filmski ?mtež. res šele devetletni deček, ali pa 30 letni možak, ki .le v rasrti zaostal. . Memoare popularnega angleškega državnika IJoyda Georgea bo porabilo ameriško velepodjetje Metro-Goldwyn-Mayer za velik film. Memoare je odkupilo za drage denarje. Tako bo vodja angleške liberalne stranke, ki je znan ne samo po govorih in po svojih člankih, marveč še bolj po svoji veliki preteklosti kot dolgoletni ministrski predsednik, postal filmski junak. Greta Garbo v »Kraljici Kristini«. Me- tro-Goldwyn je nedavno izdelal zgodovinski film »Kraljico Kristino« z Greto Garbovo. Snov filma je zanimiva, saj je znano iz zgodovine da je bila princesa Kristina, rojena. 1. 1628. kot edina hči kralja Gustava Adolfa švedskega, vzgojena — kot deček, da bo laže opravljala vladarske posle, ko stopi na prestol. Kraljica je postala princesa Kristina, ko je dopolnila 18 let. To je bilo štiri leta pred koncem 30-ietne vojne. »Kraljico Kristino« dobimo tudi v Ljubljano. ČUVAJM0 JUGOSLAVIJO FILATELIJA Generalna splošna zbirka Način zbiranja znamk je bil v svojih prvih početkih povsem drugačen kakor dandanes. V londonskem listu »Times« iz leta 1841. je v oglasnem oddelku notica, da želi mlada dama svoj budoar tapecirati s poštnimi znamkami in prosi dobrosrčne ljudi, naj ji pri tem pomagajo in pošljejo rabljene znamke. Manija tapeciranja sten in okraševanja drugih predmetov z znamkami se opaža celo v današnjih časih, še nedavno je bilo čitati, da so se na francoski Rivieri pojavile dame s solnčniki, ki so bili opremljeni s poštnimi znamkami. Znani so tudi primer, da so bila oblačila okrašena z znamkami. še danes dobimo umetnike, ki sestavljajo iz znamk razne slike. Prvi korak k pravemu zbiranju znamk so storili angleški rekorderji, ki so se s stavami med seboj kosali, kdo v določenem roku zbere večje število različnih znamk. Enemu izmed takih zbirateljev se je leta 1856. posrečilo dobiti 500 različnih znamk. Posest teh množin znamk je dala mnogim pobudo, da so pričeli zbirati znamke sistematično, obenem pa tudi iskati vezi z ostalim svetom; tako se je počasi razvila temeljna oblika sedanjega načina zbiranja, znamk. Filatelija se prikazuje v mnogih oblikah, prilagodljivih individualno in materialno vsakemu zbiratelju. Pri filateliji je delokrog mogcč tako milijonarju kakor siromaku, učencu in profesorju, ženam in otrokom. V vsakem delokrogu je moči doseči relativno visoko stopnjo popolnosti in vsakemu zbiratelju se nudi v njegovem delokrogu tak užitek, kakor ga ima bogatin s svojo milijone vredno zbirko. Naj tu orišemo po edine vrste (oblike) zbiranja znamk in navedemo, katere izmed njih pri različnih individualnostih pridejo v poštev. Temelj filateliji tvori prej ko slej še vedno tako zvana generalna (splošna) zbirka, obsegajoča znamke, izdane v vseh državah sveta od leta 1840. dalje do današnjega dne. Ta vrsta zbiranja pomeni ogromen luksuz, ki si ga morejo privoščiti le bogatini, saj je potrebna znatna glavnica že samo za nabavo številnih novih izdaj znamk. In kake ogromne vsote so še potrebne za nabavo doslej izišlib drugih znamk (približalo 80.000)! še do leta 1900. je bilo nekaj upanja, da se more zbrati prav znatna večina vseh znamk. V času od leta 1900. do 1918. se je ta možnost že občutno zmanjšala. Ob koncu svetovne vojne pa se je pojavila taka poplava novih izdaj, da je povsem nemogoče, zbirati znamke vsega sveta. že pred nastopom svetovne vojne so začeli mnogi generalni zbiratelji izločevati iz svojih zbirk posamezne kontinente, po končani svetovni vojni pa je večina zbirateljev omejila zbiranje znamk samo na en kontinent. Tako je prišlo do druge vrste zbiranja znamk: do omejene generalne zbirke. Porajajoča se gospodarska kriza je omejitev zbiralnih področij še pospešila. Zbirateljem zaradi neugodnega gmotnega položaja niti ni bilo več mogoče obvladati snov samo enega celega kontinenta. Izločili so zavoljo tega posamezne države in omejili zbiranje: ali zgolj na izvestne skupine držav, upoštevaje pri tem politične ali zemljepisne vidike (balkanske države, države nastale po razpadu Avstro-Ogrske, romanske države) ali zgolj na znamke, izdane do leta 1900. odnosno 1918., kolonialne znamke in tako naprej, ali pa končno na znamke samo ene države. Odlcčilen je pri tem gmoten položaj zbiratelja, smoter pa absolutna kompletacija znamk v skrčenem področju. Po doseženi izpopolnitvi enega področja krene zbiracelj spet na drugo področje, ker ima pred očmi prav isti smoter kakor ga zasleduje tudi generalni zbiratelj. Mišljenje, da je ta vrsta zbiranja le začasen pojav in odmev krize, po našem mnenju ne drži. Gre pač v razvoju filatelije za posebno fezo, ki zanesljivo ostane dokonča, ker je tudi najbolj priporočljiva. Četudi ni obstoj filatelije odvisen od kompletacije, je vendar miselnost vsakega zbiratelja usmerjena le na kompletacijo. Znani so zbiratelji, ki se zanimajo za vso Evropo, imajo sicer več ali manj znamk iz vseh evropskih držav, toda aosolutno popolna je njih zbirka le glede ene ali dveh držav. S posebnim ponoscm kažejo ti zbiratelji prav to kompletno zbirko, dasi imajo od ostalih držav tudi posamezne znamke mnogo večje vrednosti. Osredotočenje zbiranja znamk na ozko začrtano področje ima za posledico, da se dotično področje tudi temeljito obdela. Bolje je imeti vse znamke štirih ali petih držav, kakor pa znamke petdeseterih ali še več držav, pa pri vsaki državi manjkajo ravno najvažnejši kosi. Generalna zbirka se opira na glavne številke znamk vsakega kataloga, ki zaporedno omenjajo samo one izdaje, ki jih vsak zbiratelj mora dobiti. Vse specialitete so označene drugače in ne spadajo v ge neralno zbirko. Vsak generalni zbiratelj imej kot glavno smernico pred očmi nasled nje: vsaka znamka bodi kvalitativno brez poškodbe. Papir ne sme biti nikjer poškodovan in zlasti ne sme imeti tako zvanih tankih mest. Na perforaciji ne sme manjkati niti en zobček. Ce znamke niso per-forirane, marveč samo rezane, mcrajo biti vsi štirje robi enako široki. Isto velja tudi glede perforiranih znamk: slika mora biti lepo centrirana. Pri izbiri znamk je treba pozorno gledati na lepo in svežo barvo, os^-bito ako izdaja pokaže v barvi razne ni-anse. Bolje je, da imaš v zbirki prostor prazen, kakor da uvrstiš znamko, ki ne ustreza navedenim načelom. Slaba znamka je brez vrednosti, stavlja zbirko v slabo luč ter se mora prej ali slej izmenjati; to pa pomeni dvojen izdatek. Tudi popolna (kompletna) zbirka izgubi na vsaki razstavi prednost pred drugimi, če ne vsebuje zgolj takih znamk, ki so v vsakem oziru brez poškodbe in napake. S. V Iz akvaristovske torbe O vremenskih prerokih in drugo Akvaristi poznajo ribice, ki sicer nc gledajo v bodočnost, nekaj ur ali ceio en dan prej nas pa s svojim vedenjem zanesljivo opozore na vremenski preobrat in na nevihte. kakor bi občutile ojačenje zračnega pritiska in povečanje količin elektrike v atmosferi. Naša činklja je naš najzanesljivejši vremenski prerok, a tudi ostali pripadniki roda Cobitidae, ki žive v naših vodah, so za izpremembe vremena dovzetni, a to sta polzača in ljubka babica. Vse plavajo pred izpremembo nemirno vzdolž stekel akvarija, dasi so talne ribe, ki sicer počivajo na dnu, če ne polže po mivki, da si poiščejo kak grižljaj. Zadnjič, ko je pozno jesensko sonce nc-moteio ogrevalo prostrano Barje, sem akva-riral od Komina preko Bevk k Tržaški cesti. Severno od Bevk je dotlej ostal m čen kotiček Barja skoro neokrnjen. Šotasta tla, porasla z resjem, v jarkih pa plavajoča mah. svetlozelena, oko osvežujoča vodna leča, nitasto listna z mehurčki okrašena mešin-ka in temnozeleni žabji šejek z okroglimi, gladino olepšavajočimi listi. S tal pa streme kvišku stebli belih brez s proseče povzdig-njenira. od jesenskih vetrov razgoličenim vejevjem. Oddaleč se nam vidijo kakor grobni spomeniki med črnimi katafalki, ki jih sestavljajo gomile šote tamkajšnjega šo-tišča in ki je v tem času zares pokopališče otrok bog;nje Flore, ki so legli k počitku. V omenjenih jarkih pa življenje ne počiva. Celo gozdne žabe, ki so pripotovale iz obližnjih lesov, čakajo na zakasnele, a tudi pezdirki so še dokaj živahni in še ne mislijo na počitek Kakor znano je pobočn ca odraslega pezd rka vidna le tik za škrgami. Vsakdo ve, da je pobočnica lok kratkih črtic od škrg do repne plavuti, ki služi ribam za sprejemnik tresljajev povzročenih od zvokov tik nad vodo in v vodi. Pobočnica jim je torej neka vrsta ušes. Z ušesi samimi, ki so v notranjosti glave, pa mnogo rib ne sliši. Popolnoma zanesljivo je pa dokazano. da slišijo somiči žvižg in ropote. Tako je n. primer Haempel pogreznil v akvarij, kjer je bil med ostalim' ribicami somič, kovinasto cev, v njo pa električen zvoncc. Somič jo je. ko je zazvonilo, hitro popihal, ostale ribice pa ne — znak, da mu je sluh razvit. Druga riba. ki ima tudi zelo kratko pobočnico. je podolgovata bel:ca (Leucaspius leuciscus). Ker jo pri površnem pogledu lahko zamenjamo z zele-niko (Alburnus lucidus), ne smemo pozabiti, da je gobček zelo strm, očesi sta veliki, hrbtna plavut daleč nazaj pomaknjena, telo podolgovato, na hrbtu rahlo vzbočeno. Plavuti so velike, vzdolž bokov je pa modro-zelcna tanjša proga kakor pri odraslih pc-zdirkih. Zanimivo bi bilo ugotovit;, ali živi ribica tudi na Dolenjskem in Notranjskem. Ker je zaradi svoje ljubkosti kakor ustvarjena za akvarije, bi jo bilo dobro iskati tudi tam. O- S. Vremenski pregled Vreme se nam je spremenilo na lepo in vsi smo zadovoljni s tem. Letos je kasno odpadlo listje, vrh tega v času, ko je močno deževalo, zato po kmetih niso mogli pospraviti stelje. Lepo vreme tega tedna jim je zato prišlo kakor nalašč. Poglavitna sprememba vremena je v tem. da je velika oceanska depresija obnemogla, neznatno jedro se je rešilo čez Podunavje nad južno Rusijo, drugo pa na Sredozemsko morje. Gospostvo nad srednjo Evrope je prevzel mogočen anticiklon, ki je prodrj od zapada ter se v začetku tedna razprostrl od Velikobritanskega otočja in Biskaja čez srednjo Evropo v Podunavje. Povsod tod se je zjasnilo. V zaprtih gorskih kotlinah je nastopila megla, v Ljubljani smo je imeli na preostajanje, dokler je ni od-pdhala burja. Nad Sredozemskim morjem je ostal zra. čni tlak nizek mala depresija, ki se je rešila tjakaj, je pričela vleči nase zrak iznad srednje Evrope tem bolj, čim bolj se je jačil visok zračni tlak. In tako je nastala burja, ki je prav močno divjala na vsej naši jadranski obali domala ves teden. Ker se doba deževja ni zaključila s prodorom subpolarnega zraka, je ležal nad srednjo Evropo razmeroma topel sloj ozračja, ki se je pač v naslednjih dneh spričo močnega izžarevanja v jasnih nočeh nekoliko ohladil. Burja zato ni mogla dovesti k nam posebno mrzlega zraka. Močneje se je ohladitev poznala na Sredozemskem morju. saj je bilo tamkaj poprej posebno gor-ko in 'se je mogla toplotna razlika tem bolj občutiti. Tako tudi v zadnji tretjini novembra nikjer v Evropi še ni pravega mraza. Samo še teden dni je do 1. decembra, ko se po meteorološkem računanju prične zima, pa nimamo še nikjer prave zime. niti v severnih krajih ,kjer je običajno v tem času že prav pošteno mraz. Ob zaključku tedna še nič ne kaže na vremensko spremembo in zapadnoevropsk: anticiklon stoji trdno ter sega čez Alpe v Podunavje in do Balkana. Od severovzhoda sicer izpodkopava njegovo gospodstvo baltiška depresija, ali ta nevarnost se zdi. da ne bo resnejša. Od južne strani ga oklepa sredozemska depresija, ki se je bila zadnje dni celo nekoliko ojačila, tako da drži ves čas v krepkem pogonu tek burje na vsej naši obaii in da veje tudi v višinah od severovzhoda krepka struja, obložena dosedaj z zelo suhimi oblaki. Dokler stoji trdno naš barometer, ki je na prav čedni višini, moremo z zaupanjem zreti v vremensko bodočnost. Brez posebnega obvestila Tužnega srca naznanjam, da je Vsemogočni Bog poklical mojega ljubljenega in plemenitega soproga oziroma zlatega papačita, brata, strica, svaka in zeta, gospoda Ivana Arharja inšpektorja drž. žel« v pokoju dne 25. t. m., previdenega s tolažili svete vere. Zemeljski ostanki dragega pokojnika bodo prepeljani v ponedeljek. dne 26. t. m. ob % 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Detelova ulica 6, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 25. novembra 1934. ANICA, soproga — IVICA, hčerka — RUDOLF, brat in vsi ostali sorodniki. Globoko užaloščeni naznanjamo, da je izdihnila svojo blago dušo gospodična, sestra, svakinja, teta Marija Negovetič učiteljica v pokoju v Poljčanah v nedeljo dopoldne, v 74>letu starosti, previdena s tolažili svete vere. Pogreb blagopokojnice bo v torek dne 27. novembra ob 15.30 na tukajšnje pokopališče. Poljčane, dne 25. novembra 1934. Žalujoče rodbine: Permoser, Negovetič, Kremser. Mali oglasi Kupim Beseda 1 Din, davek 2 Dio, za šifro ali dajanje naslova J Din. Najmanjši znesek 17 Din. Transformatorsko pločevino starih transformatorja* preko 1 K W kupimo T velikih kobičuD xh- Poaudke na »Propagande«. Beograd, pošt. pret. 4CO pod »TVcune-formatorRld pleh t» električno društvo 290« — po moStKeti s priloženim pre-eečtuim vzorcem, ia kamere?« bi »e da« raivideti dimetrzija š> eUttj« pločevine. 33401-7 ^aBEEBlS Beseda 1 Din, davek 2 Din za šifro aH dajanje aaslova 5 Oin Najmanjši znesek 17 Din. Površn'ki renctoooooR. Moje« »o* iji4; 'td tu k 114 Pr»»kwj« Sv P«« •.«*» 14 Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. 44 orehovih desk 3 em. »ufoih. proda M. Tomšič. Studenec šfc. jf> — občina Polje. 33&17-16 Razno Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izposojamo (»lošC-e a 2 Siainofome a 10 Jektrotof Tavčar vera ni. 3 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Skladišče v een-tra Ljtiibljoae ali n» Duma>ki cesti t majhnim «.tao'.vanjen; vzamem v na jem. Pouudibe oa og sen: oddelek »Jntra* pod šifro »Skled išče«. 33502-17 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aH dajanje naslova ■---znesek 5 Din. Najmanjši 17 Din. Od 25. novembra 1934 se točijo v restavraciji hotela Lloyd pristna dalmatinska vina iz 'astnlh vinogradov. Sl-nenlško belo, črno ln rdeče Opolo vino po 10 Din za liter, čez ulico Din 8.—. Priporoča se hotel Lloyd. 33591-1» Cene govore! Preproge: Perzija, Smyrr,a, Ba-nyai, Angora, Pirot i. t. d. najceneje pri »ČILIM" pasaža nebotičnika Klavirji pianini Kupujte na obroke od Din 400.— prve eveu*v. fnbnikate B3-aeodorler, Steinvrij. F0r-tfter, Pe-jrof H0i®i. Stingl o rif !!»■!. kn k> neapom© najboljši! Lahka precitz.na mehonika. Prodaja jih m-ključ-nm i« »odaii izvedene« io bivši učiteij Gi. Matice ALFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta ^ (vogal Beethovnove ulice), 14-2« Ta novi puder ostane na licu Kakšno olajšanje, če ^ se ni treba neprestano V nanovo pudrati — kar je A tako neprijetno vsem moškim. Pri vsem tem oa se moj nos nikdar ne blešči in vedno sem sigurna, da bo moja polt ves dan obdržala svojo svežino, glad-kost in mat odraz. Poslužite se pudra Tokalon (s smetanovo peno) vsako jutro. Jaz ga imenujem »9 urni puder«, ker ostane na licu mnogo dalje, kakor katerikoli drugi puder, ki sem jib doslej uporabljala. Potenje ne prodre skozi ajega. ne škoduje pa mu tudi ne veter in dež, on pa daje koži naravno barvo *er zožuje razširjene znojnice. Imeli boste veliko veselje, če napravite ta 9 urni poizkus. sirallaci ivi j c £iiiau uv ou-iiiv ^/v g ----------■ 1 - Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja sa konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. A kot tlskarnarja Franc Jeserfek. - Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani