} | FJM^nBMh MimtM ^ ^ j WWLMTQ9 FMA1K1: 4€87 OOmTULNPT. Kafre« as Secont-Clua Matter, September ti, lttl, iS O« Fort Offlee »t H«W Tort, M. T, wnšn tki All Of Ooifmi of Hirik S, 1171. T1L1T0* PISAJLXB: UST eOHLAMN NO. 807. — ŠTEV. 307. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 31, 1915. — PETEK, 31. DECEMBRA, 1915. VOLUMB XXHL — LKTKIX "TB Situacija na Balkanu. -o- ODLOČITEV SE BLIŽA. — NEMCI SO BAJE POSLALI V VARNO NEKAJ SVOJIH CET. — ITALJANSKE ČETE SO ZAVZELE DRAČ V ALBANIJI. — BOLGARSKI VOJNI KREDIT. — FRANCOZI IN TURKI. — VROČI BOJI PRI SANDŽAKU MED AVSTRIJCI IN ČRNOGORCI. — ZRAKOPLOVCI V AKCIJI. -—o-- Ženeva, Švica, l>0. decembra. — Iz zanesljivega vira s« ■ je doziialo, da so italjanske čete zasedle glavno mesto Albanije, Drac. Včeraj je prišel sem iz Draea nemški konzul in petdeset drugih Nemcev. lira«' in Valona sta najvažnejši pristanišči Albanije. Valono so bili zasedli Italjani še pred napovedjo vojne. Cttinje, Črna gora, 30. decembra. —Poročilo, ki je bilo danes izdano tukaj, se glasi: Pri Sandžaku se vrže ob celi fronti vroči artilerijski spopadi. Sovražnik je napadel Raškovo Goro, pa se je moja 1 z velikimi izgubami umakniti. V črnogorskem ozemlju kmalo ne bo nebonega Avstrijca več. London, Anglija, 130. decembra. — Iz poluradnega vira se je doznalo, da je v Varni koncentriranih par tisoč nemških vojakov. Pristanišče stražijo nemški podmorski čolni. Iz tega je razvidno, da so se začeli Nemci in Bolgari resno bati ruskega upada. London, Anglija, 30. decembra. — Tukajšnja He\\-terjeva ageutura je dobila poročilo, da je dospel nemški, maršal Mackensen včeraj v Sofijo. Ko je obiskal nemškega in avstrijskega poslanika ter kralja Ferdinanda, se je vrnil v svoj glavni stan. Kaj je bil namen njegovega obiska, se dosedaj še ni dalo dognati. (28. decembra je bilo poroča no, da bo vodil Mackensen ekspedicijo proti Egiptu.) _ London, Anglija, 30. decembra. — Ker so začeli Rusi zbirati svoje vojaštvo ob besarabski meji, se je nemška fronta v Srbiji in ob grški meji pomakriila za par milj nazaj. Veliko madžarkili polkov je bilo odpoklicanih do-L mo v. London, Anglija, 30. decembra. — Angleži so poslali ^ nekaj svojega vojaštva iz Soluna v Orfano, malo grško A pristanišče, ki je oddaljeno od Soluna kakih 60 milj. A Pariz, Francija, 30. decembra. — Poročilo, ki ga je V izdalo vojno ministrstvo, se glasi: Včeraj so obstreljevali naši letalci bolgarski tabor V pri Petriaku v bližini Dorainskega jezera. Škoda, ki so jo W^ povzročili, je precejšnja. T London, Anglija, 30. decembra. — Bolgarska vlada I je zahtevala, da naj ji parlament dovoli najeti 500.000.000 frankov posojila. Parlament je brez ugovora ugodil. Denar se bo'uporabil izključno le za oskrbo ranjencev in njihovih družin. London, Anglija, 30. decembra. — Poročilo, da Nemci in Bolgari ne bodo napadli Soluna, če ne bodo tega Grki izrecno zahtevali, ni bilo resnično. Včeraj so se pojavili nad Solunom trije nemški zrakoplovci in začeli metati bombe na hiše. Med prebivalstvom je zavladala panika, kljub temu, da bombe niso povzročile skoraj nobene škode. Zrakoplove so prepodile naše lahke baterije. Pariz, Francija, 30. decembra. — Dopisnik tukajšnjega "Journala'' je sporočil danes iz Soluna: Nemci, Avstrijci in Bolgari so zatrdilo sklenili vdreti v (frško in pregnati zavez nike. Kakor predstraža ho prodiralo kakih 35.000 vojakov, ki bodo poskušali zavzeti nekaj važnih strategičnih postojank in napraviti glavni armadi kol i konnogoče prosto pot. Rim, Italija, 31. decembra. — "Giornale d 'Italia" je dobil iz Oetinja poročilo, da prodira od Djakove proti Ska-dru močna avstrijska armada. V okolici Tirane se vrše vroči boji med ostanki srbske armade in med Bolgari, ki skušajo prodreti do Jadranskega morja. Pariz, Francija, 30. decembra. — Francoske čete so zasedle turški otok Oastelarizzo, ki leži v Egejskem morju v bližini Rodosa. Ta otok bo za francosko mornarico velike važnosti, ker bodo na njem velika skladišča, iz katerih se bo preskrbovalo £ mado v Solunu in na Gali-polisu. Otok meri 12 kvadratnih milj. Prebivalci so skoraj sami Grki. Carigrad, Turčija, 30. decembra. — Glede situacije v Mezopotamiji je bilo danes sledeče razglašeno: Bitka v bližini Kut-cl-Amare se nadaljuje. Ko smo zavzeli Shark Said, smo zaplenili 450 ton petroleja. Pariz, Francija, 30. decembra'. — Včeraj Jfe zapustila neka avstrijska mornariška divizija Boko Kotorsko z namenom, da bo bombardirala Drač. Pot ji je zastavilo zave-k zniško br odo v je, nakar se je začela vroča pomorska bitka. Avstrijski torpedni rušilec "Lika" je naletel na mino in f se potopil. Torpedni rušilec "Triglav" so zavezniške bojne ladije toliko časa obstreljevale, da se je potopil. Pri Sueškem prekopu. st> zavarovalne družbe potrojile zava- k London, Anglija., 30. decembra. — rovalnino za one ladije, ki plujejo sko ^ Turki ln Nemci bodo veliko prej na- zi prekop. Angleška vlada bo prekop padli So* Ski prekop kot se je v poCrt- prihodnje dni najhrže za trajno zapr-A ku mislilo. To je razvidno iz tega. ker1 la. Amerikanci v Avstriji. Nemški uradniki delajo velike o-vire amerikanskim državljanom, ki mislijo potovati iz Avstrije. Washington. D. C., 30. dec. — Amerikanski državljani na Dunaju in drug-ill krajih v Avstriji, imajo velike težave, ker se ne morejo vrniti v Združene države. — Povratek v Ameriko jim je skoro popolnoma onemogočen, ker se branijo nemški konzuli v Avstriji. da bi podpisali ameriške potne liste za v Nemčijo, razven v slučaju, da so priloženi rojstni listi ali pa naturalizaeijske listine. O tem je poročal tudi ameriški poslanik na Dunaju Penfield vladi Združenih držav, in sicer skoz Berne v Švici. V svojem pismu pojasnjuje poslanik I^nfield razmere ter obenem pravi, da je stopil plede tega v zvezo z ameriškim poslanikom v Berlinu ter se tudi obrnil do nemškega poslaništva na Dunaju, v svrho. da se pomore in olajša državljanom Združenih držav povratek v Ameriko. Te nove določbe glede pregle- j dovanja ameriških potnih listov so v veljavi šele malo časa in zato poživljajo ameriški vladni zastopniki v Nemčiji in Avstriji vse one ki nameravajo potovati v omenje ne dežele, da se preskrbe z vsemi potrebnimi listinami, da ne bodo imeli na potovanju prevelikih težav. Oskrbnik Sing Singa. Albany, N. V., 31. decembra. — Guverner države New York. Whitman, je rekel, da mora oditi sedanji oskrbnik jetnišnice v Sing Sing, Thomas Matt Osborne. Vsi zadeva je zdaj v rokah guvernerja. ki je rekel, da bo moral Osbor ne sam odstopiti, drugače pa gf bodo odslovili, ker je že vložena obtožnica proti njemu in kot obto ženec ne bi mogel biti več načelnik jetnišnice. Pri sodni obravnavi bo nastopilo tudi več jetnikov iz Sing Singa kot priče in Osborne bi lal7 ko uplival nanje, če bi ostal tair kot oskrbnik. Osborne se je branil podpisati listino, v kateri bi se prostovoljno odpovedal svojemu sedanjemu mestu. Za namestnika so že določili nekega pravnika, po imenu George W. Kirchwev. Turki blizu meje. London, Anglija, 30. decembra. — V okolici Aleppa je koncentriranih «100.000 turških vojakov. Poveljuje jim ueruSki maršal ftoltz. Veliko turških tVt ie Že odšlo proti jugu in se nahaja jo v neposredni bližini egiptovske me je. Nemško-turška armada dobiva neprestano nova ojaOenja. Splošna invazija na Egipet se bo tedaj začela. ko bodo imeli Turki ln Nemci v okolici Sueškega prekopa en miljon vojakov. Angleške fe*e. London, Anglija, 30. decembra. Angleži imajo v Egiptu primeroma malo vojakov. Dežela je v veliki nevarnosti, ker jo ogrožajo s severa Tur ki in Nemci, z juga in zapada pa razna arabska plemena. Če ne bo druga če. bodo morali poslati Angleži v Egi pet par tisoč vojakov iz Soluna. Bojne ladije. Berlin, Nemčija. 30. decembra. — Turški generalni štab poroča: V noči od ponedeljka na torek s obstreljevale sovražne križarke naše postojanke pri Avi Burim in Anaforti Bojne ladije so se takoj umaknile, ka korhitro so začele streljati nanje naši obrežne baterije. Na fronti v Mezopotamiji se ni ničesar posebnega pripetilo. V naglici. Berlin, Nemčija. 30. decembra. — Dopisnik nekega tukajšnjega lista, ki se je pred kratkim mudil v Suvla zalivu, poroča, med drugim tudi sledeče: Angleži so morali s strahovito naglico bežati, ker se Se sedaj vidijo razni sledovi tega bega: polomljeni topovi. municijska skladišča in nepokopa-na trupla. Nadalje so pustili Angleži velike množine mesa. moke, čaja, bakrenih žic itd. V Suvla zalivu so se ! potopile tri angleške transportne la-! dije. Turki. London* Anglija. 30. decembra. — Iz Soluna poročajo, da bo prišlo v grški del Maeedonije nad 40.000 Turkov, ki se bodo pridružili Bolgarom ln Nem j cem. Koliko Je resnice na teir se do-1 sedaj Se ni dalo dognati. "Ancona". Avstrija se je uklonila Zdr. državam. — Kapitan podmorskega čolna, ki je potopil parnik "Ancono", bo občutno kaznovan. London, Anglija, 31. decembra. — Avstrijska vlada je odgovorila na drugo noto glede potopa parnika "Aneone". V svojem odgovoru pravi, da bo kapitan podmorskega čolna občutno kaznovan, ker se ni oziral na to, da je na parrriku nastala panika in ker je parnik prej potopil, predno so se mogli ljudje izkrcati. Avstrijska vlada je seda;" pripoznala, da se mora tud v vojni izpolnjevati postave humanitete in ljudskega prava. Sprva se je mislilo, da Avstrija ne bo ugodil; zahtevam Združenih držav češ, da so te zahteve preti rane in naravnost neopravi ♦ene. Odgovor se glasi med drugim tudi sledeče: Avstrija ne bo nadlegova la nobenega sovražnega po uiškega parnika. Izjema je le, če se bo parnik zopersta-vljal oziroma če bo hotel u-teči. Noben parnik ne prej potopljen, dokler ne bodo vsi potniki na varnem. Avstrijska vlada bo vedno gledala na to, da bo tudi v bodoče vladalo med njo in Združenimi državami tako razmerje kot je vladalo dosedaj. Iz teli dveh točk je razvi duo, da Avstrija upošteva upliv Združenih držav in da se jim nikakor noče zameriti. Avstrija je zavzela isto stališče kot ga je zavzela Nemčija, ko je bil torpedi-ran parnik "Lusitanija". Poveljnik podmorskega čolna se je izgovarjal, da ni bil glede "Ancone" natančno poučen ter da jo je sma tral za transportno ladij o. Ker se na drugi poziv ni hotela ustaviti, je oddal nanjo šestnajst strelov, od kateril so trije zadeli. Parnik se je ustavil, toda tedaj je bilo že prepozno, da bi se zamogli vsi potniki izkrcati. Konskripcija v Angliji. Zagovorniki konskripcije v Angliji upajo, da bodo dosegli popoln uspeh brez težav. London, Anglija, 30. decembra. Ker je imel ministrski predsednik Asquith včeraj posvetovanje s kraljem, so iz tega sklepali, da mislijo resignirati razni člani kabineta. Pozneje pa se je razvedelo, da' ni bil obisk ministrskega pre-lsed-J nika k tem v nikaki zvezi, temveč ia sta s»* posvetovala s kraljem o drugih važnih zadevah. Naborni odbor je omilil svoje prvotne načrte glede prisilne vojaške službe, in sicer v tem smislu, da bi bila v veljavi prisilna vojaška služba le za časa vojne. Možem, ki še niso pristopili k vojakom bodo dali časa za to, in sicer dva do tri tedne Vlada je trdno prcpr:čana, da ji bo mogoče dobili dovoljenje no-j ve predloge od parlamenta v ka-j kih dveh tednih, še pred d o de raz-j ide. — j Delavske stranke in delavski voditelji še inolče do sedaj glede tega vprašanja in od njih pričakujejo da bodo stali na strani ministrskega predse • «i ka ter ia ne fco- j •mi vgovarjdli up:i;jar»ju spljšne] vtiuske službe z^. dobo vojne. J Mehikanci. Bolne žene in otroci zapuščeni brez vsake pomoči in hrane v Mehiki, kjer so se vršili boji. El Paso, Tex., 31. decembra. — Petdeset mož. žena in otrok so pustili danes vojaki sedanje vlade t>b železniški progi brez pomoči. 1200 vladnih vojakov se je napotilo iz države Sonore v .Juarez tor so se ustavili v mestu Pelea, New Mexico, ki je oddaljeno 6 milj od mesta E1 Paso. Vojaške oblasti Združenih držav niso dovolile tem četam, da bi potovale čez državo Texas, temveč so morale iti prek mednarodnega ozemlja pri Pelei v -Tuarez v Mehiki. Vojaki in dmgi privrženci se dan je Carranzove vlade, ki so stali bojni zadaj za rednimi •*;eta-uii. se nahajajo po zatrdilu zdravnikov, ki so gledali te prizore v skrajno slabem in žalostnem položaju. Pustili so jih zadaj brez pomoči in nekateri so zelo bolni, večinoma od mrzlice Pri teh je ostalo tudi več trjpel bolnih in ranjenih, ki so umrli na potu. a trupla so pokopali v zel3 plitve grobove, ker globokih -li-sr bolniki sami mogli izkopati. V* deli so neko mater, ki je. sama bol na in izmučena, kopala grob za svoje malo dete. ki ji je umrle vsled bede, stradanja in bolezni. Plemenska nasprotja. Krvavi boji v državi Georgia med belci in črn "i. Mnogo ubitih in ranjenih in sežganih. Blakely, Georgia, 30. dee. — Danes se je vršila blizu tu velika in besna bitka med belci in črnci, ker je bil sinoči usmrčen nek nadzornik nasadov, Henry Villipigue Štirje črnci so bili ustreljeni in u-biti. dva so sežgali do smrti, d v; belca sta bila ranjena in še muogo drugih je bilo nevarno ranjenih. Beli zagrizenci in hujskači proti črnemu plenum so preiskali v okolici vsa močvirja in hiše. če se skrivajo kje črnci in tukajšni še rif Howell je poklical na pomoč še več drugih šerifov, da bi mu prišli na pomoč, ker on je brez moči in ne more sam ujeti osumljeni!1 črncev ter jih s tem rešiti pred linčanjem. Na šerifa Howella so streljali ko se je hotel s svojimi pomaerači približati neki hiši. kjer so se skrivali črnci. Ker niso mogli drugače, so zažgali omenjeno hišo, nakar so udrli ven štirje črnci ter mefl begom streljali- ^^•_ Dresura. Izmed vseh živali je pse najlažje dresirati. — Dresirane pse se uporablja v razne namene. Pes in konj sta najbolj zvesta človeku. Kdo še ni bral o slavnih bernardinskih pseh, ki pozimi rešujejo ponesrečene potnike, jih spravijo k gostoljubnim menihom ter jim s tem rešijo življenje? — Pes in človek sta neločljiva prija telja. Psa se da lahko dresirati in se ga lahko uporabi za razna namene. Posebno v sedanji ""ojn; igrajo psi zelo važno ulogo. — V francoski armadi imajo pse, ki prenašajo važna poročila, ki iščejo po bitki ranjence in ki avizirajo prihod sovražnika. Pes je posebno prvim četam v zelo veliko pomoč. Večkrat se je že zgodilo, da je našel pes ranjenca dve ali tri milje vstran od bojne črte, nakar je pritekel k četi in začel toliko časa cviliti, da se je odpravila ž njim vojaška patrulja in našla ranjenega vojaka. V letošnjem Koledarju dobite zelo zanimiv članek 'Pes v vojni', j V njem je natančno popisano, ka-j ko so se posluževali psov že stari, : Rimljani in Grki, ter je povedano, i [kakšno ulogo igra pes v sedanji vojni. —V Slovensko-Ameriškem Koledarju najdete še veliko lepih povesti, raznih drugih člankov in veliko šale. Koledar krasi nad trideset slik. Naročajte ga pri: SLOVENIG PUBLISHING CO., 82 Cortiandt St, New York, N. Y. Z vzhoda in zapada. Vroči boji v Vogezih. — A-vstrijci pod poveljstvom generala Bothmera so pognali Ruse nazaj. Rumunska se bo baje pridružila Ru-si ji. Berlin, Nemčija, 30. decembra. — Današnje ofici-eluo poročilo pravi, da se boji na zapadu neprestano nadaljnje jo in da so Nemci skoraj povsod zmagovalci. Angleži so poskušali zavzeti včeraj nemške postojanke severno od Lilie, pa so se morali z velikimi izgubami umakniti. Nad nemškimi pc žici jami so se pojavili francoski in angleški zrakoplov ci ter pričeli metati bombe Ko so stopile nemške bate rije v akcijo, so se morali u makniti. Francozi se baje priprav :jajo na novo ofenzivo, ki b po njihovih zatrdilih mora Ta biti uspešna. Berlin, Nemčija, 30. de cembra. — Vrhovno povelj ^tvo nemške armade poro fXa sledeče: Avstrijske čete, katerir poveljuje gen. grof Both mer, so pognale Ruse pr" Strvpi v beg in vjele prek< 000 ruskih vojakov. Razei tega je izgubil sovražnik tu rli veliko nmnicije in druge ga vojnega materiala. London, Anglija, 30. de cembra. — Takoj, ko bo na stopila najhujša zima, bod( začeli Rusi z novo ofenzivo Prodreti bodo poskušali preko bukovinske in gališke meje ter priti že vsaj do o nega mesta kot so bili lan sko leto ob tem času. Voja ški strokovnjaki zatrjujejo da so koncentrirali Rus med Dnjestrom in Pruton toliko vojaštva, da bodo ; lahkoto prodrli avstrijsko nemške Črte. London, Anglija. 30. de cembra. — Če bodo stopile ruske čete v ofenzivo in če se jim bo posrečilo osvojit Bukovino, se jim bo pridru žila tudi Runuiska in udari la na Avstrijo. Rumunski ii ruski diplomati so baje : napravili tozadevno pogod bo. Nemčij ase ne bo mogla dolgo vzdržati, ker je seda i že v skrajnih silah. Zavezniki bodo šele tedaj začeli m' sliti na mir, ko bo Nemčija popolnoma izčrpana, ko bo brez upliva in brez moči. Psi iz Alaske za zaveznike. Montreal, Kanada. 30. dee. — 1 Danes se je vrnil iz Franci je So. l-tv Alan, najslavnejši gonjač dir jalnih psov v Alaski. Xa bojišča v Franciji je spravil več kakor štiristo malamutskih psov iz Alaske in Labradorja. Cena ki so jo plačali Francozi za vsakega psa, je znašala $100. — Med temi psi se je nahajala velika večina onih. s katerimi je dobil omenjeni gonjač Scotty Allan dirko 400 milj čez snežena polja v Alaski. Na potu je hranil Allan svoje pse s slanimi morskimi ribami, ki tvorijo naravno hrano teh psov. (potem pa jim je kuhal neko posel* [no hrano. Seboj je imel še pet mož na potu, ki so mu pomagali in dasi je bilo na morju zelo slabo vreme ter so bili velikanski valovi, vendar ni izgubil niti enega psa. Francozi in tudi njihovi vojaki so občudovali te malamutske pse fin občudovali tudi njihovega goneča kakor kakega junaka. Zarotniki. Kongresnik Buchanman, ki se je tudi udeleževal nemških zarot in spletk, se brani pred postavo, ( Washington, D. C.T 30. dec. — Du sedaj še ni bil aretiran noben član delavskega mirovnega sveta, kojega predsednik je bil član kongresu Buchanan. Kongresnik Buchanan je čakal včeraj cel dan zastopnikov postave, ki ga hočejo aretirati, ker se je udeleževal spletk in zarot v zvezi z drugimi Nemci, ki so tudi obtoženi. Buchanan se izgovarja, da ga ne smejo aretirati, ker je kot član kongresa nedotakljiv in da ga za to ne smejo aretirati. Tudi njegovi prijatelji v kongresu zastopajo podobno stališC-e. Večina pa je proti njemu in pravijo, da bo kongres ua posebni seji izključil Buchana-ua iz kongresa vsled njegovih dejanj v prid nemški propagandi. Fowler, Martin in Shuitheis, ki so tudi soobtoženi, so izdali neko izjavo, v kateri se pritožujejo in v kateri zatrjujejo, da se ne zavedajo nikake krivde in pravijo, da so delali edino le za mir. To da je njihova edina krivda, ki se je ne sramujejo. iS vari j o tudi ueiav-ce in druge državljane, da jim grozi velika nevarnost v njihovi svobodi, če bodo uveljavljene take postave, kakor jih nameravajo upe-Ijati. Rusko vojno posojilo. Kakor znano se je že nekaj časa pogajala newyorška banka Guaranty Trust Company z rusko vlado v zadevi posojila, $00,000,000 ki jih je hotela dobiti ruska vlada od omenjenega zavoda, da bi mogla plačati svoja naročila v Ameriki. Ker pa so prometne in brzojavne zveze z .Rusijo posebno v zadnjem času zelo oteškočene, Guaranty Trust Company že nad teden dni ni mogla občevati v tej zadevi s Petrogradom. Nemčija priznala mehiško vlado. Berlin, Nemčija, 20. decembra. Nemčija je priznala sedanjo pravo vlado v Mehiki, ki ji načeluje general Venustiano Carranza. Pozor, pošjjatelji denarja! Denarne pošiljatve v Avstriji oodemo sprejemali kljub vojni » Italijo, pošta gre nemotljeno pri ...» 80 35.... 5 10 181'..»» 2i 20 40.... 5 80 190.,„ 25 flo 45.^ g 50 28 0 j 50.... 7 20 250________35 00 55.... 7.81 3'jo.... 42.0) 60.... 8 55 350.... 4100 65.... 9.25 *00.... 56 o), 70.... p »r, 450.63 0) 75.... k' 6"» 500..«, 70.(0 80.... 11.35 600.... 84 oo j 35.... 12 » 5 700.... 93 00^ 90... 12 75 800...» 112 mm 100 ... u00 900 ... 110________15.4) <000 ... ym Ker se cene sedaj Jako jS njajo, naj rojaki vedno emk naš oglas. ^fl ; TVRDKA FRANK« 82 Cortlandt St. HflH ^GLAS NARODA, 31. DECEMBRA, 191», "GLAS NARODA" (Blovenic Daily.) Owned and published by the BLOVENIC PUBLISHING CO. (a corporation.) FRANK SAKSER. President LOTUS BEN ED IK, Treasurer. Pla'-e of Business of the corporation ari l addresses of alx>vc* officers: 82 C. rtlandt Street. Borough of Manhattan, New York City, N. T. Za < • iu ti-to velja li^t /a Ameriko in Canado......................$3.00 Pv>l leta .................... 1.50 „ ' io t«>to za mesto New York.. 4.00 p.-l . ta za uiosto Now York.. 2.00 „ Evropo za vse leto ..........4.50 ......pol leta............2.55 .. Četrt leta..........1-70 %i.AS NARODA" Izhaja vsak dan irv/erusi nedelj in praznikov. "(J LAS N A K o I) AT (••Voice of the People") Is«uo"lovek, vsak Slovan, v prvi • ♦ * Mi obsojamo in zaničujemo Avstrijo, ker naru hoče vzeti vse, kar mi, ;i0. Ali bodo Srbi hvalili in blagrovali svojo vlado, ker so vsltd njene zavožene politike izgubili vse, kar so imeli? * * * Pre vi jo, da je v Albaniji še 200.n m) ('obrooboroženih srbskih vojakov in da bodo o prvi priložnosti zdrobili sovražnika. Zadovoljni bi bili laliko, če bi bilo res i t • i k:). Kralj je v Italiji, diplomati so v Atenah, ljudstvo pa umira v Albaniji. To so posledice megalo-manije. • • • Pred kratkim smo pisali, da je sedanja vojna rodila v Ameriki nekaj časopisov, katerih smrt je^ bila ravno tako žalostna kakor rojstvo. Prva se je oglasila "Slo-I ga*' in nam v kričečih barvah dokazala, da še živi. Najlepša hvala [ za ne ravno uljudno pojasnilo! ' * * rrednik nekega slovenskega časopisa je bil toliko podel, da se je norčeval iz pisanja slovenskega delavca. Toda smola! Žaljeni [ imi je povedal par tako gorkih, katoIi^ko-slovtTiski duhoven. * ♦ • (irornrnjr j«' nekoliko pojenjalo. Zdiij se ljudje ne zanimajo vt >;, kdo bo zmagal, zdaj ima vsak le edino željo: da bi bila vojna j: prejkomogoče končana. Prav nie ^ se ne motimo, če rečemo, da ne bo Bfcobcnega zmagovalca, ampak da A^o vsi premagani. ! pa le ima ta vojna uo-^^sebi. Ljudje so izprevi-' ^Lie njih sovražnik ali Radovedni smo, če BkUci se^Laj z istim navdušenjem kričali: Živio ce^ar! kot so pred dvema letoma. * * * Yse pohvale, vse kolajne in odlikovanja bi dali z veseljem nazaj, če bi jim kdo vrnil izgubljene roke in noge. Dopisi. New York, N. Y. — Dekliški izobraževalni klub '* Slovenka je imc-1 svojo letno sejo dne 21-decembra. Izvoljen je J>il sledeči odber: predsednica Irršula Za-krajšek, 59 St. Mark's Place, New-York ; podpredsednica Ivanka Su-bel, 59 St. Mark's Place, New YArk; tajnica Mary Stem pel. 1693 Linden St., Brooklyn; bla-gajniearka Mary Vogrič, 313S Fulton St., Brooklyn; arhivarka Katinka Pavlic, 59 St. Mark's Pi-New York; nadzornici Kezika Kovač, .-{28 C. St., New York, in Frances Luteršek, 46 First Ave.. New York. Glede društva naj o-menim, da se tamburaški odsek pridno vadi na tamburiee, šivalni odsek ima pa trimesečne počitnice. kakor je bilo sklenjeno, ker so v tem času članice preveč zaposlene. — Mary Stempel, tajnica. Fcrest City, Pa. — Božični prazniki so minili v splošno zado-voljnost. čeravno danes, to je 26. dec., sneži kakor za stavo. Sedaj pričakujemo novega leta v nadi, da nam gotovo prinese tako zaže-1 jen! mir. Delavske razmere so srednje. Na društvenem polju tudi ne moremo zaznamovati posebnega napredka, posebno ne v članstvu; tudi temu je gotovo vzrok evropska borba. — Društvo sv. Barbare postaja štev. 1 je na zadnji mesečni seji izvolilo za 1. 1916 sledeči odbor: predsednik Andrej Oražem, podpredsednik Lovrenc Kotar, I. tajnik Matija Kamin, Box 491, II. tajnik John Zidar, blagajnik Martin Muliie, zastopnik John Plesni čar; gospodarski odbor: Frank Telban, Ka-rol Zalar, John Dečman in John Tomie. Č lane, ki imajo potne liste, se prosi, naj pošiljajo redno svojo mesečnino na tajnika. — Vsem članom organizacije sv. Barbare, kakor tudi vsem rojakom in rojakinjam želim srečno novo leto! — Matija Kamin. Puder. Spisal Milan Pugelj. (Nadaljevanje.) In tako je pričel Obadnik premišljati o tem, da bi zapustila Greti kavarno in se vdiujala v kako prodajalno. Najprimernejše so se mu zdele modne trgovine /a žensko manufakturo. In medtem je obžaloval, ker še ni samostojen, ker nima službe, nima mesej-ne plače. Kako bi rešil vso stvar z eno odločno potezo! In hodeč po sobi je z a vzdignil roko in za-klieal predse: — Vzel bi jo za ženo! O temj da bi šla iz kavarne v trgovino, je Greti povedal. Ona se je zlagala kavarnarju, da gre k šivilji, on pa je spravil knjig? pri stari branjevki in zanemaril šolo. Sedela sta na klopi v mestnem parku. Pred njima so cvele rože, nebo pa je bilo oblačno in temno. Od juga je potegnila zdaj in zdaj močna sapa iu završala po akacijah, kakor bi se zapletla v njihove cvetoče vrhove in ne mogla naprej. Ko je Greti čula, kaj hoče od nje Obadnik, je postala še tišja in še zamišljenejša, kakor je bila navadno. Ni trajalo dolgo in žeje pričela utripati z dolgimi trepal-nicami. Oči so se ji zasolzile ter rekla je pridušeno in jako žalostno: — Kako težko, kako težko je! Tako rada te imam, tako rada, a ti si še dijak... Kaj hočeva poleti? Obadnik se je nenadoma raz-, buril, pogledal v stran, kjer je stala restavracija, če ga morda z vrta kdo opazuje, in zavzdignil je svoj ogorčeni glas: —Greti, če si se žo nad kom motila, če se še boš nad kom motila, nad menoj se ne boš nikoli motila! Veruj meni tako, kakor verujem jaz tebi! Ni veletoka, ki bi izpodvrl mojo vero. Tvoje besede pa so me zadele, kakor da mi je kdo zalučil v prsi sulico. Greti ga je potegnila za roko k sebi in se mu skozi solze na-smehljala: — Kako te imam rada. kako rada! Vzela je njegovo roko med svoje in jo božala. :. .ešš . ■ ■ J — Ali pa ti ves, da bom takrat J jaz stara in vela žena, ko boš sa-| rnostojen mož! Te noči, ki jih pre-čujem, pijejo mojo kri. Obadnik je gledal ogorčeno, iztrgal svojo roko iz njenih in otresnil kljubovaje svojo mlado glavo. Vzkliknil je tragično: — Prokleto življenje I In po presledku je stisnil pesti, vil ustnice in sikal skozi zobe: — Ali jaz mu kljubujem, mu bom kljuboval, zapomni si! Zmagati hočem jaz. to je moja de-viza! Pričelo je deževati in oba sta bila brez dežnikov. Greti se je ozrla na bližnjo restavracijo, odprla svojo torbico, iskala po njej in potegnila iz nje robec. Obad-nika je dež in slučaj, da sta oba brez dežnikov in da ima on samo tri krajcarje v žepu. neprijetno zmedel. — Tam jt- restavracija, je rekel čudno. K, nič! Poldne bo takoj, domov je treba! In korakala sta med močnim dežjem, ki se uliva v našem sol učnem Prim or ju samo za kratke čase. a tiste kratke čase lije kakor iz škafa. Ko je prinesla tisti dan gospodinja večerjo na mizo. je postala tik Obadnika in položila predenj ključ, od katerega je visela medena pločiea s številko 25. — Greti mi je prinesla nekaj obleke, da. ju operem. V žepu je pozabila ta ključ. Svojo sobo ima nekje v mestu. — Kaj bo pa ž njo? je vprašal Obadnik osuplo. — Vprašajte jo! Gospodinja je vzela ključ in se rezko odsmejala v kuhinjo. Tovariši so spričo tega slučaja razpravljali pozno v noč. Sklenili so, da je življenje kruto, to pa posebno zaradi te.ga, ker so ljudje krivični. * * * Ljubica Jože je bila tiste čase prsata in nekoliko kozava likalka v starem mestu. Neko poletno ne-deljo je prišel okoli osme ure zjutraj od nje v stanovanje tovarišev, ki so bili še vsi v posteljah. Stanovali so v dveh sobah. V prvi sta spala Viktor in Peter, v drugi pa Franci in Obadnik. Joža je zbudil Obadnika, ki je pogledal razmršen in z razgaljenim vratom po sobi. Takoj nato so se tudi o-stali prebudili. Franci je sedel v postelji in si mel oči. Peter je prišel v spodnji obleki in sedel na kovčeg, Viktor je zajahal v samih spodnjih hlačah stol in podprl s pestjo brado. Joža je korakal po sobi. Bil je črnp oblečen, hlače široke, manšete okrogle in ogromne, svršnik okoli ram in kazal je s fantovsko prijaznostjo široke bele zobe. — Včeraj, je dejal, pa menda nisi videl Grete, kaj? I — Ne, je odgovoril Obadnik. Popoldne mi je rekla, da jo boli glava iii da pojde zvečer takoj spat. — Haha, se je zasmejal Joža. Je šla spat, je! V sobi tik moje li-kalke sta bila z rdečim Mažarjem, grdim kakor vrag. Zdaj sedi v kavarni, slamnik je pa tam pozabila. Saj sem ti rekel, dar božji, ona je... | Joža je spet izpregovoril tisto besedo, ki je Obadnika tako strahovito zadela. Pričelo je goreti po njem in vzbudil se je resnično veliki sum, da je morda resnica, kar sliši uho in noče s strahom doznati zaljubljena glava. In še bolj so govorile za to nenadne iz-premembe. ki so se vršile z Greto. V torek jutro je ni bilo več v ka-I varni in potem je izginila do konca tedna. Obadnik je slutil v svojih dobrih namerah, da je preuie-njala službo po njegovem nasvetu. In da je nanjo čakal, si je izbral najlepšo modno trgovino za žensko manufakturo. Tja je letel ( opoldne, ob poldveh in zvečer ob i polosmi uri je stal tik stranskega vhoda, kjer so odliaja-le prodajalke in delavke. Nato pa je izsledil Viktor Greto v starem mestu. J Pozno popoldne jo je srečal v ozki stranski ulici. Povedala mu je, da stanuje pri rodbini starega železničarja tik gostilne, ki se ji pravi "Pri treh šinarnicah''. Iz | par besed, ki jih je govorila ž njim, je posnel to. da je Greti čudna in izpremenjena. Smeje se neodkritosrčno, plaho, negotovo, gleda zbegano, pozna se ji, da živi v slabih razmerah in nima obleke. Franci se je pri teh besedah udaril po čelu in dejal: — Razmere so krive, samo razmere. Se je Čas, Božidar, še jo lrhko rešiš! in Božidar je za javkal: — Kako? — Najprej v manufakturo, je dejal Viktor. i - • } >• — Kar ti vedno pravim, to velja tudi zdaj. je trdil Peter. Ti moraš nastopiti, ti se moras pokazati moža! Da te ima rada, to je gotovo, a nima te rada kot mo- r za. ali čvrstega fanta, nego koi punčko, slabotnejšo od sebe. Vze- <; mi jo najprej v roke: Re-klo se mi y je to iu to, da si bila z Mažarom, \ pozabila" slamnik... kako, kaj.1 i Govori! t Obadnik je omahoval seru in 2 omaiioval tja, a nazadnje je ] omahnil v še vrelejšo ljubezen. ; Sedel je in pisal Greti pismo, kjer jt> je prosil za sestanek pri Joži. j Pismo je nesel Franci in se je vr- ( nil z ugodnim odgovorom. Q Bilo je pozno poletno popoldne. ] Soba Jože je bila tiha in hladna. , Rdeča zoi'a za mizo je leno in u- ^ dobno vabila s svojimi velikimi 4 rožami, temno pregrnjena poste- { Ija je mirno spala ob steni, mehki t stoli so stezali nazaj svoje zlek- ; njene hrbte, na mizi pa so pove- , šale glave -trudne teje in širile \ krog sebe opojen vonj. Obadnik . je bil priprl žaluzije, roke je pre- T križal na hrbtu in hodil mimo mize po temni in mehki preprogi, j Vznemiril ga je vsak šli ni, vsaka -hoja po trotoarju, v-aka stopinja ? v veži in po stopnicah. Vselej se , mu je zagnala kri v bledi obraz, ; obstal je in čakal s strmečimi očmi in nalaliko odprtimi ustmi. V tem svojem hrepenečem pričako- ■ vanju je bil lep. čez poldrugo uro. ko se je zmračilo, j 3 prišla Greti. Stopil je s hlastnim korakom proti njej in ji dal roko. Ona je obstala s povešeno glavo pri vratih, se smehljala kakor v otročji ali deviški zadregi in Obadnik je že hotel dvigniti roke, že jo je hotel objeti in zaklicali prepričevalno sam sebi: Nedolžna je; vse je laž. kar govore o njej! Toda premagal se je, odstopil je ter ji ukazal strogo: — Sedi! Tudi ;«im je sedel na sproti. Iztegnil je prste iu gledal nohte. , Ozrl se je nato po steni, stropu in I oknu iu izpregovoril važno: — Ker smatram svoje razmerje do tebe za resno, mi ni vse eno. kaj govore o tebi drugi. Zato te prosim na nekatere stvari jasnega odgovora. Med perilom, ki si ga dala moji gospodinji je bil ključ s številko petindvajset. Čigav je ta ključ? Greti je široko odprla oči in se naivno nasmejala. — To mi pa ni znano. Obadnik je povprašal glede Mažara in pozabljenega slamnika. Greti je poslušala popolnoma mirno in se igrala z rokami v naročju. Ko je preteklo nekaj časa, pa je omahnila naenkrat po mizi in pričela krčevito jokati. To je O- • badnika globoko zadelo. In rekel je malodušno in trepetaje: — Jaz hočem vendar tvojo srečo, nočem tvoje nesreče. Sklonil se je k njej in ji položil roko okoli vrata. Toda Greti je j naenkrat energično vstala, ga 1 pahnila od sebe, se zravnala, gle-! dala skozi solze, ki so se iskrile ! v očeh, ter izgovorila možko in ^ ponosno s hrvatskim naglasom : — Jaz sem poštena! In še enkrat je ponovila: — Poštena sem! Z Bogom, Božidar ! ! Okrenila se je, kakor bi hotela oditi. Obadnik je planil k vratom in zakril s hrbtom ključavnico. 'Silovito je bil bled in vznemirjen. Po glavi so mu švigale divje misli. Naenkrat je segel v žep, privlekel iz njega velik nož. ga odprl in ga ponudil Greti. — Tu je nož, zahodi me! Le preko mojega trupla pojdeš čez ta prag. j Greti je zgrabila nož in ga vrgla s silovito ljutostjo v kot. pod omaro. — Ne bom govorila, je pretila.' Sramuj se! (Dalje prihodnjič.) 208 rešenih s potopljenega francoskega parnika. London, Anglija. 28. decembra. Število preživelih, ki so se rešili s francoskega parnika Ville de la Ciotat, ki je bil potopljen od ue-kega podmorskega čolna, cenijo na 208. Poročila z Malte potrjujejo prvotne trditve, da je izgubilo ( 80 ljudi življenje. Parnik Ville de la Ciotat se je nahajal ob času nesreče blizu otoka Kreta. NAZNANILO. Člane društva sv. Rešnjega Telesa št. 77 J. S. K. J. v Crab Tree, Pa., se obvesti, da je sedaj novi tajnik Steve Ožbolt, Box 241, Penn Station, Pa, Vsi oddaljeni člani, ki se ne morete udeležiti , sej, pošljite prispevke novemu # tajniku. Peter Ožanič, stari tajnik. ' POSLANO. [ Preklic in sedna poravnava. Milwaukee. AVis.. 27. dee. 1015.! Gospa Katarina Kanalec s Pri-! morskega, sedaj stanujoča v Mil-' waukee, je govorila proti raznim' osebam o svojima ožjima rojakoma gg. Antonu Bizjaku in Fran-' ku Tvančiču take razžaljive stvari. da sta bila imenovana dva, v obrambo svoje čn>ti, prisiljena zateC-i se k sodišču ter .sta gospo Katarino Kanalec tožila za odškodnino $1000. Po parkratni preložitvi bi se imela vršiti obravnava dne 13. decembra 1915. Do obravnave pa sploh ni prišlo, ker je toženka, ga. Katarina Kanalec, boječ se posledic svojega nepremišljenega govorjenja, prosila javno v sodni dvorani in pred sodnikom tožite-Ija za odpuščanje in preklicala svoje besede kot neresnične in izmišljene, nakar si a tožitelja sodno postopanje proti njej ustavila, ker jima je ta izjava cd strani to-ženke zadostovala, njenega denarja pa se itak nista polakomila. Ker pa govori gospa Kanalee sedaj okrog, kakor da sta se Anton Bizjak in Frank Ivančič zbala obravnave in cnadva prosila z.i odpuščanje iro. Kanalec ( !), sta imenovana rojaka sklenila, da priobčita rezultat njune tožbe v javnosti, da se s tem gospej Kanalee enkrat za vselej zaveže preveč gibčni jezik. Naprosila sta mene, da v tem oziru vse potrebno ukrenem. Preskrbel sem overovljeni prepis tozadevnega sodnega akta ter se glasi izjava, ki jo je toženka. ga. Katarina Kanalee, podala pred sodiščem po svojem odvetniku, v slovenskem prevodu takole: Odvetnik toženke Mr. Rowan: Prosim sodišče, mi smo to zadevo natanko premislili in domnevamo, da toženka razžaljivih besed, katerih je obtožena, nikdar ni govorila., kolikor se spominja, iii pozna tož.itelja kot. moža ne-omadeževanega značaja 111 na dobrem glasu; in ako bi pa toženka le res k oda j govorila kake take besede z ozirom na tožite)je, me je ona pooblastila, da prosim v njenem imenu javno tukaj v sodni dvorani za odpuščanje, in da v njenem imenu izjavljam, da ni bila nikdar in ni s-.-daj sovražnica tožite!jev in da ničesar slabega o njima ne ve." Tožitelja se s to izjavo toženke zadovoljita. Vsled izjave, podane javno' pred sodiščem, se je sporazumno! sklenilo, da se sodno postopanje, brez nadaljnih stroškov ustavi.' (Sledi uradni podpis sodišča.) (31-12—4-1) Ivan Kaker. Iščem kolarskega mojstra MATIJO PRAZNIK, pri katerem sem se izučil. Doma je iz Rudnika pri Ljubljani. Cul sem, da se nahaja v Detroit u. Mieli. Prosim ga. da se mi javi, ali pa naj kdo drugi naznani njegov naslov. — Frank Glašič, Box 238, AHnnirmn. Pn. f.TI-V?—1-1 i Kje je GEO. RAZPOTN IK ' Do-ma je iz Loke pri Trbovljah. Star je 56 let. Pred 10. leti je bil v Ramev, Pa. Prosimo, da se javi upravništvu Glas Naroda. (31-12—4-1)_ Rad bi izvedel, kje se nahaja moj brat JOSIP MAVRIC. Doma je iz Podbež na Primorskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Anton Mavric, Camp 35. Cheat Bridge, W. Va- (30-12—3-1) I EDINI SLOVENSKI KRO JAČ V PITTSBURGH-U, j PA. IN OKOLICI priporoča rojakom svojo moderno urejeno KROJAČNICO, v kateri izdeluje lepe in najmodernejše obleke. S spoštovanjem RUDOLF MESNAR, 5313 Butler St., Pittsburgh. Pa. Čudovita zdravljenja, j Če trpite n® boleznih na pljuCib. ' v želodca, jetrib, obistib,' na katarju, re^matizmu ali živcih, — ce odlašajte niti en dan. temveč se I informirajte glede našega zdravljenja potom elektrike in serumov kot te jih rabi v največj h evrop-! skih sanatorijih, ki so pomagali stotinam vaših rojakov, ki so bili v brezupnem stanju, a so sedoj zdravi in srečni. Poskusite noše zdravljenje. Pomeni VRNJENO ZDRAVJE. Dr. L £. SIEGELSTEIN, ! 308 Ptrawest BUg. 74S Escltf Atom, j j deraluJ, OhU. j Kašelj in hripavost prideta z mrzlim vremenom. t=r jih je težko odpraviti. Njihovo zdravljenje zahteva hitre pomoči in rabo kakega zanesljivega zdravita. Si Balsam for Lungs (Severov Balzam zh. P'juca) sc rabi pri zdravljenju prehlada, kas -a. hripavosti, vnetja sapnika in orlovskega kašlja že" jreceklih pefc in trideset let. Je ze!o izborni tešilni pr-pravek. Njegov-:, rabo priporočamo vsim — miad.:m in starim, otrokom in odraslim. 25 in 50 centov. "rmcl -orr. budi ku?c. W. F. SEVERA CO., Gečar Rapids, Iowa. Naj bo vaša prodajalna privlaoijiva, Veliki električni napis naredi trgovino poznano. Uprašajte svojega soseda, ki ima tak električni napis. Potem pa nam dovolite, da vam kaj več povemo o tej vspežni metodi ki poveča promet. The New York Edison Company A. t T 'our Service General C'Sccs: ?izcc crJ Ičih Stre-t Talsofcone: Stuvvesant 5600 Brine'; O See Show Roorr.3 for the Convenience of the Public 42 i Broadway Spring 9890 | -124 W 42nd St Bryant 5262 12'.J Delcncey St Orchard I960 ; * 151 11 86th 5t Lenox 77S0 10 Irving Pt 5»iivvf^,nt 5' ; j 27 p. 125th St Harlem 4020 "362 e MS t h Se Melrose 9900 'Open Until Midnight Night and Emergency Call: Parragut 3000 Velika zaloga vina in žganja. ggJŠ, MARIJA GRULL irroaa arbelo vino po................70c. gallon črno \ ino po................ 5Gc. ,, Drožnik 1 p-allor.e za .................... $11 00 Brinjevec 12 steklenic za............... $12.00 „ 4 gaUone (sodček) za.......... $16.00 Za obilDo"naročbo ee priporoča " Marija Grill, 5308 St. Oair Ave., N. E., Clevelard, Ohio Slovenska Društva po vseh Zjed i njenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatiu. tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNLiSKA TISKARNA 6119 ST. C LAIS AVE. CLEVELAND, O. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ-i YECJI IN NAJCENEJŠI DNE VNIK. SLAS XARODX 31. D1CEMBRS, 1915. S i o v e n. s ko katoliško @==^==a lj 11 I podp. društvo svete ^arbare a-a ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 21. janiurj« 1902 ▼ driari Penoijlmua. GLAVNI URADNIKI2 Pr«Sm. VAJtTLN IVBCJ. BOO Chicago Rt_. Jollat. ID. NADZORNI ODBOR 1 frv*Mdnlk: IGNAC PODVASNIK, «734 Hatfield Ht, Plttsborgk. Pa i aailioralk: JOHN TORINC, Box 022, Forest City, Pa II nadzornik: FRANK PAVLOVČIC, Box 705, Conemaagh, Pa. ILL aadaornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave.. Cleveland. Obla POROTNI ODROR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN. Box 72, East Mineral, Kaša L .»orotnlk: MARTIN &TEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kana. U. porotnik: MIHAEL KLOPČlC, 528 Davson Ava, R F. D. 1. «raaa ftald. Detroit, Mick UPRAVNI ODBORI PrwU« 1 5. januarja v glavni urad ' trlasovnice. Vsaka postaja naj pošlje glasovnico brez obzira na to. i <"■>■ ».<• s predlogom strinja ali no.; S« laj se m* sme tako pripetiti, icot se je pri zadnjem glasovanju, ko so nekateri kikali. glasovnic pa niso poslali kljub temu. da je 1 lo to izrecno zahtevano. Pri tem se ne sme gledati ne na to ne na ono stran. Vsako število, ki g,i boste napisali na glasovnico, bo všteto. Napišite natančno, koliko članov j>- bilo za predlog iti koliko [»roti predlogu. Vsaka po- j staja naj stori svojo dolžnost, dal ne ho brc/potrebnega prerekanja, j John Telban, gl. tajnik. ZAHVALA. ■—- j Tem poiem se najuljudneje zahvalim vsem članom in članicam združenih društev sv. Barbare, ka kor tudi ostalim rojakom za božična voščila. Vsem. posebno pa članom in članicam želim iz vsega srca najsrečnejše Novo Leto 3916. Marsikaterega je bilo leto 1915 zadnje. Čvrsti so bili in zdravi, danes jih pa ni več med nami. | Rojaki, pristopajte k podpornim društvom, ker nikdo ne ve,. ; kje ga čaka bolezen ali nesreča. Dolžnost članov in članic pa je --skrbeti za napredek in procvit naše organizacije. A ko v letu 1916 pridobi vsak član in članica že vsaj enega novega člana oziroma članico, bo uspeh tako lep, da lepšega ne moremo pričakovati. Člani bodite složni, ker je sloga prvi pogoj za napredek organizacije. j | Pozdrav vsem članom in članicam ! John Telban, gl. tajnik. Gorica. Te dni je bilo mesec dni, odkar mi se pojavili nad Gorico italijanski in francoski zrakoplovi, iz ka- 1.-rih so prileteli do! v Gorico listki, na katerih so Italijani naznanjali goriškim meščanom, naj se nikar ne bojijo "onorevoli citta-dini". marveč mirno pričakujejo 2."»./oktobra "la trionlale entrata a Gorizia". Da bodo pa "onorevoli cittadi-ni" v Gorici vedeli, kake dobrote jih čakajo, so metali iz višin tudi majhne paketce s fino moko in pripisom: "Abbondanza di farina I. qtialita!" Torej dosti moke in prve kvalitete! Pretekel je m->sec in '"onorevo-li cittadini" v Gorici so ostali čisto mirni in jedli dalje svojo moko tisto prve kvalitete pa Itali-j mi na desnem bregu Soče. Namesto pnketcev moke pa pošiljajo sedaj druge "pakete" v izredni množini v goriško mesto. Prav gotovo se bodo kedaj še ke-sali, da so vrgli toliko paketov na Gorico, iz katere hočejo napraviti moko prve vrste. Odkar je izbruhnila vojna 7. Italijo, je največ trpel južni del mesta. Italijani so bili začeli streljati na postajo južne železnice na j n. i 11' ru dolu. T'radno poročilo dne IG. novembra tudi poroča, da v Gorici je trpel največ južni del. Tam je najbrže malo hiš. ki bi ne bile zadete. Južni del mesta tvori krasni Korso Frana Josipa do postaje južne železnice, vzhodno tik nje je Borpo rl'Italia, ob Soči do Kor-na je predmestje Grafenberg, Korgo Acquedotto. Ta del mesta je strahovito trpel. Lepe vile so ob Korzu, krasni vrtovi, polni di-vnih južnih nasadov, drevored. 2 kilometra dolg. Na starem pokopališču pa se dvigajo veličastne ciprese. Ha se te v Gorici tako krasno in v taki velikosti razvijejo ter lias spominjajo na vroče I vzhodne kraje, te ciprese pričajo o podnebju dežele bolje nego vsi reklamni spisi. | 1'radno poročilo omenja, da so vse cerkve in samostani močno i škodovani. Stolna cerkev, naše slovensko ljudstvo v Gorici jo i-menuje "velika cerkev", je v notranjosti jako lepa. Zgrajena je bila začetkom 14. stoletja, leta 1702. jo je takratni naddijakon Križaj razširil s stranskimi kori in takrat je dobila cerkev svoj kras na stropu, freskosliko slove-čega slikarja Julija Quaglia. — predstavljajočo nebeško glorijo. Slika "Assunta", Tinterotto. je jako dobro ohranjena. — Maria Annuuziata, slikar Palma, in freskoslika goriškega slikarja J. Paroli. Zadnji goriški grof Leonard, umrl 1500., ima v cerkvi mal spomenik z reliefom iz mramorja. — Orkveni zaklad, ki obsega del dragocenosti iz cerkve patrijar-hov v Ogleju, so pomnožili še tudi francoski pretendonti in cesarica Marija Terezija. l>rtiga glavna cerkev v Gorici je "jezuitska cerkev" na Travniku. Dolgo že ni več tamo jezuitov. ali ime je ostalo. Ta cerkev je bila sezidana v 1. 1654. in 1657. •To obširna, lepa cerkev, posneta je stavba po cerkvi sv. Srca Jezusovega v Rimu, zgrajena raz-ven dveh kupol v moskovskem sMgu. | Druge cerkve na Placuti, sv. Antona, sv. Ivana >o navadne cerkve, brez posebnosti. Novo cerkev ko zgradili zadnja leta v novem delu mesta proti Soči oko-i li ulice Leopardi, ki teče vzpore-| dno s Korsom. ali ni dograjena; i sedaj je bila močno izpostavljeni | granatam iz Rrd in iza Kalvarije. Znamenit je samostan Kosta njevica. na lepem hribčku stoji, sezidan je bil leta 1623. Polna je cerkev lepega Ftukaturnega dela. Najlepše slike je napravil italijanski slikar L. Rigo. Cerkev je znamenita posebno radi tega, ker PREKOl WKLL VND. KI SO GA HOTELI NEMCI I NK ITI. počiva tam francoski kralj Karo! X.. umrl leta 1836.. vojvod in ja Marija Terezija Angoulemska. u- j mrla leta 1651., hči nesrečnega i kralja Ludovika XVI.. in Lujiza Terezija Parmska, umrla 1864. V kraljevskih rakvah počiva j tudi Louis, vojvoda Blaeas, minister in zvest služabnik kralja Ka-| rola X.. umrl je leta 1>41. Kapu-1 čini so si prenovili cerkev preti j par leti; uršulinski samostan, ki | je izredno mnogo trpel vsled ol>-1 streljevanja. se nahaja sredi me-1 sta za poslopjem okrajnega gla-! varstva ob Raštelu s cerkvijo v j Nunski ulici. I Uradno poročilo 15. novembra, je povedalo tudi. da okoli 300 hi* J je močno poškodovanih. Mesto jo j štelo sedaj že precej nad 2000 hiš torej šesti uel bi bil posebno hudo trpel, manjše poškodbe na hišah j j tu niso štete. Ali od 15. am pri- J našajo poročila vsak dan vesti o j stalnem obstreljevanju, ali ne 1« j : o navadnem obstreljevanju, am- j pak tudi o vžiganju .. .. Pogovor z italjanskimi vjefniki na Goriškem, i i Iz poročil vojnih poročeval- j cev: I Govoril sem z mnogimi. Stali. so na cesti, ki vodi v Gorico. I>la- ' t na je bila cesta. Neki star Tiro-lee jih je stražil 52. Vjeti so bili j zjutraj ob zori. Žalostne postave, vsi raztrgani in vtrujeni. vsi naveličani vojne. I Pri Zagori so bili. Na vprašanje:; Kako je bilo tam? — odgovarjajo: Strašno, strašno! t Samo to "strašno" se čuje iz njihovih ust. Njihova obleka, njihova obutev raztrgana. Na no-' gah imajo ovitih par cunj in no- j ge tiče v raztrganih čevljih, in mnogo ie bosih. Vsi srečni so bili.1 . . i ko so mogli sezuri svoje čevlje.' kajti dva tedna so tičali čez kolena v vodi, ki je polnila strelske jarke. Jurišali so od tam, ko so odšli eni in prišli drugi, so čutili ti drugi usedopolni: — Impossibile l Vojak, po poklicu natakar, v Nizzi je bil v službi, mi je rekel: — Moj gospod, ni upanja!.... Strašno je, že tedne ne vem, kaj se z menoj godi. Hvala Bogu, se daj je konec! Zame vsaj! Ne da bi bil strahopeten. Granata zadene, kamor je namerjena. Ali strašen ropot, šumenje, žvižganje — j prodno človek izve, da ni zadela njega. Zakaj smo že 5 mesecev v istem jarku, kaj čakamo? Nihče j ne ve .... In roke so se mu začele nervozno tresti. Drugi govori dobro nemško. 13 ( let je že preteklo, odkar ni bil v Italiji. Letos ga je klicala domo-; vina. Svoj zaslužek je imel v Av i striji. v Švici, v Nemčiji. Drugodi je živel in sedaj naj se bori za ( Italijo in umrje za njo! — Ko so korakali na kolodvor j cb mobilizaciji, — tako pripove- j duje — mu je dal neki fini go- j spod dve krasni cigareti z zlatim ustnikom, rekoč: Vsakdo je sedaj lahko ponosen, da je Italijan Skoro jezen mu je odvrnil: Da, ako pozna svojo domovino, to jc potem drugače. Ali jaz? Ko bo vojna končana, bom moral pobrati svoj koveeg in zopet oditi — k vam. k sovražnikom ? Tretji je prišel pred 14. dnevi na fronto in zatrjuje, da ni oddal niti enega strela. To izpovedc j številni vjetniki. — Tekel sem pri jurišu z dru-| gimi vre; 1. ali streljal nisem. Dvakrat smo morali navaliti, tudi o-| ficirji Drugič jo ostala polovica ! iv jarkih. Včeraj so padli trije o-| ficirji. Skoro vsi so jako mladi. I Imeli smo stotnika, starega 24 j let. neki poročnik je še otrok. V-1 prašujejo stare vojake, kaj naj : ^tore. Ti jim svetujejo: Le juri-, '.sati no! Ali vseeno smo napadli j dvakrat. Prvič smo morali nazaj radi artiljerije, drugič jih je pri | i šlo nekaj v vaše jarke, nobenega ; teh nisem več videl. — Avanti! • Treba je vpisati vjetnike. E- ! den izmed teh bi rad govoril z [menoj. Dobi cigareto in pokaže f drobec granate. — To jo kos vaših granat, — pravi in čudno so svetijo njegovo zvite oči. Pravi, da jo v bližin- ! skem boju prišel v naše jarke in | ie bil tam vjet. Pripovedoval je j Tako. da so je videlo, da laže. — Vjeli so me. ali v avstrijskih ' jarkih pred Gorico. Mi smo torej ! v avstrijskih jarkih. j — To je laž! Vi ste bili vendar ; zopet ven vrženi! — No. ne! Mi imamo zasedene vaše jarke! Bližal so je drugi in ko je sli-I šal trovor. je povedal, da pol ure pozneje je bilo vse vjeto. kar jo I bilo še v jarkih. — Že pridemo zopet tja. jutri bomo v Gorici, tako nam je obljubil naš stotnik. — Saj sto bili že danes v Gorici! — sem mu odvrnil. Prihajajo novi iz Podgore. Danes ponoči so bili vjeti. Eden toži. ker je ranjen. Naš korporal: —- Mir, saj si vojak! — Kaj vojak, jaz sem krojač! Komična, pa strašna resnica! Zapisnik ali pogodba. i ' Konec . o i Prešarji. — Plače za pro Šali je klobukov bodo sledeče: Za tvrdke. ki plačajo sedaj od tedna : — Vsi delavci, ki dobe zdaj manj kakor 12 dolarjev, naj dobe 15 dolarjev tedenske plače. Vsi delavci, ki dobe zdaj od $12 do .sir» na teden, naj dobe zvišano plačo za 25 odstotkov. Vsi delavci, ki dobe zdaj 1.5—18 dolarjev na teden, naj dobe povišanje za 20 odstotkov. Vsera delavcem pa, ki' dobe $18 ali več na teden, naj se zviša za 15 odstotkov. Nove pre-šarje so mora zaposliti po enem tednu poskušnje. Kadar so stalno nastavljeni, se določi plačo v so-, glasju s firmo in delavci. Za tvrdke. ki delajo zdaj od ko-i sa : — Cene bodo določene od tvrd-1 ke ali njenega njenega zastopnika in odbora delavcev na podlagi $4 na dan za dobrega delavca. Razume se. da v slučaju. Če želi tvrd-ka izpremeniti način dela v oddelku za prešanje od dola kosov na j tedensko delo, naj se določi plača 1 med tvrdko in delavci. Razume se. da se določbe v pa-j ragrafih a), V) in c) tega člena j ne tičejo klobukov, ki jih bloka jo; na roko. Posebna določila za plače in ce-| ne bodo določena za take člane' r.sociaeije. ki izdelujejo otroške klobuke. Člen 5. Razne določbe. a) Obe stranki se strinjata, da; se bo razdelilo delo tekom slabe se- < zone nepristransko v kolikor se : tiče zaslužka. Tako razdelitev bo- j do določili medsebojno delavci in t vrdka. i ... . . ' b Asociacija se strinja s tem. da njeni člani ne bodo odslovili delavcev brez zadostnega vzroka. c Razume se. da se točke te pogodbe ne tičejo delovodij in risarjev glede pridruženja uniji. I d) Razume se. da ne bo dovolje-' no nikako delo v skupinah ali v oddelkih. | o) Obe stranki sc strinjata s' tem, da se ne bo dajalo delo izven tovarne kontraktorjem. . j f Vse zadeve med uradniki linije v delavnici se bodo vršile potom tvrdkinega urada. ■ i a Člen 6. ! i Poravnava nasprotij. i a Stranko te pogodbe >ogla-šata v tem. da so no bo vršila no-bo vršila nobena stavka tekom veljave te pogodbe radi katerikole-ga vzroka ali katerikole stvari, v nasprotju aii nesporazumi j en ju med asociacijo in unijo ali pa med člani asociacije in kakim članom unije. Vsa taka nesporazumljeuja bodo poravnali voditelji organizacij s takojšnjo skupno preiskavo in poravnavo. V slučaju, da toga zastopniki strank ne bi mogli doseči. se stvar da v pretres in )x>-ravnavo odboru. Nasprotje ali nc-• sporazum! jen jo bo poravnano tekom oseminštiridesetih ur razveu če obe stranki dovolita. da se ta' čas podaljša. bj Odbor za poravnanje bo ob-stajal iz petih članov. Dva bosta zastopala asociacijo, dva unijo, j ;n en razsodnik, ki <_ra bodo vsi štirje izvolili. Člen 7. Veljavnost pogodbe. a : Ta pogodba stopi v veljavo | ; takoj in so konča dne 1. oktobra 1917. Na ali okrog 1. septembra | 1917 se bosta sestala odbora aso-ciacije in unije, da določita, če bo ostala ta pogodba še v veljavi ali pa bo izpremenjena. b) Razume se, da bosta imeli o-be stranki pravico sklicati posvetovanje na ali krog 1. novembra 1916 glede prenovitve cen in plač. V slučaju nesoglasja se bo predložila ta obnovitev v pretres. c) Vsaka stranka te pogodbe bo imela pravico pozvati drugo stran-1 ko da se sestane poseben odbor, da ' bo razpravljal o stvareh medsebojnega pomena, če bodo razmere zahtevale. i V prisotnosti Pavla Abelsona so se podpisali: i Za asociacijo : Samuel Kanrich, Wa".ter Aron-stein, Jules Weil, J. L. Blum. > Za unijo: Nathaniel Spector, H. Ninder, Max Zaritsky, I. Weinberg, M. Zucker-man, gen. tajnik in blagajnik 0. C. H. & C. M. of N. A. Resnica prihaja na dan. Kakšno da je razpoloženje za vojno na Italijanskem, povedo naznanila smrti padlih častnikov In vojakov. V začetku vojne so padali *'za večjo Italijo", potem "za narodno odrešitev". Še pozneje "za obrambo domovine'', dan t; s pa samo še "kot žrtev dolžnosti **. Nov ruski vpoklic. "Reč" javlja: Carski ukaz sklicuje vse črnovojnike prvega razreda in prvih pet letnikov drugega razreda. Več luči v Parizu. Pariz, Francija, 29. decembra. General Michael Maunory. sedanji ' j vojaški guverner v Parizu, je iz- ' razil v neki izjavi mnenje, da bi : se moglo zopet dovoliti več razsvetljave v Parizu, ne da bi bil • Pai •iz izpostavljen zračnim napadom Nemcev. j General je rekel, da se peča s tem vprašanjem in da bo preiskal to zadevo. C*e bo videl, da je njegovo mnenje utemeljeno, bo Pariz razsvetljen skoro tako. kot je bil v mirovnih časih. I Spremstvo za parnike v Sredozemskem morju. Pariz, Francija. 7.o potnikom od sovražnih podmorskih čolnov v Sredozemskem : morju, upclja: stalno spremstvo voj-' n ill ladij. S Tein lil»> nioi.roee prepre ; čiti luiualjne nesreče, kakor je Idi »1:1 pr. potop potuiSke?ra parnika Ville de j 1st riota«. pri kateri priliki se je i zini-j hilo življenje miio^o oseb. • Kongres je dobi! 6781 zakonskih načrtov. Washington, D. C.. 28. dec. — I V kongresni urad jo bilo vlo/eni!i 6781 zakonskih predlog ia naer tov. Pri otvoritvi lanskega k< -n-. gesa je bilo vloženih v istem času le 3320 enakih predlogov. NAZNANILO. Rojakom sirom Amerike nazua-j \ njam, da sem odprl lepo urejeno j trgovino in knjigoveznico t na 2537 Myrtle Ave., Ulendale. , V zalogi imam rožne vence, svete . podobe, lepo izdelane jaslice, mo- - ške in ženske denarnice ter več; | drugih stvari. Rojaki iz New Yor- j ka. obiščite me in prepričali se ibodete! Kdor mi pošlje potrebno j svoto, pošljem mu poštnine pi-o-! sto v katerikoli kraj v Združenih državah po sledečih cenah: Rožne . vence od 30<* do $1.00. svete po- - dobe s steklom za na steno po 25^. . lepo izdelane jaslice od 60č do - $1.10, posebne vrste za na steno • z žido prevlečene po $1.35, moške i denarnice z zlatim napisom svo-[ jega imena od $1.50 do $2.25. žen-i ske denarnice male in velike od i $2.00 do $3.00. Kdor bo naročil, - mu ne bo žal! Naslovite: »' Alois Gregorln, l 2537 Myrtle Ave.. Brooklyn, N.Y. $40,000 za Armence. Boston, Mass.. 29. decembra. —>M Ameriški odbor za pomoč Armen-H cev iD Sircev je dobil danes obve-B stilo od ameriškega konzula SmithH v Tiflisu v ruskem Kavkazu. daH je dospelo 110.000 begunov v Eri-H van v veliki bedi in revščini. Ome-H njeni odbor bo brzojavil takoj B ^40.000. da se odpomore prvi sili.H Tudi ameriški poslanik v Cari-H gradu. Morgcnthau je brzojavil J odboru za pomoč Armencem, daH so že pošla vsa sredstva, ki jih jeH imel on na razpolago v to svrho. I VOŠČILO. Vsem cenjcni;n čitateljem G. N.H voščim veselo in srečno novo leto, katero ravno prihaja in are mimoH nas naprej. Ali imate že na steni velik sten-H ski koledar, kateri vam bo kazalH mesree, tedne, dneve in praznike ?H Nikar no zamudite poslati po nje-H ga! Samo 14o v znamkah in do-H bite ga s 13 listami, ki meri 19 26l palcev. Vsaki mesec prinaša dru-H j go slike in vam h,> služil prav do-H ! bro. Vsaka hiša bi ga moralaH i imeti. Letos so boljši kakor kdajB poprej. Naročite enega in prepri-H , čali se bodete. Imam jih silno ve-H ' li ko. Vsaki teden jih dobim odH ! družbe nekaj, deset tisoč bo vseh.I Zato jih dobite za mali denar. kerH j jih naročim toliko skupaj. Poši-B Ijam jiii tudi v staro domo%'ino zal isto ceno. Vsaka pošiljatev je toč-B i na in vknjižena. Pišite na: A. Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland. O. I j (29-31—12) I Imam v zalogi MOHORJEVE KNJIGEI za leto 1916. Izšlo je šestero knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1916. 2. Mesija, 2. zvezek. 3. Zgodovina c. in kr. pešpolka štev. 17. 4. Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek. 5. Slovenske večernice, 69. zv. 6. Trojka, povest, namesto molitvenima. En iztis knjig po pošti 6tane $.150, za naročnike v Pitsburghu, iClevelandu in Chicagi pa samo $1.30 ker v teh mestih imam za-jlogo. Sprejemam tudi luinino za ; prihodnje leto. ki znaša samo en dolar. ALOIS SKULJ, P. O. Bos 1402. N. Y. City. Kadar Je kako društvo namenjeno kupiti bandero. tastavo, regalje, god bene Instrumente, kai>e itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene fpražate. Uprašanj^ ( Vaa stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike , veO vrst poSiljam brezplačno. Pišite ponj IVAN PAJR & CO.. Conemausrh Pa Box 328. i ---—.——----- Kot vsako leto smo tudi letos pripravili fino zalogo vin in žganja za naše številne odjemalce po cclih Združenih državah. Od tt^i omenjamo sledeče : O hi j ska vina: 1-10 galon Sod Zaboj Stari Concord (teman) $ .75 $27.00 Concord (svetel) .80 28.00 Catawba 1.00 35.00 Delaware 1.25 38.00 Riesling 1.25 38.00 Sherry 1.25 $7.50 Port 1.25 7.00 Zinfandel (4 leta) _ 1.50 Žganja: G«!on Zaboj Steklenica Tropinjevec $2.00, $2.25, $2.50, $2.75 in $3.00 $ 9.00 $ .85 Slivovitz 2.75 in 3.00 13.00 1.35 Brinjevec 13.00 1.35 Cognac type brandy 2.75 in 3.00 10.00 .90 Vesel- Božič in srečno Novo leto vsem je naša iskrena želja. Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, ?.a 2.1 gal. $2.00, za vefjft naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order ln natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-4 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. GLAS NARODA, 51. DBCEM&R A. 1915. ------------!—.—!—l—jsggg I Jo£Gs!ovansks ^3t0,i ■ n«,fjrponrar.a dne 24. januarja 1901 v držav: Wmriescs Sc.dcž r ELY, MINNESOTA GLAVKI UKADKIK«! j Int d»ednlk: J. V. GERM. 507 Cherry Way ol »o* U, fSg**< I dock, Pa. ■ <. re-ifu-dnik: ALOJS BALANT, 112 Steriiiif Ave., lUrberto* Ohio. ■>!a\ni ,ajuik: GEO. L. BROZICH. Ely Minn. M »»rajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn, »»upnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: ■ >> MARTIN rVEC, »00 N. Chicago St., Jollet, HJ NADZORNIKI: le .t » ZTJNTCH, 421—7 th St.. Calumet, Mich. I /T 1 R SPEHAR 422 N. 4th St., Kansas City, Kani. ■ R\ KRŽTftNTK Box 133. Burdine. Pa. ■ 09N VOCRICH, 444—6th St., La Salle, Dl. ■ » UN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. FOROTNIKI: ■>*'N JUSTIN, 1708 E. 28th St.. Lorain, O. ■f.'MSKPD PISflLAR, 308—fith St. Rock Spring, Wyo, f POtlENTA Box 701 Black Diamond, Wask. POMOŽNI ODBOR: m rtJBPB MERTEL, od drastva «v. Cirila in Metod«, 1 | El>, Minn ■ *>tr(8 CHAMPA od drnltva Srca Jaanaa, BteT. », 11> ■ lllnn I HN GliAHEK st. od druitv* Blover.?«, ft«-? 114 H Minn. Vm vlopi^i rikp.joči se uradnih eadev, kakor tnd! denary ■ -filjntve, oa.i ne po iljajo na glavnega tajnika Jednot«, vte pr "h» pa os predsednika porotnega odbora \*» t«pbr}» sli aenradna pisms od strani llanov sc a* fcor. I I HniAtveno fflssilo- "O L A S NARODA" I IZ l RADA LLA\ NI.C A I 'RLOSEDXIKA J. S. K. J. V .11 uradu Ikoni, »la::>:n in članicam J. S. K. »J. žeiin: veselo Novo Le-Velko uspeha na dri. tvriuiu polju in i privatnem življenju! Stopujmo poti. katero miu» -i nuTiiJi. ne »mahujmo! Le \ j«* iihm-, le vzaje- c» tiral*-!.o delovanje im i uspeh! Prepričan sem, da ho prihodnje iHo jSe kot je liilo zadnje! John (ierm, predsednik .J. S. K. J. Spominska plošča. I Dr. Fr. Detela. (K o n e c.) Iu Ivan je mislil ,a to dru^c briga! "Ampak dve plošči, dve spo-inski plošči!" seje prijemal Ivan i glavo. "Kaj je že to!"' je miril Janko. Ali nima Prešeren spomenika \ jubljani, kamena v Kranju in ledu in plošče v Vrbi I Anastazij ruen ima spomenik v Gradcu, amen pri Lekovcu, eno ploščo v jubljani, eno v Bledu nad krami, kjer se je rad mudil, imeuit i niso samo tisti kraji, kjer so se eliki možje rodili, ampak tudi o-ni, koder so hodili, kjer so sede-ali. prenočevali, popivali. Vran Škorce je gotovo prihajal 1: tjavkarjevim v vas in gotovo je edel večkrat na tistem oglu hiše. lad katerim se sveti zdaj njegovo tne. Ce jaz premislim, koliko spominskih plošč imajo drugi možje, e mi zdi. da nista dve za Vrbana Škorca nič preveč.'' "No, in katera se bo pojutrišnjem odkrila ? je vprašal z zlob ! lim smehom na ustih Ivan. "Obe, seveda", je dejal Janko, 'in najprimernejše bo, obe likra-i. Jaz se postavim s pevci v sredo I [ned oba soseda, da bo zaleglo ! »etje za obe strani. In veš kaj ? Pri1 ijavkarju bo govoril Loinast, ti j m govori pri Škorcu! Tako se; :nosiš še ti nad Lomastom kakor se ie znosil prebrisani Škorce, lakaji •e boš govoril ti. kdo bo poslušal Lomasta?" Ivan je začel stvar razmišljati. Jankovi nazori sc mu niso zdeli prazni. Nekolik smesnosti se je bilo sier-r prijelo zadeve; toda vse-kako je bilo primernejše, če se o smeši Lomast. ki ga ta nezgoda ne bo tako V živo zadela. Govor pred Rjavkarjein bo smešen od vseh strani; govor pred rojstno hišo bo poravna, kar se bo dalo porav-juiti Mfrar. ki se ni hotel spuščati ^ razgovor več s Škorcem, je ■Lil ureditev te zadeve prija- i lju. in je prav storil. Janko j«, pohvalil Skorea, da sc je tako krepko z: vzel za svojega strica pritrdil, da se rojstne hiše ne dK jo tako prenašati kakor spominske plošč—, priznal, tla se spodobi glav no počeščenje vendarle Skorčeve mu domu, pokazal, kako blizu dii bodo stali pevci, in omenil, da b hil Ivan pripravljen govoriti pri rojstni hiši. "hi Ivan bo dosti bolje govori ko Lomast". "Dobro", je dejal Škorec, "et ho bolje govoril, naj govori." "Do tedaj pa imejte Vi svoji ploščo ravno tako zagrnjeno kako Kjavkar!" je naročal Janko. Tako sta se zagrnili tistega ve č >ra v llrastju dve spominski plo >'i slavnega Vrbana Škorca. d< počakata slavnega odkritja, illa čani pa so se vračali nekako zado v >ljni domov: samo Ivanu je mo : ti -Janko še vso pot Jokazovat <;:i boljš. ga izhoda iz te slavnost i ni. — Slavnostnega dne zarana je pri puneal Lcniastov voz v Ilrastj sodček vina in dva sodčka piv {! oleg dveh jerbasov belega kin i:a. \'se to je odložil pod streho i; smrečja, ki je bila nalašč za t< slavnost postavljena in pod kateri j • stalo par miz in kot klopi desk-na šotorih. Ker so bili ljudje več' ; r >;. v cerkvi na Mlaki, ni zbudil 1.1 ropot nogenega zanimanja. Vi s »ki maji ob Rjavkarjevi hiši so ; zagrnjenima ploščama vred tih« čakali, kaj da se bo zgodilo. Na Mlaki so se pa ljudje bali. d; bodo v llrastju kaj zamudili. Z;-t.» se je cerkev po službi božji hitreje izpraznila ko po navadi, u kdor je prihitel iz cerkve, se je o brni! proti llrastju in izkušal pre-iiiteti druge, tako da so nazaduj' vsi drli, nič d ruga č, kakor če h • gorelo vse Ilrastje. Lomast je bil odredil, da na ■ gredo pred njim najprej ognje g ase i, potem veteranci, za temi Janko s pevci in nazadnje on me. Mlakarjem in Ivanom. Toda izpre vod se je pokazil: Mlakarja ii i Ivana ni bilo nikjer dobiti. San je moral hoditi in se jeziti Lo mast. Po nrastju so sc prerivali, po praševali in smejali slavilci ke» ni nihče prav vedel, kam da bi st obrnil. Od začetka se je bilo nam reč reklo, da se odkrije plošča n; Skoreevi hiši; potem se je bilo go vorilo o Rjavkarju; zdaj pa je bi pri obeh hišah po en ogel zagr njen in tu in tam pripravljen ne kak oder. Vse to je bilo precej za i bavno in kdo ni vesel, če so lahko smeje T Ognjegasci in vcteranci, ki so dostojanstveno prikorakali, so na- AVSTRtJSKK ( KTE V ZASNEŽENIH ALFAH. pravdi toliko reda, da je prišel do! svojega prostora Janko s pevci in da se je pre ril do odra župan, j "Kje pa je Mlakar?" je zavpil Lomast in si obrisal z rdečini rob eem potni obraz. "Zakaj pa noben i hudič ne strelja 7 Kje je Mlakar ?" j "Mlakar, Mlakar!" so začeli kričati ognjegasei in se ozirali po ljudeh.-"Kje je Mlakar?" so vpili veteranci in se obračali na vse 'strani, in "Mlakar, Mlakar!" so klicali kmalu po vsem llrastju. eni, da bi priklicali .Mlakarja, naga jivei zaradi ljubega hrupa. Toda Mlakarja ni bilo nikjer: niso ga privpili ne ognjegasei. ne vete ranči, in ni ga priklel Lomast. — Ljudi je to zabavno. Ko se je slavnostni govornik na klel, je stopil na oder. Začeti je moral; zakaj gledalci so postaja! nepotrpežljivi, kakor da bi bil.' plačali svoje prostore. "No, ali he že kaj?" se je oglasil en predrzen zastonjik, drugi pa v smeh. In zdaj naj človek lepo govori! Lomast je začel, kakor je stalo v Ivanovem govoru, z Gregorčičevim Pozdravom kmetski hiši: —j Mogočna nisi, ne prostorna" in pokazal je Rjavkarjevo hišo, "Ej, prostorna pa je", se je o-glasil .zopet eden. "Ti osel!" se je zadri nad njim: Lomast. "Saj ne pravim jaz, dti ni prostorna; tako poje pesnik. Gregorčič. — V tej hiši se je rodil —" "Tudi ni res", je dejal zopet en poslušalce, in "Kažeš; pri Škor •u sc je rodil'", je popravljal drugi. Ljudje pa so se prav dobro zabavali. Te sitneže je sicer Lomast z lahkoto prekričal, toliko so ga vendar ■notili, da se je začel loviti, da s< nu ni samo zveza misli zamotala ampak da mu je tudi že zmanj kovalo pravih besed. Kričal je nekaj časa, potem pa sklenil, da naj adc zavesa. Plošča so je odgrnila, in Lomast e začel zopet razsajati, zakaj da >e ne strelja. "Tiho. tiho!" so si »glašali ljudje, "da bomo kaj sli .ah. Na drugi strani je namreč fovoril Ivan. ne tako glasno, todn •azločno in premišljeno. Lomast ;e je zavzel, gledal, poslušal, in iova jeza je rastla v njegovem sr-•u. Jasno je videl ves črni naklep | u so ga bili zasnovali za njegovim irbtom Ivan in Mlakar in Škorec. "Tukaj je slavnost. ne tam", je ohnel. "Tukaj sc odkriva plošča, vaj poslušate otročje čenče!" Od druge strani se je odgovarjalo bolj in bolj na glas, in kmalu je krik in smeli in šum udušil tu li Ivanovo besedo. V tem trenot-cu pa. ko se je bilo bati. da poza >ijo škorčevi častilci, čemu da si irišli v Ilrastjc, je vzdignil Janko ;*oko. in pevci so zapeli s krepkimi glasovi: N aj čuje zemlja in nebo, Kar dan's pobratimi pojo! Vse je utihnilo iu poslušalo, in o so bili odpeli pevci vse tri ki ice Pobratimije. potem Lepo na-;o domovino, potlej Slovensko de-'cle. Pridi Gorenj'c in Naprej za-;tava Slave, so i»ile že ukročene •se strasti. Tako blažilno vpliva lepo petje na človeške srca. Potem se je pričela domača veselica, ki jc Lbmasta odškodovala za prestane nezgode, in nazadnje ^o bili vsi ljudje teh misli, da so se dobro zabavali. Celo Ivan je rekel zvečer Janku, la^ je bilo lepše, nego se je on bal. "Škoda, da ni bilo še streljanja!" "Boga zahvali!" je dejal Janko. "Se vsaj nihče ni ponesrečil." Pri obračunu je naračunil Lomast cisto malo primanjkljaja. — "Ce doplača odbor danajst kron", je dejal, "bom trpel drugo jaz." Ugovarjal ni nihče razen Mla- | Kurja, ki j«- pa. govoril u k;ij več, k-:* je mogel dokazati v sodišču. Zato je plačal pozneje še posebej zaradi razžaljenja Lomastove časti trideset kron. Tako se je proslavljal spomin vrlega slovenskega pisatelja Vrbana Škorca, in lepo so potem pisale novine. kako da je bil to pra-j vi ljudski tabor, da so nastopili! ognjegasei in veteranci. ženo h dekleta v narodnih nošah, da .je; Krasno govoril gospod župan in nič manj lepo visokošolec Ivan Simen, kako imenitno da s<> pt>ij pevci pod spretnim vodstvom gospoda nadučite^ja; potem pa da se je razvila prisrčna, neprisiljena ljudska veselica, tako da sme vsakemu žal biti, kdor se je ni u-leležil. - ^ ii»» - l're s kazalei. ki se premikajo na levo stran. • • Nil: mar je napravil tako uro. ki ima kaznice. ki se premikajo v nasprotni smeri

r je ti-j sfanovila neka drugim, ki t*o izdelova-1 ] la ure. kjer se IjckIo prenilUali kazal-j j ci na levo stran. Zadnji vojak, ki se jc dejansko udeležil državljanske vojne — je odšel i iz vojske. T.-koin zadnjih let je ostalo le ne-j kaj mož, ki so se udeležili dejansko ameriško državljanske vojne, v aktivni vojaški službi v armadi Združenih držav. Pn zatrdilu uradnikov in žastnikov je odšel iz službe zadnji veteran. Ta mož je general William II. j Carter, ki je stopil v pokoj meseca n<;- j verni j m leta 1015. Kakor pričajo listine vojnega department a. je stopil v, vojaško službo z dvanajstimi loti, in -deer kot prenašalee poročil. v. . . . Švica m njena vojska. Sklep zveznega sveta določa, da 'n-estopita letnik lš.s:> v domobran ' stvo in letnik 1ST." v črno vojsko šele; !1. marca 1016. Pri konjenici ostane.1 kakor je bilo. Odpusti iz vojaške slu ž be ostanejo sistiranl. Število izvežba-! Tiih prostovoljnih strelcev doseira baje 100.o00. 150.000 /enskiii n:cči. I Iz I.ondolia poročaj**, da je nujno treba 150.1 MX) žen in deklet, ki jih bn pripraviti za pisarniška tlela. Na Angleškem in v Walesu je zaposlenih v nisarnah Se P.OO.OOO niošliili v voja-ško-obevzni starosti in polovica teh je relesno popolnoma zmožna za vojaško službo. Onih ir.0.00 žen In deklet bi nadomestilo te moške. Ruski samostani. Nemši lisi i trde. da je na Ruskem 4G7 moških samostanov in slučajno ravno toliko ženskih. Menihov je bil, lani 11.fratrov pa PG03. Rev Nemčije, ki so pr«»davateljii pri njegovem nastopu tako žvižgali, da je kar zapustil dvorano. Po njegovtni odhodu je nastal med občinstvom hud pretep. Vlada jo ta dogodek obsodila s tem. da je dala policijskemu ravnatelju ukor. Tudi časopisje obsoja ta dogodek in poudarja popolno nevtralnost Danske. V Sofijo je prispela te dni sanitetna misija Malteškega : viteškega reda. [ j Srednješolci v Bosni in Hercegovini morajo odselej tudi izven šole nosii! j posebne čepice, oziroma fese. po kate j rili se spozna, kateri zavod obisku i jejo. [. t Nemška ura.__i ! Neki chilenski list primerja nemško' armado precizno id oči uri, ki pa se ' razločuje od drugih ur v tern, da nje- ! na karakteristična lastnost ni tiktaka. : ' te:.- .'č taktika. Panameriška zveza. ■ Washington, r>. C'.. 2S. ..i,-c. —; Nekateri delegati iz osrednje in severne Amerike, ki so biii navzo-j či pri panamerikanskeni zbor« vanju v AVashingtonn. so vložili raz ne predloge, kako bi organizirali zvezo nevtralnih narodov. NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. ' Jenny I.ind, Ark. in okolica: Mihtiel Cirar. j San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin j Denver, Colo.: Frank Skrat»ee. Leadville, Colo.: Jerry Janmik. Pueblo, Colo.: Peter Cuiig. J. M.' Rojtz. Frank Janesh in John Germ. Salida. Colo, in okolica: Louis Ca-| ste 11 o (The Itank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftieh. Clinton, Ind.: Lambert P.olskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. j Woodward, la. in okolico: Luka." Podbregar. | Aurora, III.: Jernej R. VerblC. Chicago, 111.: Frank .luriovec. Depue, III.: Dan. Badoviuae. La Salle, 111.: Mat. Romp. Jciiet. 111.: Frank Laurieh, John Za letel in Frank Bambich. Oglesby, 111.: Matt. Ilribernik. Waukegan, 111.: Frank Petkovšek tn Math. Ogrin. So. Chicago, HL: Frank Čeme In Rudolf Požek. Springfield. 111.: Matija P.arhorlč. Columbus. Hans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskovee. Frontenac, Ivans, in okohca: Frank Kerne in Rok Finn. Kansas City, Kans.: Peter Sehneller Mineral, Kans.: John Stale. Mulberry, Kans. in okolica: Martin Kog. Ringo, Kans.: Mike Peneil. Calumet, .Mich, in okolica: Pavel ■ i Shaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolira: Frani ' Kotzian. So. Range, Mich, in okolica: M. C ! Likovieli. Aurora, Minn.: Josip Fugina. Chisholm, Miim.: K. Zgonc, Jakr,|> ; Petrich. I Dr.l Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže. M. L. Kapsh, Jos. J. Peshel in Loni;» j M. Perusek i Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. : Gilbert, Minn, in okolica: L Vesel j Hihhimr. Minn.: Ivan Pouše r i Kit zime, Minn, in okolica: Joe Ada-" , mich. Nashwank, Minn.: Geo. Maurin. j Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aid ridge. .Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlcii, Red Lodge, Mont.: J. KoprivSek. Roundup, Mont.: Tomaž Paulin. Gowanda. N. Y.: Karl Sterniša. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Marinčič, Chas. Karlinger, Jakob Rti-uik in John Prostor. Rarberton. O. in okolica: Alois Ba-lant Hridircport, O.: Frank Hočevar. Collinwood. ().: Math. Slapnik. I a) rain, (). in okolica: J. Kuoiše. Youngstown, ().: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M Justin. , Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank Jakše. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. 1 Braddock, Pa.: Ivan Germ BrSdgeviUe, Pa.: Rudolf Pleteršek, Burdine, I'a. in okolica: John Ker-žišulk. Canonsburg, Pa.: John Kokllch. Coneinaugh. Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Brought on, Pa. in okolica: A. Dem- |šar. Darragh, Pa.: Dragutin Slavic. Duulo, Pa. in okolira: Josip Snbor Enpart. Pa. in okolica: Frank Tre- i hee. Forest City. Pa.: K. Zalar tn Frank ! l.ehen Farell. Pa.: Anton Valentlnčič. Kit? Henry, Pa.: F Gottlicher I Greensliurg, Pa. in okolira: Josept. i Novak Irwin. Pa. in okolica: Fr. I>emšar Johnstown, Pa.: Frank Gubrenja Id 1 John Polauc. j Luzerne, Pa. in okolica: Anton O-! solnik. Meadow Lands. Pa.: Georg Schnlts Mnnessen. Pa.: Math K ikelj. Moon Run. Pa.: Franfc Mae»«k Pittsburgh, Pa. in okolica Z. laksbe l Podvašuik, I. Manister m C. li Ja kobich Steel t on. Pa.: Anton nren. t*nit> Sta.. I'a.: Joseph ŠkerlJ. West Newton, lJa.: Joslp Jovan. Willocli, Pa.: Fr. Seme in J. Peter oel Tooele. Utah: Anton Palčič. Winterquarters. Utah: L. Blaslch. Blaek Diamond. Wash.: G. J Po lenra. Davis. W. Va. in okolica: J. Brosich Tliomas, W. Ya. in okolica: Frani Kocijan in A. Korenchan Grafton, Wis.: John Stampfel. Kenosha. Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik Ld Frank Meh Sheboygan, Wis.: Heron itn Svetlin. West Allis, Wis.: Frank Skok Rock Springs, Wye • A Justin, Vai Stalieb in Valentin Marcina Kemmerer. Wyo.: Jos Mofnh ^ SL0VENSK0-AMER1KANSKI za leto 1916. Velja s poštnino vred 35 centov. Obseg berila: Domovini iu narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke. — Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna uoč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija", — Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipoiis in Dardanele. — Julija Romam. — Rmena pošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliezki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohab ljenec. — Le Betail. — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankom — Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil ? — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov — Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Špecialitete — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi — Smešnice. — Oglasi. Slike: Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajst pal č-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic'' v Dardanebth. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v za (topili. — Italijani so vjeli avstrijskega špijo ia. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — I ta lijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni o«l svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu. razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski voj iki, katere so vjeli Italijani na goriški fron-t-". — Učinek avstrijskih granat v Žagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katere '^a so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Przemyslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetu i m naskokom. — Avstrijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji. —- Italijanska poljska bolnic i dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova — Učinek avstrijske granate v Aneoni. — Avstrijska invazija na Poljskem — Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec a Prestrelj-nikom. — Triglavsko pogorje. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 CORTLANDT STEEET, NEW YORK, N. Y GLAS NARODA. 31. DECEMBRA". 391.5. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KBANJSKO. Padli na bojišču. Na italijan-boji^u -'j Sot-i jo padel si i !:• anj-kegit deželnega glavarja <;:•. Ivana Mistemiea. elan slov.' lik;,'!, s ,;tva "Danica", eand. I ur.. p >rc ink Ivo šasterSič. Ubila j«» granata na Tolminskem ir! iil j. — Na kratkem bojišču j«* ii'i'ii ' p ^ ' i K nt ar, praporščak v, r. eand. iur. — Na italijan- skem bojišeu je padel Anton Prusnik. uradnik privilegirane -;>]<•-' f* prometne banke v Ljub-lj: Na južnem bojišeu je pa- ii' 1 M'-tni t*movoj 11 ik Karol I.e-skuvee. Pokojni je PoKtojnean in !'•;.: Antona Leskovea, abituri-j«'Uta, kateri službuje /.aeasno pri ]>!-stf>jnsivf in okrajnem glavarstvu. Ilil je nekaj mesecev na boj - u. Po kopan je na nekem po-.. - u hI iz.i i . Frane je pa orožni mojster . 17. i" ; >o!kn, odlikovan * sre-1» to k;»! ijno. V vojni sta že od z.uetka, in sicer sprva na sever-II. si daj pa na goriškem boji-> i. Pokojni je bil. kakor v>i ujf-. - /a v, d. n Slove a ec. j Vojaki umrli, V ljubljanskih bolnišui aii s > umrli sledeči voja-j i: T .mo liumbar, korporal od-i,;; / strojne puške. — Josip .Mi .< k, pes4-e. — Rudolf Stiegler, 1 >• \ • i•. Sauti Ollivieri. italijan-v o j 111 u.|< nik, pesee. 17. r t. polk pohvaljen. Že \ u-' vadil« .n ij.n riun.keju je bilo posebno omenjeno hrabro bojevanje 17. p. :polka kranjskega). O tem je i? lai divizijtiki poveljnik naslednjo pohvalo: 17. pešpolk je šA v zelo' nevarnem času v dneh... tr«'tje soške bitke v postojanke. Za-, del je z v »vinoma še mladimi in '.ikrat najoolj ogrožene o- i i:':ik<- goriškega mostwea... P", .i- tam kljub največjim t«*-' i\iM'i in pomanjkanju tiogiimuo in s! novitno vztrajal, je odbil na ob h krajih »tevilue sovražne na-! i i '- in je vrgel sovražnika, če je vdrl, /, drznimi iti pogumnimi! j. -.i v pusebno častno in srečno j • o1/ t, da izrazim t»*mu staro-! i/knšetiemu polku, ki j'1 v t*o-ic':, ;ri mostišču povečal svojo, J,,v ,.alibog za e.-uo mnogo dra-1 go> i.- krvi. i. novim nevsiljivim ];•■... o v i m vencem, njegovemu po-, "iioiiouu moštvu. njegovim gl« o 11 li; ti ča.slnikom in izvrstnemu •o'koviu nu poveljniku, sedaj, ko oi'Jn.jate k novim dejanjem, svo-| jo najprisrčnejšo zahvalo in od-| i.ritosn-iio občudovanje v svojem' imenu in v imenu soborilccv... I inf.-ntcrijske divizije. Nas vseli najprisrčnejše želj«* spremljajo 1-pi polk na nj«*govi.h daljnih polih. l)'i Iti mu bili odločeni tvovsod liHpehi in slavna dejanja. "Degeneriran narod", "t;ore-' njec piše: Zaradi besed Roberta' M illerja, ki jih .)•' zapisal v svoji to šnvi. č«-š, da smo Slovenci j vsled šnopsa degeneriran narod.' j«1 n:.stalo veliko javkanje po na-•■ iii časopisih. (Pripominjamo, da govori ta "veliki pozna vatel j av-trijskih narodov le o ' Kranjcih" i menda ne ve. da prebiva na Kranjskem le manjši del slo-veiiskega naroda.) Kje so mero-dajie* «>s4-lie, ki bi to krivično sod-j b:> o nas skušale na pristojnem mestu popraviti in podpreti z do-k; i z iTu samo par vprašanj. Ako smo degeneriran narod, zakaj jo vojaška oblast ravno iz našega nerod:i vzela raznierno največ vo-J ;••'•«.v ' Zakaj je naše "degenerirane" vojake od začetka vojne do d .u. s postavljala na najvažnejše hram bene točke? Kako so mogli : ; Ai " degi'nerirani" slovenski vojaki tako izvrstno prenesti vse težav.' na izpostavljenih mestih in s«1 izkazati v vseh bojih v zado-voljtiost najvišjih poveljnikov?! Kako je moglo "degenerirano'' tilovensko ljudstvo, ki je doma ostalo, gospodarsko dobro prestati svetovno vojno? Naj mero-j daj osebe prisilijo tistega Mul-lerj$. da prekliče nesramno pretirane besede, kakor jih je moral preklicati znani vseučiliški profesor I de. Mimogrede bodi povedano. da je bila stura mati prof. Vdela rojena kot pristna Slovenka v l> s ni bajli v Adergasu v župniji Velesovo (na Oorenj- S n (Mil) * Umrli so v Ljubljani: Friderik Zakelj, šolski svetnik, SI let. Pokojnik je polnih 30 let služboval kot profesor klasičnih jezikov na I. državni gimnaziji. -— Ivan Čuk. delavčev ain-liiralec, 23 let. — Tntjana Marica Lesko vie, trgov-L čeva hči, poldrugo leto. - ', Umrla je v Sodražiei Marija ] Obers-tar rojena Stritof, v staro- , sti :!«' let. soproga Josipa Ober-j -tarja. !, Žitev lesnih tatev. Lesni tatovi , so umorili gozdarja na Dolu Ku-d.olt'a Paa. Mladi uradnik je poslal žrtev .s1oje vestnosti v službi.1 Nesreča na železnici. Ko je šel bolniški vlak za gamizijsko bolnišnico v Ljubljani po progi dolenjske železnice, sta skočila zadnja dva voza iz tira na nekem ogi-bališču, >ta se nagnila in zadela brzojavni drog. Vsled močnega nagnenja se je zlomila os predzadnjega voza in sprednji del voza se je zlomil. K sreči v teh dveh vozovih ;:i bilo nobenega človeka. Prometno oviro so tekom nekoliko ur odstranili. Pohvalno priznanje je izrekel kranjski deželni šolski svet nad-učitelju Ivanu Pirnatu v Mokronogu. ker je napravil in uredil šolski vrt in ker šola izkazuje jako zadovoljiv splošen uspeh, ter učiteljici na tej šoli Rozi Randl za njene jako dobre uspehe v šoli. i. Iz ljudskešolske službe. Za su-plentinji s- Ribnici sta nastavljeni absolvirani kandidatinji Ivana Aml>rožič. in Valerija Trampuš. Absolvirana učiteljska kandidati-nja Ljudomiia Celestina je pripu-ščena k brezplačni praksi na 6-razredniei v Vačah, Slava Vidmar in Frančiška Hribernik pa kot brezplačni suplentinji na. troraz-rednici na Karolinški zemlji, ln-teri'.nisii -no vodstvo Šole v Koša- je povei-jeno definitivni učiteljici Puppis-Stuclily. Za provizo-rično učiteljico v Kopanju je imenovana učiteljska kandidat in ja Marija Prezelj, na ljudski šoli na Raki je nameščena učiteljica Štefani j a Jerman. Tatvine. V Spodnji Šiški so aretirali neko 261etno deklo, ker .i«' ukradla neki natakarici srebrno uro na zapestnici in srebrno verižico. Tri ovčje koze so bile ikradene krčinarici Mariji Sever v Zgornji Šiški, potem ji je bila ukradena tudi srebrna žepna ura. ŠTAJERSKO. Padel j«* na Doberdobski planoti D i nk o Cizel, trgovski pomočnik iz Polzele. I V vojaško službo vpoklican je Fran Letonja, župnik pri Sv. Jo-šttl. Odlikovanje. C rnovojniška nad-poročnika dr. Anton Gosak in li-n-doli' Potočnik sta odlikovana s sign um laud is. Umrl je dne 23. novembra pri Sv. Petru na Medvedovem selu zlatomašnik in vpokojeni župnik Janez Sparhakl. star 78 let. \ Inštalacija. Rudolf Janežič, spi-ritual v mariborskem bogoslovju, je bil dne 1. decembra inštaliran za lavantinskega kanonika. — Mihael Kos, provizor pri Gornji Sv. Kungoti, je bil dne 1. decern- ( bra inštaliran za župnika na ta-( mošnji župniji. Trgovina z vinom presta. Ker se je, kakor znano, trgovina z vi-j nom na Štajerskem omejila, se je v imenu Slov. Km. Zveze obrnil poslanec dr. Korošec na namestili-j ka grofa Clary za posredovanje,' nakar je dobil sedaj od namestniki! sledeče obvestilo z dne 23. novembra: ;Tast mi je Vam javiti, | da so vsled danes semkaj došlega , odloka vojnega ministrstva izvozne omejitve vina in drugih živil na Štajerskem odpravljene, vsled česar ni nobene ovire več. da bi . se vino iz štajerske ne izvažalo i po celi monarhiji." Per oka. Sin rojaka dr. Ivana j Sehiffrerja, c. in kr. general-zdravnika v Gradcu. Gilbert Schiffrer. nadporočnik 12. dra-gonskega jiolka, dodeljen generalnemu štabu, se je poročil z El-zo l^anger. hčerjo arhitekta Frana Langerja v Olomucu. KOROŠKO. Električni voz povozil vojaka. j Due 2>. novembra je na Beljaški j cesti \ Celovcu prišel pod električno železnico črnovojniški in-> lanterist Jožef Podojzdevšek. Hudo ranjenega so prepeljali v vo-, jaško bolnišnico, kjer j«? ponoči .umrl. i Umrl je v Celovcu 28. novembra upokojeni višji nadzornik državnih železnic Jožef Ruderstor-fer. V vojaško službo vpoklican je Viljem Wester, prošt v Krajgu. PRIMORSKO. Padel je na Doberdobu Anton Turk, rezervni praporščak in nči-telj v šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici. Nedovoljeno občevanje z voj- nimi ujetniki. Poveljstvo južno-j vpadne fronte je prepovedalo vsako občevanje civilnih oseb z rojnimi ujetniki, ki nI vsled de-j avnega ; služi vnega razmerja leobhodr.n potrebno. Prestopke! >odo politične oblasti str^>g;> kaz-| lovale. Vojne- ujetnike, ki druga-j •e ravnajo., se mora naznaniti vo-l jaškim sodišC-em. da sc kaznujejo.! Tistim gospodarjem, na kateriin ;>o0 in slovenska vas je. ki daje ime temu krvavemu bojnemu pozorišču. Zato je tudi edino pravo, edino pravilno in tudi edino pravično nsto krajevno, •me. ki mu ga je dalo ljudstvo, ki mu je to ozemlje domača gruda.! In vendar se v vseh poročilih poj časopisih rabi se vedno spake-j dranka Doberdo, namesto edino i pravilnega Doberdob." — "Edi-j nest" apelira na namestnika, da dobi dotičtia ulica pravilno ime. Dr. Josip Ferfolja s-, je kot I)o-herdobe • oglasil v "Edinosti" in j piše med drugim: Vprašali bi bili j prvega Doberdobca na potu in ta j bi bil povedal, da se kliče vas Do-j berdob in dgodbe tako spisali, kakor ste se dogovorili. Pridite zatorej vdrugič k meni, predno greste kam drugam. Jaz • sem prijatelj vsakega poštenjaka. JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49 St., Cleveland, O. Tel. Central 6494 R.__ ' ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. LISTNICA UREDNIŠTVA. Simira Janes, Dunn, La, — Hrvatski list "Novi Hrvat" izhaja v Nt v/ Yorku in urejuje ga g. Ivan Krešič. Naročnina stane na leto $1.."in. Naslov j«-: "Novi Hrvat" P. O. IV:>\ 116:5. N'eu- York. N. Y. HARMONIKE tKHliJil kakršnekoli vrst« **delujexn U popravljam po najnižjih c«nah. a d*-lo tipcžno ln zanesljivo. V poprav; zanesljivo vsakdo pošlje, ker tem i« . nad 18 let tukaj v tem pc?tu in v avojera lastnem domu. V i »oprav t: i . vzamem kranjske kakor vae drug* harmonike ter računam i«> dfln k« . s korSno kdo zahteva bre* nadaljn5: vprašanj. JOHN WEN ZEL, EmI «Zmv) St.. Ckvelaai UM» j Sloverxsko-Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1916 Cena mu je ! Dobi se pri: s SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 32 Cortlandt St., New York, j U zalogi ga imajo tudi i nekateri naši zastopniki: I Frank Sakser podružnica i 6104 St. Clair Ave., Cleve j 1 land, Ohio. I diaries Karlinger, 394.2 St. Clair Ave. Cleveland, O. Fr. Leskovic, Box 44, —j Franklin, Kans. I Ivan Fajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa. L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio, i M. Ogrin, 12 - 10th St., N 1 Chicago, 111. H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis. Alois Rudman, 737 Hoi j mes Ave., Indianapolis, Ind j M. Klarich, 832 E. Ohio ! St., Pittsburgh, Pa. M. Perušek, Ely, Minn, in j več drugih naših zastopni j kov po drugih naselbinah, j Fr. Cherne, 9534 Ewing j Ave., So; Chicago, 111. Rok Firm, Frontenac, Kansas. Jakob Petrič, Chisholm. Minn. Frank Gabrenja, John stown, Penna Louis Vesel, Gilbert, — Minn. Mat. Kamp, La Salle, HI ^ii« Dr. Richterjev ^^^^ m PA1N-EXPELLER ijgšj: ok. relo.l in netib-^Sr^^^ iiSf^i foost »t'epor in mi- prai-EXPELLd|k S . . . gl Pristni prihaja 3iF.*is:cnrtRjCc)i^ ipfi^i v zavoju kot je ifeS:! naslikan tukaj Ia'SS^*?^ U' f® Odklonite vse za-voje, ki niso zaoe Sp^tyfeVK?. 'f^&t č48ni z Anchor iju^^Ti varstveno znam- !#i 25 i" 50 cento\ ii'^P^I: m v ,ekarnah ali na" Wmm f Ao. PtilijRICHTER »iii &C0. lE^^gfiW' j^l 74-80 WathiBftoa St j * ~—- ^ N«w York. N. Y. OGLAS NARAVNA VINA Cenjenim rojakom priporočan, tvoji iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Rie» ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal ( $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče » vino Zinfandel 27 do 28 galoD $14, 50 galon $25. Lansko belo ; vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galea $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec gal , $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent j« ro-. jak M. ŽugeL S spoštovanjem ' S. JACKSE, Bfil m. Helena, Eal KM j,j izvedel za naslov svoieea j oC-eta -I Oš I PA ŽEIJEZNIK. Do- iii.-i j • i7. Poilli})o. posestnik i7. < Z iplnne pri Vrhniki, podoniače Zinšove. Zadnje njegovo biva- j n.i<- je bilo nekje v Montani. ] Prosim eeJijene rojako. C*e kdo i v ■ ka.j <» nji'in. d;< mi naznani, j a!i naj sam javi. — .lohn Ze- J !e/.nik. t'.ox :»64. Anarleton. Tes. o 1-12—4-1 ■ _ i EDINI SLOVENSKI SALOON | v Duluth, Minn. , Rojakom Slovencem naznanjam, j da se nahaja moj SALOON pel : bloka od Union postaje na desni j strani W. Michigan St. štev, 413. ' Za obilen poset rp nriporoeam. ! JOS. SCHARABON. §Frarsk Petkov se k Javni Notar (Notarv Public) , 718-720 MARKET STREBt WAVJKBOAN, ' I,, h. PROI>AJA fina vina, Izvrstne patentirana,, idravila, PRODAJA Tosne Hitke va«b prekosi u: J»HOf»t 246 fc . POŠILJA denar t iUt! kraj Zastopnik in pošteno. 'GLAS KAR0DA" lTPPiOTT, 4 ,, «2 Cor:is»ndt Street, U?R„AVLjA r»c ^ »otarak; posel g p«*-New York, N. Y. dele. I ■>!■) l >111 l> II III W MIH HIIIIW11 II 11M l| lllll II II II ...... IIPII.....Ill.........nil > HI mill ŽELODČNE ^Sft^-^H bolezni. ^^ ^^dŠfiSfifSBr okorela ietra, žolčnica, zapeka, zlata žiln, rcvmali- ^ B^M^^^jKli zem, katar, naduha in funkcijonaine bolezni srca igP? %' ^j^BBHHS se lahko vspešno zdravijo privatne na domu in z Lh! 1 '' majhnimi stroški. belimo tudi, da se seznanite z našim vspeSnim '^^^^^^all^nHl^SiČjj^jlffl načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so ! ^^^^^^ ^j^Mg^f^iy sifilis, nečista kri, kežne bolezni, kapavica, živčna T^S^^BT slabost, moška nemoč, semenotole, slabost možga- t.;j _-^ nov, kongestivna stliktura, bolezni na mehurju in ^ X; Iedvic£ih in razne druge bolezni na spolno-urinar- • nih organih na katerih mnogi moški tolil o trpijo. | Zdravniška knjižica, kaiere šlefe S^^Wi . 96 ^aoi, zasloni. » | nAcloilip!) ^Hk Pišite se danes po to knjižico in u njej boste našli enostavna pUaaUlUCu \ ^ft fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta kn.v/ica i-' zaloga moiIa ^vV^^^W. znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jiis i.ioml rnati fel ilflUV* vsak moški in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristni ^ ^^ tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej hočete znaH. k..io hi do- Želim, da me pozna vsaki mož in NXz-^VsJ^k bili nazaj svoje staro zdravje in mo.:. pišite takoj po to brr7p:nCno voaka žena v tej deželi, katera tipi na W knjižico ;n zvedeli boste, kaj ja potrebno glede te ali one bolezni, trs bolezni. ?elim. da me poznajo vsi kot (■ -. ■ ■ Ne pošiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in naslov na r-| prija'elja da vedo kdo sem jaz kaj sem spodnjem kuponu. Ne trosite denarja za kakšna ničvredna ^ eUoEti m k«, delam sedaj. sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipol U zdravju, in črpaite iz H I iv.oja slika \am lahko spneuje, aa sem oa:- __- _ . j .1 d * . 1 1 s . , 1-1 1 - 1 . -• - nJe pravočasne nasvete in podatke. rri tem lahko zveste, na cem vi trpits Tj < vel v medicinski praksi, katero vršim ze - 1 , ... 1 1 1 ■ -v j dolfc-o vrsto let: moji lasje so danes snežo- ln kako se more vasa teskoca obvladati, j beH po dolgih l^tih študiranja, raziskavanja -m m s I in de!a. Skrbno sem proučil in analiziral HUD011 za brezplačno KnpziCG. I vse tiste stare, kronične in globoko vkor- -r , ... , ... , jeni njene bolezni, ki se tako teško zdravijo Zapišite vase popolno ime in naslov, izrez, tc in pošljite nam Sc dories. I in o katerih ima mnogo drugih zdravnikov Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o praven* času. ■ le površno znanje. Želim, da mi vsak bo- ------------------*-----------------------ui j ! lan možki in vsaka bolna ženska zaupa l-vD | p.,«.-,. pDlrc CC\ >'d I svoje teškoče in tajnosti; vsakemu bom dal UK. J. RUjjr.l J • iKILt j polten nasvet, ker želim, da sem z vsakim S. 1100, 208 N. 5th Ave., Chicago, III., E dober prijatelj. Pišite po biezplačno knji- r- n - . 1 , . ... .. . . -jJ I žico, kateto vam nudim. :n čitajte mojo Gospodje: Prosim, pošljite mi t iko, vaso khjI^ .cd popolnoma R poslanico nude. zastonj in poštnine prosto. i-vj t ime in priimek_________________________________ . . . _ __ ; ij -čSbž&IZZZ^^Ž^ Stev. in ulic. aJi Bo..........................................— ' r, " f 8 tr ■ Mesto________________________________...___Državn . _ f! Mi vsi se radi spominjamo dni, Lu smo bili polni |J j| j||j zdravja in moči, ko je bilo videti, da ima svet za nas pri- |jj ;| j||||jj pravljeno le srečo in veselje. Kaj nas je napotilo, da smo izpremenili svoje navade, da smo zapustili srednjo pot SsrSSkJ zmernosti v vsaki stvari? Vrnimo se k staremu načinu ft^llSi življenja, k priprosti hrani, k večjemu telesnemu delu, k If^N^I svežemu zraku in posebno pazimo, da bo naš prebavni sibtem v dobrem stanju, da preprečimo konstipacijo in nje komplikacije, slabost in nervoznost. Kakor hitro | jii opazite kako neredno^t, vzemite TkINER-JEVO jJH^. ameriško flixlr greiko TiitJQA To sredstvo je zelo usp-šno ker poveča prebavil' vlSewf funkcije ter nam radi tega vrne prejšnje splošno zdravje • I i dokler ne pademo zopet nazaj v stare slabe navade. To ' E1-1X1 jR. g| sredstvo tudi BlTTER'V/lHE I Olajša bolečine v notranjosti, \ odpravi konstipacijo, ^ I ustvari tek, I ojači prebavno moč. ^j^^^g^yi^ t vzdrži organe pri dtlu, ^ ^^of^JT^ ^ odpravi nervoznost. ' / ^ r TR1NEROVO ^ Oživi in ojači, da nove eneržije, prepreči in olajša H0RKE vino I konstipacijo, odpravi glavobol, daje pomoč deklicam in brjosEPhTTRjNEP žensk^m^v njih bolestih ter je zelo dobro pri bledičnosti ^ — JOS. TRINER, izdelovalec -1333-1339 S. Ashland Ave., Chicago, III. Ce se hočete izogniti bolečinam, imejte pri roki Triner-jev Liniment ter drgnite telo z njim, kakor hitro čutite najmanjšo bolest, ali revmatično ali nev-j ralgično. Cena 25 in 50c., po pošti 35 in 65c. jk \ GT-AŠ XARQDA, 31. DBT^fBRJ, lSfeg. EMILE QABOR1AU: TATVINA Tj Nadaljevanje). Kiinferlota tie to pismo silno presenetilo. — Mislil je, da bo imel a r-..k- ii io'j>«,l,iuu iluku/. Piosj.erjeve krivde, pa ni imel ničesar. N kaj j jui le zanimalo v listu. — To so bile Prosperjeve be-W-, -lišis.' To bes«-de so bile podčrtane. — S to besedo je Prosper n.ijbrže mislil označiti denar. tiospotiič; ,! Nina ■ Pil pravi. Hotel je posvariti Gypsy, hotel ji je vse po-v«-: n si.-hipe ,e ,»e premislil in je sklenil, da se prejkomogoče maščuj. nad predr/.ii'm policijskim uradnikom. V pr\ e m u ist'opju je bilo na vratih Bertomyjevo ime. — Fan-t', j ' je i • i/\ oi., iu odprl mu je petnajstletni deček v zeleni livreji L>. tekii\ e- vprašal za gospodično Gypsy, ker pa služabnik ni hole! takoj odgovoriti, je pristavil: Bertorav me je poslal. — Zelo važna zadeva. — Vstopite. Služabnik je peljal v majhen, krasno opremljen salon in mu rekel, da naj počaka. Presnet«. je mislil detektiv sam pri sebi. — Prosper, ali kako mu že pravijo, ima pa lepo stanovanje. Ko je / 1 ogledovati pohištvo, so se odprla vrata in vstopila je Nina Gvpsv. Bila je uia jhi:a .toda izvanredno lepe postave. — Njen obraz je i . uiinj.i na kivolko. Oblečena je bila v svetlo svilnato obleko. S-p la b>-/ju je pomislil detektiv — blagajnik pa nima sla-bega okusa. ; __ , Prikloni! se je in rekel: Milostiva uosjiod Bertomv mi je naročil, da naj vam oddam tole pismo. Kako" Ali vi poznate Prospera? — ga je začudeno vprašala. Ne samo to tudi njegov prijatelj sem. Ni mogoče — je odvrnila Nina. !'.:. f.iz M'iu njegov prijatelj. — Rečem vam pa, da je sedaj v.e],, malo ljudi v Parizu, ki bi imeli toliko poguma, da bi to zatrjevali. A •_"( • i »t je t, ko resno govoril, da mu je morala Nina nehote vr- jeii. — Kaj hočete s tem povedati? Nami sto, dr. bi odgovoril, je razvil pismo in ga ji je držal pred i . Nina um ga je vzela i/, roke. v naglici ga je prebrala, zatem je pa prebledela kakor smrt. Kuj je to? Povejte mi, kaj je to? K. lil i riot, je bil pogumen človek, zločincev se ni bal, kljub temu je pti le in.tla manjkalo, da se ni začel tresti pred tem vročekrvnim dekletom. ■-tl Ali je mogoče, da ga bodo aretirali in da ga dolže tatvine? Da. pravijo da je oropal blagajno. T- i* obrekovanj«-! T«', je podlo obrekovanje! — je zaklicala deUhea in pogledala Fanferlot a s svojimi žarečimi očmi. — Taka trditev bi bila nekaj blaznega. — Saj ima vendar Prosper veliko premoženje. — Motite se Bertomy ni botrat, on je bil skoraj izključno navezan samo ua svojo plačo. Ta odgovor je zadel Nino, kakor strela iz jasnega. — Ni bogat ? Pravile, da ni.... Potem bi pa bil.... Stavka m končala, toda Fanferlot je prav dobro vedel; mislila je reči. iia je ona tako daleč spravila. Ne, Prosper ni poneveril niti vinarja denarja. On me ne ljubi p" 1 n" Naie.o prevelika ljubezen spravi lahko moža v nesrečo in obup. — I \ a k o pr. vile. da vas Prosper ne ljubi? Menda še sami ne vr-jamete svojim besedam. Žalostno je odkimala z glavico. Zagotovo vem. da me ne ljubi. - Za njegovo življenje sem jaz brez vsa k" ga najmanjšega pomena. — In Če je tako.' — Kako? — Kako Pra\ dobro vem. kaj mislite reci, toda ua te vaše be-i-«'.« \.!i ne m.-ivn. . -' I govoriti. Že eno leto, odkar ga poznam, iii o ik. i- živim / njim, me neprestano muči misel, da me nima rad. — Vh«> m: da, kar hočem, vsako željo mi izpolni, toda ljubi me ne. — Opa/njem pa, toda on je neprodireu. — Dober in prijazen je z menoj s— o ljubezni pa ni sledit. V svojem r:./bul jenju je Nina pozahiia da je razodela svoje naj-bkrivn.-jse obeti tke tujcu. Morda je mislila, da je lahko odkritosrčna, ker • j,» ta muz imenoval Prosperovega prijatelja. Fanferlot pa se je veselil, da je poizvedel na ta način nekoliko o Bertomv je vem značaju. — Pravijo. «la je Prosper hud igralec — je pripomnil — in igra Človeka zapelje. Že igra, toda ni strasten igralec — je odvrnila Nina — sama s. in ga videla, k. ko je izgubljal in dobival, ne da bi spremenil izraza v obrazu. Pri igri se obnaša popolnoma hladnokrvno, in človeku se ze je vrnila zelo razburjena, ier rekla obiskovalcu : — Takoj boru pripravljena, toda kam naj grem? — Prosper mi piše. naj se preselim na drug konec Pariza, v meblirano sobo. Toda kako naj jo dobim tako hitro? Fanferlotove oči so od veselja zablisnile, vendar se je trudil, da bi se zdel popolnoma hladnokrven. — Jaz hi vedel za nek hotel, seveda, ni tako lepo. kakor je tu, a u.i moje priporočilo bi vam stregli po kraljevsko, poleg tega bi pa bili tam res dobro skriti. — Potem pa le hitro, prosim napišite priporočilno pismo, tam na pisalni mizi najdete vse potrebno — Kje pa je tisti hotel? — Onkraj reke Seine, imenuje se hotel pri Angelini", posest-niea ki ji vas bom priporočil, pa se zove Aleksandrina. Napisal je par besed, ter ji podal pismo v zavitku. (MaUaljujt; «e). 1 dobite "GLAS NARODA" škofi ttlil mesece dnevno, linami! nedelj la postavnih praznikov. "GLAS NARODA" Uhaja dnevno na i—tih straneh, tako, •ia dobit« tedensko 16 strani borila, v mesten 160 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" loaaia dnevno poročila s bojišča ia rasne slike. Sedaj ga sleherni dan raspoiiljamo 1,000! — Ta številka jasno govori, da je list selo rasširjem. '»• osebje Usta )e organizirano in spada v strokovne sni i« MODERNO UREJENA mmn glas mm SBS VSAKOVRSTNE TISKOVINI JBBB • " IZVRŠUJE PO NIZKIH ' CENAH. 1» • • ~M • • DELO OKUSNO, * • k • • V TZVRŠUJE PREVOD« V DRUGE JEZIKI * • * 9 UNIJSKO ORGANIZIRANA w v nu POSEBNOST SO t DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFUET1, CENIKI I T. D. vsa naroČila pošljitb na t SLOYENIC PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St., New York, N.Y. Kaj yravUs »lsstsijl. altaJsH la Crtsvalkl e Balm Ml * "Doli z orodjem!" Ur NlktlajcrM TabtoJ i« staa!1: Kajlco na • nlftta U» |«a prebral ln ▼ njej našel veliko koristnega Ta kajlss ssle ryllva na človeka In obsega. neb roj lepili alfll.... Friderik »L Bodenstedt: Odkar Je umrla ma<1a»a Btael al Sile na avetu tako slavne pisateljice kot Je Scttnerjeva. Pref. Ar. A. Dedel: "Doll a orožjem je pravo ogledalo sedaaje-ga Saaa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomlallti, la se kllžajo človeštva boljS! časi Krstkomalo: selo dobra knjiga. Dr. Ui Jakekevald: To knjigo bi Človek aajrajSe polloMl V dno srca me je pretreslo, ko aem jo prebral. štajerski pisatelj Peter Reseccer plie: Sedel sea v Mkis CSSdQ pri Krleglacb ln aem bral knjigo a naslovom "Ooll a oroS-|eml" Prebiral aem jo dva dneva neprenehoma ln aedaj lahke miiisr da sta ta dvs dnevs uekaj posebnega v mojem Uvljeaja. Ko sem jo prebral, aem aaJEelel. da bi ae prestavno knjigo v vas fecvltnrne jealke. da bi Jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tndl v lelali ae smelo manjkatL Na sveta so draibe. ki rasUrJsjo Svata Flame. Sil M as na smele aatamrU draSbe. ki bi raaSlrjala te laJlasT ■sarfC lartl h Ve Ji sajbelj eSarljlva Kajlga. far sgm SI ■CaJ bral--. C. Neamaam Heftr* ^ To Je aajboljSa kajlga, kar se Jlk spisali ljudje, ki se borijo aa svetovni mir.... Hsst Land (na shoda, katerega Je Imel leta lSBO v Berlina) • ■s tam davil knjige, samo Imenoval Jo bom. Yaakemn Jo bom pa-sndfL Naj bi tudi ta knjiga naila svoje apoetolje, ki bi BI laja fcrlSemsret ln nCUl vse narode.... Flaanfnl minister Dnnajewsld Je rekel v nekem svojem sevata v poslanski abornid: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi spisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI naplaal noben voja Ikl strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta fonska Berts PL Battnerjeva. Prosim'Vsa posvetite par ar tema dela. Mislim, ta se na be alkde vel aavdaieval sa vojno, ia bo piabrel te kajlfl* ODU M CMNTOT. Aeretajfte Se gstl Slovenic Publishing Co., iS CortUndt Btrnt, Viw York Oitj, NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Penn sylvaniji sporočamo, da jih bo i kratkem obiskal naš potovalni ga stopnik __w_ Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročni-ao in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda" Prosti nasvet in informacije priseljencem. "The Bureau of Industrien and Immigration" ta državo Nevi York varuje in pomaga priseljen <^em, ki so bili osleparjeni, oropa ni ali s katerimi se je slabo rav nalL Brezplačno se daje nasvete pri »eljeneem, kateri so bili oslepar leni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremi je val ••ev, kažipotov in posestnikov go «*tiln. Daje se informacije v natarali '.acijskih zadevah: kako: postati lržavljan, kjer se oglasiti ca državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandn ali pri ftarge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne In v sredo zvečer od 8. do 10. ure. PSMMB '»»V'kako^tu" • brke*n bradc^ ifSE i Ako ee rsbi to . S^!?1'' / d« out™}?1 Rmnitlum. koatlbol ali trssaj« v fo-kmfa. ooenh in krila ▼ 8 dn«h popolnoma ozdravim, rane. opeklina, bale, tare. krsat« io srints, potne nose, kar je oči. bradoTice. ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja sdravils bras aapeha rabil, ma jamčim sa tS.OO Pilite takoj pO cenik io knjlilco pofiljom sa*ton|. JAKOB WAHČIČ, 1«92 RL g4th SU Cleveland. O. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih drža? in pa koloni? sirih posestev vseh velesil Obsega 11 raznih zemljevidov na 20tih straneh in vsaka stran je 10y2 pri pales veltta Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega devet rasnih semljevldo' na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev Cena samo 15 centov. Vsi Eemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v mamkah in natančen naslov ln mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street New York, N Y ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) ^ ta POSJSiSNl K. UP O Ji Je rredsn deset (it tl£BAD CIGARETNIH KUPONOV tke .a predloži skupno s devetdesetimi (90) t*t i llmi HASSAN CIGARETNIMI EUPON2 * lcaVf tk HASSAN P KEMIJSKIH POSTAJ sh v« TBI UniUtAN TOBACCO CO. . De»« <9S B- Ne* Veri i \ Ta ponudba ugasne 31. marca 191«. , Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost Je 21 pri 2S palcih Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. I. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je. 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Franelje. Belgije in Balkanskih držav. Vsi 80 vezani ▼ platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite na t Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York. N. Y swssiMis sms oir a sws sir s sw sj^^aHWt Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino« Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatv* tudi seda. zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo podiljatve v sedanjem Času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanj? denarjev sorodnikom ia znancem v staro domovino, 100 K velja sedaj $14.00 s poštnino vred.| FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.