St. 224 rntaisa puuh i utrnil luiti urait m ti nov V trstu, v petu 22. septembra 1922 Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVII :/hi|t, Izveemil ponddjek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. FrantISka ^s — da je julijski fašizem začel svoj zmagoslavni pohod med naš? slovansko ljudstvo. Zmaga mu je tem bolj zagotovljena, ker da je pobuda za ustanovitev teh dveh fašjev izšla iz tamkajšnjega prebivalstva samega! Tako so opisovali tukajšnji listi ta t:dogodek» in mu pripisovali nekako zgodovinsko važnost. Kak noš človek bi morda res verjel, da bo konec sveta, če bi slučajno dobit v roke dotične številke tukajšnjih laških listov in prebral njihovo fantastično klobasarijo. Toda umetnost laskih listov v klobasarjenju je svetovno-znana stvar, tako da jim ne gre nihče na !im razen njihove do brezglavosti lahkoverne javnosti. In res smo dobili o teh ^sijajnih* fašistovskih veselicah v naših zavednih Prdih zanesljiva poročila, iz katerih je jasno razvidno, da se je stvar vršila v Števerjanu in Kojskem tako, kakor se pač godi in mora goditi povsod, kjerkoli se pojavijo med našim ljudstvom znane črne srajce. Že v članku, ki smo ga bili napisali povodom podobne fašistovske slavnosti v Kanalu, smo pokazali, v kakšnem spominu ima naše ljudstvo požigalce naših istrskih vasi, našega ponosnega* Narodnega doma v Trsta, naših manjših Narodnih domov v tržaški okolici ter neusmiljene mučitelje in sramotilce našega poltenega ljudstva povodom strahovitih krnskih dogodkov. Naši zavedni Brici seveda ne morejo prepovedati poslancu Giimii, da bi ne hodi! prirejat veselice v to ali ono našo vas. toda trditev, da bi naše liudstvo samo vabilo v svojo sredo ljudi, ki se drznejo še javno priznavati za poži- ealce, je tako gorostasna, da ji bo verjel le . ak na novo priseben Kalabrež, ki nima o novih pokrajinah in o našem ljudstvu niti najmanjšega pojma, Fašisti sami, k? priredili te veselice, so sicer jmeli priliko se prepričati na licu mesta, da stoji vsa stvar vendar le malo drugače, t. j. da naše ljudstvo ni bilo ganjeno cd navdušenja, temveč da je bilo propadejo od strahu in skrbi za svoje osebe in imetje. Fašisti ne parno da niso bili povabljeni v Števerjan in Kojsko od domačinov, temveč so prišli med naše ljudstvo kot pravi diktatorji in so občinarjem ukazali, da se nphove slavnosti morajo udeležiti. Že par dni pred prireditvijo so poslali kojšČan-ski godbi note fašistovske r.imne < Giovi-nezza» in ji veleli, da se je mora do nedelje brezhibno naučiti, da bo lahko sodelovala pri svečanosti. V soboto prc-d slavnostjo pa so nosili po Števerjanu in Kojskem italijanske zastave in zabičevali občinarjem, da jih morajo drugi dtn razobesiti, ker le tako da so lahko gotovi, da bo vse poteklo mirno. Domačini so seveda ustregli želji fašistov, saj je vendar bolje, da izvesim zastavo, nego. da mi zažgejo hišo! Radovedni ljudje so začudeno gledali fašistovsko veselico, a poslanec Giunta jim je pokazal na odru stoječe fašiste in jih tolažil, naj se nikar ne bojijo, ker da ne storijo nobenemu nič a! To je menda najboljši dokaz o vel:V :nskem navdušenju! Samo ob sebi se razume, da domačini niso niti vedeli, za kaj gre in še tem manj so razumeli, kaj so boteB povedati posamezni fašistovski govorniki, ker so «pri-digali» v italijanskem jeziku. Vsled tega se nam zdi potrebno, da seznanimo naše ljudi, predvsem naše Brice s par ljubeznivostmi, s katerimi so jih hoteli počastiti fašistovski pridigarji preteklo nedeljo. Da se nam ne bo moglo očitati nikako ponarejevanje, po-snemljemo glavne točke iz «najverodostoj-nejšega* vira, iz «Popola di Trieste* samega.' V Kojskem in v Števerjanu je govoril odvetnik Terruzzi, ki. je vehčal dejanja fašizma ter naglasal, da je njegova zgodovinska naloga delati Italijane. Inženir Heilanci iz Gorice je izjavil, da je ponosen, da sme svečano otvoriti fašja v Kojskem in Števerjamt, ki da bosta strašna s reci šc a zs širjorje Hffttjanšcne po Goriškem. Glavno besedo pa je imel tržaški poslanec Giunta. O našem ljudstvu se je izrazil, da se je vrilo v to deželo preko naravnih mej Italije in prišlo stanovat na italijansko ozemlje. Tem Slovanom izjavljamo popol-rrema odkritosrčno — je rekel Giunta — da smo pripravljeni jih smatrati ako ne za brate, pa vsaj za prijatelje, ako bodo z nami poSteno sodelovali za veličino Italije, ako bodo ljubiti naSo zgodovino in našo civilizacijo, Fafizem — je zaključil — noče nasilja nalašč, temveč bi rafe dosegel svoje cilje po poti prepričevanja. Toda ako se najde kdo, ki bi hotel jutri pozabiti svoje dolžnosti napram ItaHji, imejte pred očmi, da tega ne boano dovolili za nobeno ceno. Jas sem še vedno ttsti, Id je zažgal hotel «Bafiutn»l Tako so pridigali fašistovski prvaki v naših Brdih. Večjega zasramovanja našega črez mero natrpinčenega ljudstva si ni mogoče misliti, nego so si ga dovolili preteklo nedeljo poslanec Giunta in njegovi tovariši. Gospodje so slabi psihologi, ako mislijo, da jim bo šel naš narod v Julijski Krajini na limanice. Naše preizkušeno ljudstvo se je nahajalo že večkrat v svoji zgodovini v položaju, da so mu sovražniki z eno roko nudili hinavsko prijateljstvo, medtem ko so mu z drugo rezali živo meso z njegovega telesa, a je prestalo tudi najtežje preizkušnje. Tak nasprotnik našega ljudstva je tudi fašizem, kakor so brez ovinkov povedali njegovi govorniki preteklo nedeljo v Brdih. Fašisti naj bodo gotovi, da bomo prestali tudi preizkušnje, ki nam jih oni pripravljajo. Kakor smo znali kljubovati njihovemu pobijanju in požiganju, tako bomo znali zavrniti s svojim vztrajnim odporom tudi njihov novi načrt za zahrbtno demoralizacijo naših vrst, ki so si ga izposodili od toliko zoprnih jim italijanskih Iheralcev. Naše ljudstvo ima v sebi dovolj moralne moči, da se ne bo dalo omajati. On-h par zapeljanih odpadnikov, ki jih vlovijo v svoje mreže, jim radi prepuščamo, kakor smo jih brez vsake škode prepuščali komunistom. Zdravo jedro našega naroda pa se bo prej popolnoma izoliralo, nego da bi v kakršnem koli imenu žrtvovalo svoje slovansko bistvo. Naši Brki in vse naše ljudstvo pa si mora besede fašistovskih pridigarjev trajno zapomniti, Pljuske, ki nam jih daja poslanec Giunta s tem, da se hodi bahat v naše vasi, da je on tisti, ki je sežgal Narodni dom v Trstu, moramo sicer požreti, toda bodo-čnosi bo pokazala tudi njemu, da se naše ljudstvo zaveda, da ima opraviti le z volkovi v ovčji koži, ki samo čakajo povoljno priliko, da nas tem lažje razmesarijo. To je pcruk zadnjih fašistovskih slavnosti po naših vaseh. Naše ljudstvo ima dovolj izkušenj, da ga bo znalo izekristiti v svojo obrambo proti vsem pastem, naj se mu nastavijo v kakršnikoli obliki. ItaEiia išče italijanske ljudske stranke glede položaja na bližnjem vzhodu. t. Smoči je cbjaviia ljudska stranka oglas; Pod predsedstvom političnega ..:: jc &estala strankna sveto^/alna komika vnajo zadeve, da pripravi dela. ki se , predložili prihodnjemu državaemu svetu. Komisija je določila svoje stališče glede sedanjega položaja na bližnjem vzhodu. Proučil se je položaj na vzhodu, kakršnega je ustvarila do d?nes grško-turška vojna, v pretres so se vzeli italijanski interesi ter vprašanje evropskega miru in se jc končno s!*Jenila nastopna resolucija: Normalna vzpostavitev miru v Anatoliji bo vse dotlej nemogoča, dokler se ne odstranijo razlogi turškega nacijonae/ma in obstoja faktične vlade v Angori poleg oddaljene vlade v Carigradu, ki pa obstoja le na zunaj ier ne pomeni nič. Turkom se bo moral pripoznati kot naravna prestolnica njihove države Carigrad, in sicer s toliko zaledja, kolikor ga zahtevajo poli-politične in gospodarske pogoje in garancije rea-na tehnične elemente. Obenem pa se morajo zagotoviti krščanskemu prebivalstvu vse garancije, ki bodo ščitile vse njegove verske, kulturne in osebne pravice in interese, pri č^mer se pa pridržuje pravica za vpeljavo posebnega ravnanja, z onimi pokrajinami, kjer so bivale krščanske skupine oziroma kjer so tvorili kristjani veČino (narodno ognjišče Armencev). Neutralizacija ožin se ne sme anulirati, za vzdrževanje nevtralnosti je treba juristične, politične in tjospodarske pogoje in garncije realistično pretehtati. Treba je preprečiti, da ke-maišstične čete napadejo ožine ter zasedejo Carigrad kot pnagovalec. Zato bi bilo umestno, da Italija, Francija in Anglija pravočasno in složno intervenirajo, ne samo, da dosežejo za Grčijo čim lažje pogoje premirja, temveč da tudi natančno določijo svoje zadržanje glede ožin, Carigrada m traške meje. Vse kaže, da bi bilo umestno in nujno, da se skliče konferenca v Benetkah, kaikor je predlagal minister Schanzer, Končno je komisija izjavila, da smatra vsako vojaško intervencijo za nepotrebno in škodljivo, ker bi utegnila raztegniti vprašanja, ki se tičejo edinole ožin, tudi na Evropo. Potrebna ; je složna diplomatska intervencija, ki bo imela tudi uspeh. Komisija obžaluje žalostne dogodke v Smirni ter zove ves civilizirani svet na j pomoč. Nedotakljivost" državnih poslancev ▼ Italiji TREVISO, 21. Po izgredih zadnjih me-secev, tekom katerih je bil ubit fašist Pio-vesan in je bilo več drugih fašistov ranjenih, je bil sklenjen na prefekturi dogovor, na podlagi katerega so fašisti zahtevali izgon poslanca Giulio Bergama in gospoda Ronfinija (oba republikanca), ker sta baje nevarna javnemu redu v naši deželi. Oba sta morala odpotovati, a pred nekaj dnevi se je pojavil v mestu poslanec Bergamo, kar je zelo razburilo fašistovske kroge. Poslanec je izjavil, da je prišel v mesto zaradi zadnje splošne stavke. Vkljub temu so mu fašisti ukazali, da takoj zapusti mesto. Poslanec Bergamo se je zatekel k svojim sorodnikom v Ponte Belluno, a tudi tu so mu prišli fašisti na sled in mu ponovno za ukazali, naj zapusti deželo. Ukloniti se je moral ukazo in odpotovati. Kje se sedaj skriva, ni znano. Podoben slučaj se je skoraj istočasno odigral s socialističnim poslancem Tonel-k>m. Njega so izgnali fašisti iz Conegliana in iz Oderza že pred dobrim letom. Da obišče svojo bolno mater, je prišel Tonello pred par dnevi v Oderzo. Spoznal ga je neki fašist, in ko je poslanec povedal vzrok svojega prihoda, so ga fašisti z avtomobilom, ki ga je dal fašja na razpolago, spremljali k bolni materi in ga po preteku pol ure odvedli na postajo. Na vlaku so ga dali v varstvo tfekim fašistom iz Benetk, katerim so zabičali, saj ga pustijo izstopiti še-le v Benetkah. V Cremono je imel priti te dni poslanec Miglioli, da se posvetuje z državnim prav-dnikom radi neke kazenske zadeve. Ko so to zvedeli fašisti, so takoj mobilizirali svoje čete. Oblast je napravila potrebne korake in prišel je tudi policijski generalni inšpektor. Fašistovske Čete krožijo po mestu. Do danes ni prišlo do nobenih izgredov. Vprašanje državnik uslužbencev RLM, 21. Medparlamentarna komisija za preuredbo birokracije je imela sejo na kateri so poročali ministri Taddei, Fulci in Riccic o načrtih vla^e ter odgovarjali na različna vprašanja komisije. Seznam plač, ki so ga predložili ministri, je naletel na cčiten odpor, tako da se je zadeva zopet oddaljila od svoje rešitve. — Tajništvo Zveze državnih uslužbencev je izdalo proglas, kjer protestira proti večnemu odlašanju rešitve tega vprašanja, med tem ko se bliža 30. septembra kot zadnji rok določen v parlamentu za ureditev gospodarskega položaja državaih uslužbencev, ter zahteva rešitev vprašanja v omenjenem roku. Jugoslavija Jugoslavija ia vojna proti TarfijL LJUBLJANA, 21. J u£osk> venska javnost ne kaže nikake volje, da bi šla po kostanj v žerjavico za AngBjo, .katere nima v poaebno dobrem spominu. Po»eboo slovenski javnosti ni še izginil spomin na Koroško in m Prekmurje, kjer Angleži niso pokazali ravna veKkih simpatij za svoje zaveznike. Pa tadi spomin na Primorsko ne vzbuja velikih simpatij za Anglijo. Za « Slo vencem*, ki ie tako estro nastopil proti eventualnemu sodelovanju Jugoslavije pri obrambi Carigrada, ne zaostajajo tudi drugi listi «Jutro» pravi; «V Londonu je Jugoslavija danes odličen prijatelj. Nikdar nasn Angleži še niso kazali tako ljufc-eznjivega obraza, kakor tokrat. Gospod Ninčič je bil ob prihodu v angleško prestolnico pozdravljen kot še nikdar nobeden jugoslovanski državnik. Ni težko uganiti zakaj Anglija bi nas rada za zaveznika proti Turčiji. London, ki je dosedaj tako rad podpiral razne bolgarske intrige proti nam, nas opozarja, da je «dedni sovražnika zopet na Balkanu, nas svari, naj ne dopustimo, da se Bolgari in Turki teritorijalno m poJitlčno okrepijo v našem ne posrednem sosedstvu. , Naš narod, Id >e pripravljen svoje resnične interese braniti z največjo odločnostjo, se jo vznemiril ob poročtKh, da naj bi šel za druge po kostanj v žerjavico. Bojazen *e bila opravičena. Danes 30 znane izjave ministra Ninčića, ki odklanja vsako avanturo in ministrski svet v Belgradu je enodušno mišljenja, da se naša država ne more angažirati v konfliktu, ki se nas neposredno ne tiče. Res je, da še nismo na kraju dogodkov. Nadalnji razvoj je v mnogem oziru v rokah Bolgarije. Od treznosti te države -je odvisno, aH bodesno možH do konca vztrajati v oni objektivni poziciji, katero smo v Evropi zavzeb, ko stno ustanovili Malo entento .kot element miru in konsolidacije.* Čehoslovašk;. listi o stališču. Jugoslavije nasproti grško - turški vojni PRAGA, 21. «Narodni Lfety» javljajo i-z Belgrada: Tukajšnje politične kroge je zelo razburila angleška nota, ki da ne pomeni nič drugega, nego da morajo države Male entente začeti vojno proti Turčiji in poslati svoje vojake v Tracijo. Tu se smatra, da bo gotovo dosežen sporazum med Francijo in Anglijo. Jugoslovanska vlada se je načelno izjavila ea ohranitev sedanjega stanja na Balkana, ne bi se protivila, pou vsako ceno, da bi se turške meje popravile, čeravno ne bi rada videla turškega gospodstva v Tractji. Ako dobi Turčija kako deželo na Balkanu, bo tudi Jugoslavija zahtevala del ozemlja v san eri proti Solunu. Medtem se za enkrat ne morejo izvršiti zahteve angleške note in ministev Ninčič je odpotoval v London, da razjasni položaj države. Isti listi javljajo tudi iz Belgrada, da se je bolgarski ministrski predsednik na svojem potovanju v Ženevo, pomudil v Belgradu in je izjavil, da je bolgarska vlada : ukazala obmejnim četam, naj se izogibljejo I vsakega konflikta. Stambulinski je dalje »izjavil, da si bo v Ženevi prizadeval, da doseže svoji zemlji izhod na morje, kakor to zagotavlja mirovna pogodba. Bolgarski poslanik v Belgradu o zadnjih dogodkih v Trnovem. BELGRAD, 20. Tukajšnje bolgarsko poslaništvo je dak> zastopnikom trska nekatera pojasnila o nedeljskih dogodkih v Trnovem. Med drugkn pripominja pojasnilo, da je bilo zadnje čase opažati ozke stike med generalom Vrang-lom in voditelji meščanskega bloka. Glede napada zemljoradnikov na bivše ministre oziroma ministrske predsednike, je omeniti to-le: Zem-ljoradniki so napadli vlak, s katerim se je vozil tudi Daskalov, na postaji Doljni Dapnik pri Plevni. Razjarjena množica je hotela bivše ministre HnčatL Intervenciji Daskalova je pripisovati, da so kmetje to opustiK. Zahtevali pa so njih aretacijo. Ministri so bili aretiram m vsi v gorenjem poročilu omenjeni voditelji bloka so bili pod močno eakorto kmetov prepeljani v Trnovo. Shod zemljoradnikov v Trnovem je bil popolnoma miren. Udeležilo se ga je 35.000 ljudi. Shod je sprejel z eno dušnim odobravanjem resolucija*; 1. Aretirati se morajo Člani bivših vojnih kabinetov Dane v, Gešov, Maboov ia Kostur kov. 2. Sklicali 9e ima takoj narodno sobranje na izredno zasedanje, kl ina izdelati zakon o obtožbi teh ministrov, glavnih krivcev katastrofe leta 1918. 3. Izdelati se ima tudi zakon za zaščito države. 4. Shod popolnoma odobrava sedanjo politiko vlade. Ker je Đaskalov zboro-valcem obljubil da vlada ugodi resoluciji, se je shod mirno razšeL Francija. Posvetovanje italijanskega in angleškega ministra s francoskim ministrskim predsednikom — Francija in Ita£ja za mirno rešitev spora s Turčijo PARIZ. 21. Včeraj ob 16 so se sestali v Quaiy d'Orsayju gg. Poincare, Lloyd Ge-orge in grof Sforza, da razpravljajo o vzhodnem- vprašanju. Lord Curzon je izrazil svoje obžalovanje, zaradi nepričakovanega in naglega umika francoskih in italijanskih oddelkov iz Ciaka. Grof Sforza je opozoril lorda Curzcna, da ne bodo zavezniki nič dosegli s tem, da c-bdrže na Vzhodu par majhnih oddelkov, temveč da morajo prepričati angors'ko vlado o potrebi zmernosti in sprejeti njene eventuelne pravične predloge. Grof Sforza je tudi obžaloval, da je Fethi beg, ki je za Kemal pašo gotove najbolj vplivna oseba v Turčiji, že odpotoval iz Italije, kajti potem njega "bi se bilo lahko mnogo naredilo. Grof Sforza je končno zagotovil, da bo italijanska vlada zastavila ves svoj diploma tični vpliv za pomirjevalno delo. Poincare se je izrazil več ali manj v istem zmishi. Zasftšana sta bila nato admirala Beatty in Grasset glede tehničnega dola obrambe morskih ožin. Lord Curzon je nato izrazit mnenje, da bi bilo boljše sklicati namesto preliminarne mirovne konference takoj pravo in popolno mirovno konferenco. Grof Sforza se je popolnoma pridružil predlogu angleškega ministra vna-njih stvari in opozoril, da so sedanja pogajanja itak prav apreliminarna konferenca. Ker se tiče kraja, kjer bi se morala vršiti konferenca, je lord Curzon izjavil, da je to povsem vseeno, poudarjal je pa, da bi bile Benetke preveč oddaljene za angleškega ministra vnanjih stvari, ki bo moral večkrat potovati, da estane v stiku s svojo vlado. Grof Sfciza je pripomnil, da j z mirno pedeželsko mesto na vsak način bolj primerno cid kakega velikega mesta, ker tekem odsotnosti ministrov \ nanjih stvari bedo tehnični izvedenci imeli dovolj časa. 'da v miru pripravijo vse potrebno za razpravo. Glede te točke ni prišlo do nikakega sporazuma. Poluradno poročilo o tem sestanku pravi: Razprava na konferenci za vzhodno vprašanje se je sukala v glavnem okoli stališča zaveznikov nasproti Trnkom. Medtem ko Anglija ojačuje svoje oddciks na Dardanelih, sta Francija in Italija smatrali za bolj umestno, da umaknejo svoje oddelke in s tem preprečijo eventuelne incidente. Lord Curzon je izrazil svoje začudenje zaradi tega sklepa, ki ga smatra v navzkrižju z dogovori iz 1. 1915. in 1920., s katerimi se je predvidevala delna zasedba turškega ozemlja s strani medzavezni-ških čet. Poincare je pojasnil, da se ti dogovori ne morejo ujdejstviti v tem slučaju, ker so predvidevali razvrstitev čet v premimi dobi, ko se ni bilo bati nikakega konflikta. Pripomnil je, da je francoska vlada pripravljena narediti vse mogoče, da pride do mirne rešitve vzhodnega vprašanja. Zasedba obali južno od marmorskega morja bi bila z vojaškega stališča na vsak način nevzdržljiva, ker bi se dotični oddelki morali boriiti z morjem za hrbtom. Pomcarč je tudi poudarjal zmernost Kemalovecev, ki niso doslej pokazali, da nameravajo napasti morsko ožino. Razvrščanje vojaških oddelkov bi sc pa moglo vzeti za izzivanje. Grof Sforza se je v imenu Italije postavil na podobno stališče in je izjavil, da se popolnoma strinja s Poincare jem, ko pravi, da je povsem odveč kaka preliminarna konferenca. Lord Curzon je izjavil, da sx bo o tej točki posvetoval s svojo vlado. Listi pravijo, da se sicer še ne more prerokovati popoln uspeh pogajanj, ki so se začela včeraj, da pa pomeni sporazum med lordom Curzonom, Poincarejem in Sforzo o potrebi sklicanja konference na vsak način velik korak nasproti mirni rešitvi vzhodnega vprašanja. Listi poudarjajo na dejstvo, da se stališči Poincareja in Sforze popolnoma krijeta in da je pomirljivo stališče Curzcna v popolnem navzkrižju z bojevitostjo zadnje angleške note. Prisrčen potek pogajanj in približanje pomirjevalnemu stališču Poincareja sta važna znaka, ki upravičujeta upanje v predsto-ječ sporazum. Listi poudarjajo, da se bo morala angleška vlada spričo odločno miroljubnega stal&ča Francije in Italije sedaj odločiti, ali ni boljše, da se pridruži skupni diplomatski akciji s katero se lahko dosežejo bolj gotovi in hitrejši uspehi brez prelivanja krvi, nego da vztraja pri zahtevi po samostojnem in težavnem vojaškem nastopu. Priboct 450 beguncev iz Smerne v Marseille Poročilo begunca o požaru mesta MARSEILLE, 21. V pristanišče je pri-plul parnik «Phrygic» s 450 francoskimi begunci iz Smirne. Na obrežju je čakala na parnik velika množica- Član kolonije, očividec zadnjih dogodkov v Smirni, je pripovedoval poročevalcu agencije «Havas» sledeče o požigu mesta: Goreti je začelo v mestu 13. t m. ob 2 zjutraj. Ogenj je postajal čezdalje bolj grozeč. Tudi se je okoli 6. ure ugotovilo, da je mesto na več krajih zažgano ter da se postopno zažiga naprej. V noči je nastala splošna panika, tisoč in tisoč ljudi je bežalo pred plameni, ki so vedno požrešnejše objemali hiso za hišo, ulico za ulico. Tedaj so se lotile francoske in italijanske bojne ladje rešitvenega dela. Po temnih, edinole od požara razsvetljenih ulicah se je valila ogromna množica najmanj 300.000 ljudi proti pristanišču, kjer so francoski in italijanski vojaki, le z največjim naporom, požrtvovalnostjo in hrabrostjo vzdrževali red. Glede imetja beguncev je izjavil član kolonije, da so prišli ob vse. Veliko oirok je bilo v gneči zmečka-nih. Ko je napočil dan, je bil evropejski del mesta že pogorišče, 300.000 ljudi brez strehe, mnogo mrtvih, cd katerih je vebko število zgorelo v spanje. Aftglija Proti Lloyd Georgejeva struja v Angii£ Javnost pričakuje rešitve od pariške konference LONDON, 21. Snoči je bil ministrski svet nujno sklican. Lloyd Georgc in Churchill sta se vrnila takoj v London, da se udeležita sestanka. Kakor javljajo listi, je bila vlada sklicana vsled poročila lorda Curzona o pogovoru s Poincarejem. Listi medtem pravijo, da je odpotoval lord Curzon v Pariz s točnimi navodili in da se bo na konferenci določilo približno tole: 1. Turčija se bo zopet pustila na azijsko obal Dardanelov, toda določili se bodo gotovi pogoji za ustanovitev mednarodne mi-litarizirane zone, tako da se onemogoči vsaka sovražna akc'ja v tej zoni; 2. v Gali-polj bo postavljen zavezniški oddelek, ki bo jamčil za prost vhod v morsko ožino; 3. mednarodna militarizirana zona na azijski obali bo enaki sedanji zoni v Cianaku; 4. angleške čete se bodo popolnoma umaknile :z Ciaka. Po vesteh iz poučenih krogov se francoska vlada in nekateri turški zastopniki v Parizu popolnoma strinjajo s temi klavzulami, ki & jih baje sprejel tudi Kemal paša. Splošno izražajo listi upanje, da se bo tekom sedanjih pogovorov v Parizu vzpostavila sloga med zavezniki. «Times» objavlja pismo bivšega mi.r:istra vnanjih stvari lorda Greyja, ki pravi, da je nemogoče urediti evropsko vprašanje brez sodelovanja zavezniških držav. Lord Grey poudarja, da je Lloyd George naredil veliko napako, ko je začel samostojno nastopati, ne da bi se bil prej posvetoval z zavezniki. Bivši minister vnanjih stvari smatra, da bi taka politika privedla Anglijo do popolnega prepada. Lisi zaključuje, izražajoč upanje, da bodo pogajanja nisd lordom Curzonom, Poincarejem in Anglijo dovedla do izpre-membe angleške politike. Grki niso nikoli prekoračili nevtralne zone, ne smejo je torej niti Turki LONDON, 21. Izdano je bilo to-le ofi-ciozno poročiio:V neuradnih turških izjavah in v inozemskem časopisju se je govorilo, da so Grki nekolikokrat zasedli nevtralno zono Ciatiak. Stvar stoji tako-le: Zona Cianak je bila dogovorno z zavezniki zasedena po zavezniških četah takoj po premu^u in v Cianaku je bila ustanovljena angleška baza. Od tedaj dalje je bila zona vedno zasedena po angleških četah. Maja 1921. so zavezniki objavili proglas, v katerem so proglasili svojo nevtralnost v vseh bodočih vojnih operacijah med Grčijo in Turčijo in določili meje ozemlja, zasedenega po Angležih. Ena teh zon je bila Cianak. V proglasu se je poudarjalo, da morajo v tej zoni vojaški cddelki in vse prebivalstvo ostati popolnoma nevtralni nasproti grško-turškem sporu. Nevtralnost se je strogo spoštovala nasproti Grkom, ki pa so se večkrat pritoževali, da so se organizirale v angleški nevtralni zoni tolpe, ki so vdirale na grško ozemlje in se zopet umikale v nevtralno zono. Grki so prosili za dovoljenje, da bi smeli zasledovati te tolpe na nevtralni zoni, toda to se jim ni nikoli dovolilo. Koncem meseca maja 1922. so grške patrule, zasledujoč zločince, prešle nevtralno zono, toda ko so srečale Angleže, so se takoj umaknile. To je bržkone edini slučaj, da so grške čete prekoračile nevtralno črto. Tedanje določbe veljajo tudi za naprej in ne more se govoriti o tem, da bi se dovolil sedaj Turkom pohod na evropsko stran morskih ožin. Romunska Posvetovanje generalštabom Male entente. BUKAREŠTA, 20. Orient Radio javlja: Pripravlja se sestanek zastopnikov generalštabov entente. Sestanek se bo vršil v Varšavi. Romunsko zastopa na tem sestanku general Petalla. _________ Grška Revolucija v Rcdostosu — Posled:ce požara v Smirni NEW YORK, 20. «Associated Presse* javlja iz Radcstosa, da je postalo mesto Rodositos, ki ima 25.000 prebivalcev in se nahaja na zapadni obali Marmorskega morja, glavni stan 20.000 grških vojakov in 20.000 beguncev ter znatno komunistično središče: V mestu se zelo občuti pomankanje živil in vode. Komunistiške demonstracije otežujejo položaj in podžigajo prebivalstvo k izgredom. Skladišča živil so bila oropana od odpuščenih vojaških tolp. Več žensk jc bilo umorjenih. Ubežniki grške vojske so postrelili častnike in hodijo do ulicah r rdečimi zastavami. Isti list javlja iz Smirne, da cenijo ameriški in angleški izvedenci škoda, ki je nastala v Smirni na 150 miijonov dolarjev. Razdejano premoženje ni bilo zavarovano. Nemogoče je določiti število človeških izgub. Večina ameriških očividcev ceni, da m je nad 2000. Medtem se javlja iz Aten, da je grška vlada sklenila poklicati pod orožje letnik 1903. , - Avsirlis Seipel odpotoval v Ženevo. — Avsiro-cgrska banka izdala nove aoiljonske bankovce. DUNAJ, 21. Kancler Seipel se odpelje še nocoj v Ženevo, da se udeleži zadnjih pogajanj Društva narodov za pomoč Avstriji. Vsa parlamentarna in zakonodajna dela bodo do vrnitve Seipela ustavljena. Nato se bo v zmisJu izida pogajanj v Ženevi poskrbelo za reforme. Mo- FasistovsJri shod t Vidma. Poročali smo včeraj na kratko o fašisiovakem shodu v Vidmu, čigar jedro predstavlja govor fašistovskega vodje, posl, Mussolinija. Na splošno se pripisuje temu 'govorti velika politična važnost, ker je Musolini jasno začrtal stališče in bližje cilje fašistovske stranke. Pred vsem je Mussolini povdarjal, da so težnje fašistov strogo monar-hične. Republikanske težnje, ki so se včasih pojavile v stranki, so bile le izraz želje po bolj mornarhični monarhiji. Nadalje je Musolini Izjavil, da je pohod fašistov obrnjen proti Rimu; hočejo zasesti vlado, da okrepijo državo in dajo zemlji zavest njene moči. Čim bodo fašisti zasedli vlado po ustavni poti, to je, potom volitev, bo problem fašistovske revolucije rešen. Zato pa je treba, da se narod čim prej skliče h glasovanju in se razpišejo volitve. Stranka fašistov se zaveda težke naloge in velike odgovornosti, ki si jo misli nadeti s tem korakom. Toda mora priti db tega. Treba je odpraviti sccialistično-demckratičnio skorjo od države. 1 - . ^ B ... r. .. . . Imeli bomo, je vzkliknil Mussolini, državo, ki goče se bo tudi dala sestaviti koalicijska vlada bo ^ela to jednostavno geslo: Država ne pred- Otrovska, Opčine. 172^ imel dr. Gjrez, ^dsejfaik tr^^ga espe^nt-j strani; zagledala sia policista, ki je čepel za ■ MOTOCIKEL, znamke -Motosacoche,, S* v najbo'jšem stenju* se proda za L 290$J _ , w i va'^j- vi v * uji> ai rui t rt ne. i < :r iuiirx mri nn ravn/i lije. Popoldne so imeli esperaniistf zborovali, kjer se \e razpravljalo o vprašanih tičočih se njihove organizacije. Zvečer je bil na čast kon-grcsMiiov prirejen koncert v Filarmonični dvorani, na katerem je med drugimi sodeloval znani tržaški violinist Barison. 300 ustanov je razpisanih za dijake novih pokrajin. Z ministrskim odlokom od 21. julija Pred nje policist in jih aretiral. Nato jin je peljal na policijo, in od tam, po zaslišanju, v zapor v ulico Coroneo. Imenujejo se: Anton Vi- akega krožka. P rine aH so pozdrave zastopnik!' bližnjim vogalom, pa *sc nista zmenila zanj za-esperantskih udruženi iz vseh večjih mest Ita-jkaj dozdevalo se jima je, da mora biti on ravno tak ^poštenjaki*, kot sta ona dva. Operant je pridno preiskoval vin&kega bratca, ki jc še vedno spal. Končno je vendarle našel pri njem uro in par Ur. Vse skupaj je spravil v žep, namignil tovarišema, in vsi trije so moško cdko- s sodelovanjem vseh strank. Avstro-ogrska banka je izdala nove bankovce po en miljon in po pet miijonov, da zadosti povpraševanju po iienarju, španska Abd EI Krm se je u dal Špancem MELILA, 21. Na obali nasproti otoku fencii Vele so se pojavili odposlanci Abd EI Krina z belo zastavo. Prosili so v imenu Abd EI Krina, naj se sprejmejo pod špansko varstvo. Poveljnik mesta Penon jih je takoj sprejel ter njihovo prošnjo nemudoma javil španskemu višjemu komisarju v stavlja ene stranke, ampak nacionalno celo-kupnost; vsebuje vse, je nad vsem, ščiti vse ter se postavi proti vsakemu, ki bi napadel njeno nedotakljivo suvereniteto. Po Mussolinijevem govoru so imeli fašisti pohod po Vidmu in ko jih je njihov vodja še enkrat nagovoril, so se razšli. Tržaški fašisti so 1922, je bilo razpisanih potrebnim in zaslužnim dijakom pristojnim v Novih pokrajinah in v ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, ki so že imeli italijansko državljanstvo, ali ki so je udobili po rapallski pogodbi, 300 dijaških ustanov po 200 lir, in sicer za dijake, ki so že vpisani« v kakšni šoli v državi in katerim je bila že podeljena ustanova v šolskem letu 1920./21. in 1921./22. Prosili morajo dokazati, da so napravili v šolskem letu 1921.-22. predpisane izpite s srednjim uspehom 24—30 oziroma 80%. Ob enakih uspehih in enaki potrebi bodo imeli prednost: vojni invalidi, vojne sirote, odlikovane! in bivši vojaki. Prošnje na koiekovansm papirju za dve liri se morajo poslati do 10. decembra 1922 na Generalni civilni komisariat, šolski oddelek. Na slovenski zasebni ljudski šoli pri Sv. Jakobu se — kot na drugih tržaških Šolah — vpi- rakali proti vogalu, za katerim je prežal poli-' cist. Dospeli so pred vogal. Tedaj se je postavil SLUŽKINJA, pridna in poštena, ki zna lu^t* kuhali, se išče k zakonskima na de/.tlo. . Plača po dogovoru. Naslov pri upravnišlvu. _ 1723 POZOR! Krone, bisere, zlato, platin in zobovje/ po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel-leli Vita, via Madonnina 10, I. 82 f£?„ vTJi EGIPTOVSKI profesor grafo^ije pove karak- ter in usodo življenja. Sprejema od 1"* do 19 v Trstu, via Carducci 24, V. 1714 Melili. Poslednji je odgovoril, naj Abd El fašistov v Trst se je vsled tega zakasnil za ne Krin najprej in brez odlašanja naznani po- kaj ur; njihovi sorodniki so jih pričakovali goje svoje podvržbe, tako: da se bodo lahko skrbjo. imeli svoj poseben vlak. Pred tem vlakom je ^ v ^ ra2rede od fotri 21. t m. dalje vsak odšel poštni vlak iz V idma v Gorico V bližim ^an do nedelje 24. t. m* ©d 8. zjutraj do poldne, vasi Mcssa pa je ta vlak udaril ob bombe, ki Slovenski sUriii storite-svojo dolžnost in vpi-so bile položene na tir. pri čemur je bila loko-' slovenske otroke v slovenske šole. motiva poškodovana. Fašistički so se vozili; Tiskovni žkrat y v5era*njem oglasu knjiž-iud, s tem vlakom so tako, sklepah, da gre tu nice šentjakobska čitalnice se pravilno za atentat na fasistovskr transport ter so^vsled lasit[ vDo gcdai go darovJl]i * Josi £orn: 50 tega udrh v Mosso k,er so zazgah dXfm komu- ^^ a ne Josip ^ _ Odfcr Šentjakobska ° čitalnice. Družabni večer Zveze m**** društev. V nedeljo 24. t m. se bo vršil ob priKki ustanovne- nistem hiši, tretjo hišo pa opustošili. pričela uspešna pogajanja. Dnevna ¥@sff ♦ POLITIČNO DRUŠTVO «EDINOST» V TRSTU, vabi uljudno svoje odbornike na seio, M ®e vrši v petek 22. t. m,, ob 14. uri v prostorih uredništva «Edznos£» ulica S. Francesco 20, J, nad. $ sledečim dnevnim redosss: 1. Organizacija; 2. vprašanje istrskih listov in 3. «Narodni svet». POLITIČNO DRUŠTVO «ED1NQST» V CORICL V pondeljek, due 25. septembra 1922. E>b 9. uri zjutraj se bo vricLa v proetorih tajništva, Via Mameli št. 5, I. nadstropje (nad bivšo Hedžet Koritcikovo trgovino) seje širšega odbora Političnega društva »Edinostih v Gorica, Dnevni red seje širšega odbora bo sledeči: 1. Politična situacija; 2. Slučajnosti. Radi važnosti predmetov, ki se bodo na tej rep obravnavali sc uljudno naprošajo vsi odborniki, da se te seje prav gotovo udeležijo. Razpravljalo se bo med drugim o vprašanja delitve goriške dežele, šolski avtonomiji itd. Da bo mogoče izčrpati dnevni red seje, poživljamo člane širšega društvenega odbora, da so zelo točni. VODSTVO Političnega društva -Edinosti* v Gorici. t w ga občnega zbora Zvpze mlad. društev dru Jogcslovenski rekruti bode shiz li v Ri- žabni večer s sledečim sporedom: Nastop šent- mu? Rimski listi, med temi «Tribuna», javljajo, da je podpisal vojni minister odredbo, katera določa, da bodo Jugosloveni iz Julijske Krajine določeni polkom, ki se na- jakcbskih pevcev z "Mogočno pesem nai doni" «Kolo» in drugimi neznanimi zbori. Krožek «Omladina« nastopi z enodejanko: «Notumo», Rojančani z enim dramatičnim prizorom in de- hajajo v Runu. Prav je sicer, da si naši fan- fcfe^f jJ^STS^o^ tje na državne stroske ogledajo glavno■ pa nastopi^ z m deklamacijo. MDP Sv. Ja-mesto srvoje nove države m da vidijo, čej kob se pripravlja z živimi slikami, da dk ve-jim bo sreča mila, tudi papeža, dvomimo j čeru pos-eben značaj. Toliko za danes. Priča- , . star 21 let. Vsi trije so brez dela in brez stalnega bivališča. «Ne greni domov ...» Bližala se je policijska ura. Gostilničar je podil zadnje goste iz krčme. Nobeden ni šel rad; vendar pa so se vsi pokorili resnemu gostilničarju in so šli; eni domov drugi pa drugam. Samo čevljar Anton Pelernel js še sedel pri mizi in spravljal počasi božjo i GOSPODIČNA s primerno izobrazbo, vešča kaP?!C? 1piid streho- Gostilničarje ve besede, j slovenskega italijanskega in nemškega ie-na> bi sel domov_so zalegle ravno toliko, kot bi zika, želi sl^ižbe kot blagajničarku. Naslov ZDRAVILA za vse živinske bolezni, redi' .i prah, fluid za konje, se dobi v lekerni v II. Bistrici. 28/4 pri upravništvu. 1711 govoril steni. Gostilničar je postal energičen in prijel silnega gosta za roko, ga peljal k vratom, ga postavil na ulico in zaprl za njim vrata. Da bi krčmar tega nikoli ne storil! Čevljar, ves razjarjen se je asaletaval v vrata, kakor da bi jih hotel podreti. Vrhu tega je pa vpil da je ______ ekraia Vd£d£kiZU^h*" ?XAT, ^ebrn in papirnat denar kupuje in pro ^ po zmerni cenah menjalnica v ulici POZORi Nujno potrebujem mnogo srebra. Plačam krone in goldinarje po najvišjih cenah. Via Malcanton 7, II. levo. 1594 kralejvi stražniki in prijeli razgrajača. Tedaj pa je čevljar postal še bolj divji: začel je brcati in zmerjati može postave. Tema dvema so prišli na pomoč še dmgi stražniki. Šele sedaj s« 13a t * l «"T »rrr » rvicro^iln ,,L-rrv*i+«' rVJ rKUDAJ fe P-Otef pa, da bodo z večjim veseljem služili daleč od svojega rodnega kraja, v tu-jem in nepoznanem mestu, nego bi služili v domačih krajih, kjer bi vsaj slišali svojo govorico. Na ta način se bodo pač vedno čutili tujci v državi in — vojski. Če je bil to namen vojnega ministrstva, potem ga lahko zagotovimo, da ga je s svojim ukrepom dosegel v polni meri. Našim fantom pa ponavljamo, kar smo jim že rekli v našem listu: Naj vas pošljejo kamorkoli, ne pozabite svojih dolžnosti rasproti zakonom, spominjajte pa se vedno in povsod svoje ožje domovineT svcjih družin, zaročenk in svojega rodu in jezika. Če boste laki, vas bo moral vsak spoštovati, če boste drugačni' vas bo moral vsak prezirati. Kriza v pomorski zvezi. Kakor smo poročali je vstopil iz odbora zveze kapitan Rizzo ter izjavil, da se je njega neopravičeno stavilo kot enega pogodbenikov pri znani pogodbi z Mussolinijem. Na to izjavo odgovarja sedaj glavni tajnik Zveze, Giulietti, češ, da ne bi bil nikoli tega storil če ne bi bil imel dovoljenja od Rizzota. Povdarja, da je bila omenjena pogodba sklenjena v korist cele zveze. Sicer pa, člani O stikih med madžarskimi in italijanskimi iaiisti še tele podrobnosti: ^Pester Lloyd- piše, da se govori v parlamentarnih krogih trdovratno o nevi madžarski faŠistovski organizaciji, ki ji je oče poslanec Friedrich, airtiseiniL Frie-' pravi Giulietti, bodo v vse) zadevi sodili drich organizira madžarske fašiste v tesnih zveze in njihovi sodbi se bo podvrgeL d v^ crnc!s!Voia5k!m no™c?m cla dva madžarska organizatorja v Italijo, kar odgovarjamo tem potom na razna vprasa--se priča, da se skušajo med obema taboroma da se novinci tržaškega okraja morajo doseči č«n najožji stiki. Friedrich si je pridobil baje tudi v zbornici nekai j*ristašev. Kot taki 6e imenujejo poslanca Hir in fiegedtis, bivši nadporočnšk Hejas ter bivši poslanec Weiss, ki organizira baje železničarje. Pravijo, da bodo madžarski fašisti objavili v nekaj dneh proglas, v katerem bodo začrtani končni cilji madžarskega fašizma, ki so baje isti kakor oni italijanskega. Glede končnih ciljev ter njihove identitete z onimi italijanskega fašizma izraža »Pester Lloyd pomisleke, kajti, - ako se sodi po navedenih imenih, bi imel madžarski fašizem izrazJt antsemtitičen karakter, vsled česar bi sc bistveno razlikoval od fašizma itali-janrMh fašistov, ki se med njihovimi poglavarji najdejo tudi možje hebrejske vere, kakor AJdo Finzt, D'Annunzijev scborec, in Philipson, zastopnik Firenc v parlamentu.» Gibanj izhaja iz vrst takozvanih probuje-iih Madžarov.* Poslanci opozicije, ki so člani rnanje k- prosi vsa pevska, godbena in tamburaška društva, da se prijavijo za sodelovanje v večjem obsegu pri veselici, katera se namerava prfredHi dne 1. oktobra 1922. Slavnost se bo vršila t »Narodnem dotnu > pri Sv, Ivano. — Prijavi naj se tudi točka, s katero misli nastopiti vsako posamezno društvo. Ker se prijavljanje za sodelovanje zaključi 25. septembra, prosimo vsa ona na-roAa društva, katera mislijo nastopiti, da nam javijo svoje sodelovanje prej ko mogoče. — Prijave sprejema Zmagoslava Grjtčeva, vriaa-rica, Vrdela, Timignano 1602 Trst. ODBOR podružnice «Šolskega drcš;va». Odbor MDP — Sv. Jakob ima danes ob 20 svojo sejo. Prosim vse odbornike ' in vodistva posameznih odsekov, da se seje z gotovotjo udeleže. Pozdravi Predednik. jam je posrečilo ukrotiti divjega čevljarja. Odpeljali so ga v zapor. Težka ločitev. Milena Rossi in njen ljubimec nista živela v zadnjem času v najlepši slogi: vsak božii dan sta se prepirala, tu pa tam sta se tudi stepla. Včeraj sta se pa do dobrega skregala. Fant je vzel vso stvar na lahko; deklica si je pa vzela stvar k srcu. Šla je v vrt pri Sv. Andreju, legla v travo med grmovjem in zavžila nekoliko lizola. Kmalu jo je začel žgati strup po grlu in po želodcu, je planila na noge in začela teči proti nem sesnnju. Med jw>tjo je vpila kot obsedena, naj jo ljudje za božjo voljo rešijo gotove smrti. Vsa upehana in prestrašena je prihitela na semenj ter začela milo prositi čuvaje in druge ljudi, naj pokličejo zdravnika. In res, neki čuvaj je skočil v bližnji stand, od koder jc telefoniral na rešilno postajo. Kmalu je prišel na lice mesta zdravnik, ki je izpral smrtni kandida-tinji želodec ter jo dal nato odpeljati na njen dem v ulici Fortino št. 4. Njeno stanje ni opasno. Tat v stanovanju. Margeriia Bencdetti je zaprla včeraj zjutraj s ključem svoje stanovanje v ulici Madonna del Mare št. 12 in šia na trg. Ko se je eno uro pozneje vrnila, je našla vrata svojega stanovanja priprta. Šia je noter, ter je zagledala možakarja, ki je brskal po neki omari. Začela h klicati na pomoč. Tega se je zbal možakar in jc zbežal praznih rok. Na uiici ga je pa prijel neki mestni stražnik in ga odpeljal na policijo, od tam pa v zapor. Imenuje se: Ivan Sponza, star 37 let, stanujoč v ulici Capitelli 5. Ukraden površnik. Trgovcu Danielu Calvinu je bil ukraden iz hotela -Metropole^, kjer je bil nastanjen, površnik, vreden nad 300 lir. Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Monce-nisio). 1721 Grič» v leto»iSken; kraju na Dolenjskem, ob glavni cesti tik velikega mostu, ki veze mesto Brežice in Čatež. Hotel ima 6 lepih tujskih sob, 2 podstrešni sobi, 3 lepe prostore za gostilno, vinsko klet in predldet, kuhinjo, lepo verando, hlev in kopalno barako ob Krki. Proda se tudi gostilniški inventar s 3 čolni. Več pove lastnik Josip Uršič, Čatež ob Savi, pošta Brežice. 17!f 'vz^rč*1 P^-^TIJA postelj, se proda za polovično cena* Eventuelno D'Aquino. posamezne kose. Boccaccio 4i 1734 DOBRA, slovenska družina se išče, ki bi spro jela dveletno deklico proti primernemu plačilu. Naslov pustiti pod cDeklica^ na upravništvu. 1728 VINO, prvovrstno, 35 hI je še na prodaj v Go-čah pri Vipavi št. 37. 1729 KUHARICO, pridno in zanesljivo išče restavracija «Ai bucn arrivo:>, ulica Ghega. 1734 IZGUBILA «=e je med vožnjo na cesti Opčine-Prosek škatlja z ženskimi klobuki. Najditelj je naprošen, da izroči isto pri kr. karubimn"-jiii na Opčinah ali na Prošeku. 1733 Iz fržaSkega žlvllenia Nočni kavah*ji. Bilo je včeraj malo pred sofričnim vzhodom: Na oaku samotne in slabo-rassvetljene staroroe&ke uKce Beccherie fe spal močno vinjen možakar. Okoli njega so pa stali trije mladeniči, kakor da bi mu delali Častno stražo. Nenadoma pa je eden izmed teh nočnih kavalirjev pokleknil pred vinskega bratca in mu segel v notranji žep jope. Med tem časero sta se pa ostala dva kavaKrja ozirala Vesti x GorISkesa Splošno žensko društvo v Gorici. Pripravljalni odbor za ustanovitev «Splošnega ženskega društva« v Gorici naznanja, da so svoj-čas predložena društvena pravila oblastveno odobrena. Zato vabi na ustanovni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 24. septembra t 1. ob 10. uri predpoldne v dVorani «Trgovskega Doma;; v Gorici. Izostati ne sme nobena zavedna Slovenka, ki se zaveda svojih dolžnosti napram svojemu narodu, časi so resni, položaj naš fe težaven in veliko dela nas čaka! Oživeti moramo spet, kar se je tekom vojne opustilo. Udeležite se torej v največjem številu občnega zbora in pokažite, da je naše ženstvo res zavedno, požrtvovalno in delavno! Posebnih vabil za občni zbor se ne bo pošiljalo. Dnevni red ustanovnega občnega zbora je: 1. Nagovor. 2. Čitanje pravil. 3. Volitev. 4. Slučajnosti. Pripravljalni odbor. Velika isbors ne^SHih šss čahosSotfa&frSSa pluge* .... L 310*— Plugi št. 5 » n n 1» 8 n »10 „ „ 12 3 0 — 370-— 395— 500*— 550* — Dobavlja se vsakovrsto poijsko orodje in tehtnice. InS. Rlgiiš a Uitiovicii - Trsi via Saniča ti (ve^ai Porporelia) <>ll Nali oglasi se računajo po 20 stot. beseda* - Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 4C stot. beseda. — Na^nan^a pristojbina L 4'—. Kdor išče stažbo, plača polovično ceno. PRODA SE v ulici S. Sebastiano Bar Liberta» Pojasnila se dobe v ul. S. Lazzaro 23, I. 1731 SOBA« meblirana, z električno razsvetljavo, se oddĆK v najem gospodu, Jugoslovanu, takoj ifis 1, oktobrom. Via Margherita 5f I. vrata 8t. 17. 1732 z malo prakso se takoj sprejme. Alojzij Domicelj (parna žaga) Št. Peter na Krasu. «01 transportna ztmvalR. otideika se sprejme takoj pri neki veliki zavarovalnici s sedežem v Beogradu. Ponudbe je nasloviti ne „Poštni prr dai 23' v Ljubljani. na vs-e PODLISTEK 1 oporoka Kriminalna novela. Nemški spisal Fridrich Thieme. Poslovenil Slavomir Josipovič. 14 '•Zakaj ga pa vabite k «lepemu razgledu* je vprašal pristav začudeno. Ali bi se mu ne zdelo naravneje, da bi Hojnik prišel Jc njemu v stanovanje?» «Net Hojnik mora biti previden. In tudi Ježek bi sc morebiti pomišljal ali bi sprejel obupanega moža ali ne. Boji se za svoje življenje. Pcleg tega ga moramo imeti na mestu, kamor mora prinesti oporoko.» .Kdo izmed nas bo tam?:> ie vprašal Valnik. «Najprej vi. Vas ne pozna.» «Ali ne postane nezaupljiv, ko ne bo ,videl Hojnika samega ?» <'Se ve, da bo. Toda vi ponesete s seboj denar. Ne bo mu drugega preostajalo, kot da se je Hojnik o svojem obupu komu razodel m ta posIedn.fi hoče seda j s svoje ttrani oporoko imeti v svojih rokah kot varščino. Sploh pa mu bo vse eno, da le dobi denar. Ako bi se pa utegnilo zgoditi drugače in bi se ne hortel pogajati, pa upo«-rabimo kar silo, saj bomo mi triie tudi ondi. Ako se vda dobrovoljno, potem naj on in lopovski povzročitelj odideta brez kazni. Tako želi dobrosrčna gospica Rjavčeva, zakaj oporoka se je pač zopet našla.» mi ne poznamo vsote, ki jo je zahteval od Hojnikab «Vpraša!i ga boste kar naravnost po njegovi zahtevi. Po tem boste že videli. Tu vam dam desetlisoč mark — znesek, katerega pri sedanjem stanju zadeve ne bo hotel popustiti.» * * * «Lepi razgled* ni na najboljšem glasu. Nahaja se ob cesti, četrt ure daleč od mesta. Ob nedeljah se vrše tam plesi in dogajajo se tudi večkrat pretepi in poboji. Redarstvo ima zato ondi dosti opraviti. Med tednom je bolj malo prometa. Valnik je lokal poznal. Šel bo tja še pred Ježkom ter si bo dal za izhod od gostilničarja pokazati posebno, na zadnio gostilniško sobo meječo s sobico, v katero se more iti le iz one. Mi bomo imeli paziti s ceste. Kakor hitro se bo prikazala v sobici luč, bo to znak, da se je on z maserjem že podal vanjo; potem lahko brez skrbi stopimo v gostilniško sobo in sedemo prav blizu vrat one sobice. On nam jih že odpre pravočasnou Okoli pol desete smo se podali na pot. Valnik je bil odšel že pred nami in je prišel prvi na mesto. Poprosil je najprej gostilničarja, naj mu prepusti sobico za neki pogovor, kar je gostilničar storil tem rajše, ker je detektiv naročil steklenico vina. Vrli možak je mislil, da gre za kako malo igrico, pri čemer je vselej tudi orr imel čeden dobiček. Valnik še ni dolgo sedel pred svojo steklenico •rdečegako je že vstopil tudi maser. Pogledal fe vprašujoče po sobici in iznenađen je že hotel zopet editi m vrata zapreti, ko je stopil Valnik k njemu in mu zaupno pošepetal: «Vi ste gospod Ježek?« Maser ga je nezaupljivo pogledal. « Prišel sem po naročilu gospoda Hojni-ka->, je šepetal Valnik zaupno. Ježek je še vedno dvomil in omahoval c Smete mi zaupati*, je nadaljeval Valnik. «On danes ni mogel priti, da bi ne vzbudil suma. Saf ste prejeli njegovo obvestilo?« «Torej nadalje?, je odvrnil Ježek, «Sicer res ne vem, kaj hočete in zato pojasnite mi!» Sedla sta. Valnik je naročil tudi za Ježka steklenico vina in je nato zaklenil vrata za natakarjem. «No, zdaf sva čisto sama fn nikdo naju ne moti. Izvolite smodko?» Ježek se je posbžil obotavlja je se. Nje* gova nezaupnost se očHo Se ni bila polegla. JADRAN Delniška glavnica L 15,098.803 Rezerve L 5,230.003 Dunaj, Opatija, TUST, Zadar. o> AHUrani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Ssrajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Afilirani zavod v New-Yorku; Frank Sakser Stada Sank. 4%. ki jih Izvršuje vse bančna posle« PREJEMA VLOGE Da immllns knjižice Id m tekoči račun ter i!ii obrestuje po Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojifi, sporazumno s stranko določa od slučaja > slučaja. t Daj« v najem varnostne predaiš (safes)--- Zavodov! uradi v Trslu: Via Cassa dl Risparmio Stev. 5 — via s. Nicoi* štev. Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.