Iw Zakaj si rimski papež po izvolitvi privzame drugo ime? Nekateri so mislili, da se to dogaja radi tega, ker je naš Zveličar prvemu papežu Petru spremenil ime iz Simona, Jonovega sina, v Petra. Boljša pa je zgodovinska razlaga. Zgodovina namreč poroča, da je bil za rimskega papeža izbran duhovnik Merkurij. Kristjanom se je težko zdelo, da bi papež, namestnik pravega Boga, imel ime Merkurja, poganskega boga trgovine, ki je poleg tega bil zaščitnik tatov. Zato si je papež dal ime Ivan II. ter je vladal Cerkev od leta 533 do leta 535. Drugi slučaj se je dogodil leta 955. Takrat je bil za papeža imenovan Oktavijan, ki je svojc ime spremenil v Ivana XII. ter je umrl leta 964. Leta 983 je bil za papeža izbran Peter, škof v Paviji. Ker je smatral za neprimerno, da bi se imenoval kakor prvi papež, si je privzel ime Ivan XIV (umrl leta 984). Žnpnik rešil 50 oseb. Župnik Wiedermann iz Meklenburga je med vožnjo z vzpenjačo na Tirolskem rešil 50 ljudi smrti. Med vožnjo je nekaj zobov se odlomilo in vlak je začel drčati navzdol. Vodja vzpenjače je prepustil železnico svoji usodi ter skočil iz nje. V, tem hipu je župnik Wiedermann sfcočil na sedež vlakovodje ter z naglo kretnjo potegnil zavoro. V naslednjem hipu se je vlak ustavil. Ako bi župnik ne imel te prisotnosti duha, bi vlaik zdrčal v nižino in vsi potniki bi tamkaj našli smrt. Škof kot pilot. Zrakoplovci so dobili tovariša, kakoršnega še niso imeli — sam škof je šel med pilote. Ni sicer nič novega, da duhovniki vodijo zrakoplove. To se dogaja v misijonskih pokrajinah, zlasti v Alaski, ki je severno-zapadni kot Amerike nasproti Aziji. V Alaski že več duhovnikov vodi aeroplane. Kakšen škof pa si doslej ni pridobil uradnega dovoljenja za to, da nastopa kot pilot ter vodi aeroplan. Prvi je monsignor Francis Spellman, ki je nedavno prišel iz Rima v NewJork. V Rimu je bil posvečen za škofa. Svoje bivanje v Rimu je porabil med drugim tudi za to, da je obiskoval šolo za zrakoplovce ter po prestani skušnji dobil uradno dovoljenje za vodstvo zrakoplovo. Ozdravljenje v Lurdu. Alzačani, ki po svetovni vojni pripadajo Franciji, se radujejo čudeža, ki se je na njihovi rojakinji zgodil v Lurdu. Gre za 231etno mladenko, ki je doma v Volksheimu. Šest let je bolehala na ranah, ki so se ji gnojile, tako da je stalno morala ostati v postelji. Svojci so jo vzeli s seboj, ko so poromali v Lurd. V tem kraju, kjer se je na Marijino pripri^ njo dogodilo že toliko čudovitih ozdravljenj, je tudi ta mladenka hipoma o« zdravela. Zdravniki v Lurdu so ugotovili bipno, čudovito ozdravljenje. Isto je ugotovil tudi domači zdpavnik. Povratek ozdravljene mladenke v domačo vas je dal ljudstvu povod splošne radosti in globoke hvaležnosti do Milostne Matere lurške. Gorečnost japonskih katoličanov. — Neki mlad misijonar je maševal. Čudil je se, da so šli med sv. mašo vsi navzoči k sv. obhajilu. Ko je potem izrazil svoje začudenje nad tem, je dobil ta le odgovor: »Pa saj je vendar samo ob sebi umevno, da gre človek pri sv. maši tudi k sv. obhajilu.« Misijonar ni vedel, kaj bi rekel. Ideal, ki ga je v Evropi vedno želel, je našel ustvarjen v poganski deželi. Da gr» vernik tudi ik sv. obhajilu, kadar je pri sv. maši. Spet druga poteza poka< že prav lepo veličino japonskih katoličanov. Kadar pridejo v cerkev, vedno odlože v predsobi površnik in šal. In to kljub hudi zimi, ko je tudi v ccrkvi mrzlo. Novodošli misijonar je vprašal mlado Japonko, ki je vsa premražena stopila iz cerkve, zakaj odloži zimsko obleko. Odgovorila mu je: »Gospod nator, na Japonskem vclja za neolikanega tisti, ki bi prišel b komu na obisk, ne da bi v predsobi odložil vrhnje obleke. Kar pa velja za ljudi, velja še bolj pro.i Bogu.« Črnci moiijo. Početkom preteklega meseca se je v prestolni cerkvi sv. Patrika v New-Jorku zbralo 4000 črncev iz raznih krajev Zedinjenih držav Severne Amerike. Večina črncev je prejela sv. obhajilo. Namen, l_i so za njega darovali sv. obhajilo, je bil: naj bi Bog dal, da bi se vsi črnci v Ameriki spreobrnili h ikatoliški veri, naj bi Bog skazal usmiljenje v teh težkih časih vsem ljudem brez razlike plemena in rodu. Sv. Jožel nad Celjsm. V novembru bodo duh'ovne vaje za dekleta od 5. do 9., za žens pa od 19. do 23. V decembru bodo letos duhovne vaje samo za dekleta in sicer od 17. do 21. Priglaslti se je treba vselej vsaj eden teden pred začetkom in priložiti znamko za odgovor. Popolna oskrbnina za čas duhovnih vaj znaša 75 Din. Za moške bi pa radi postavili nov dom duhovnib vaj na hribu Sv. Jožefa. Vabimo zato može in fante zlasti lavantinske škofije, naj nas z molitvijo in darovi podpirajo, da bomo kmalu lahko postavili ob cerkvi sv. Jožefa lep dom, kjer se bodo vadili za katoliško akcijo apostoli krščanske obnove, naši verni možje in naša idealna moška mladina.