0 b s e g : O pokončevanji logov. — Krive misli o moči lune na rastlinstvo in žívalstvo. — Gospodarske novice. — Doneski
k slovanski mitologiji, — Koledarji Slovencev. — Kaj so narodnjaki za Ljubljano storili, ko so v mestnem zboru gospodovali. — Nov jugoslovansk časnik. — Naši dopisi. — Novicar.
Gospodarske stvari«
0 pokončevanji logov.
■lÊL	à	^ J ' " - ř	»	-	•	'■ V - ýí*	p*
Spisal A. Dergane.
Veselja moralo je slehernemu srce igrati, kdor spre-hajaje se pred nekoliko leti v logih naših, zagledal je na vsaki korak sama moČna, zdrava in velikánská drevesa. Ako pogledamo pa dandanes loge, moremo s teškim srcem zdihniti ter vprašati se, kaj bode nam příhodnost přinesla? Logi naši so tako iztrebljeni, da v čelem logu ne najdeš tretjine zdravih, moćnih in mladih dreves, le sèm ter tjè naletiš na kako na pol zdravo drevo, katerega ni posekala še neusmiljena roka nespa-metnega kmetovalca.
Pri tej priliki vsili se slehernemu, kdor le nekoliko
na prihodnost misli, važno vprašanje, s čim bodo
pa potomci naši čez 40 ali 50 let kurili, ako se le seka,
za zarod pa nič ne skrbi?
Pa ne samo za potomce bilo bi neusmiljeno pokon-čevanje logov zeló občutljiva nesreća; danes kažejo se uže žalostni nasledki nespametnega ravnanja, nad nam masčuje se uže prestop naravne postave. Komu niso znane nevihte in plohe, ki vlivale so se uže pred nekoliko leti zlasti na Dolenjskem skoraj vsako leto, ter čisto pokončale nado vinorejca in sploh kmetovalca ; kdo ni slišal še, da vsako leto usahnejo tu ali tam studenci, kar poprejšnja leta ni bilo v navadi, in da nastajajo v močvirnih krajih bolezni, na priliko mrzlica, jeterne in vrančne bolezni , katerih vzrok iskati moramo le v izparici močvirjev, da! primorani so prebivalci teh krajev preseliti se v druge dežele. V žalostnih od Člověka skoraj čisto zapuščenih teh krajih bilo je nekdaj, ko obdajali so jih naj lepši logi, bogato in obilno življenje, ko začeii so ljudje loge pokončevati, pokončali so si tudi sami sebi srećo in blagostanje in zadnje življenje. Clovek sam je enakotežje gospodarstva narave razdrl; nasledki ti so pa strašni, neizrekljivo strašni za-nj.
Da je temu v resnici tako, hoćemo stvar na tanko preiskati in dokazati, da le nespametno pokonce-vanje logov je tista šiba, katera v krajih tacih ne tepe samo krivične, ampak ž njimi tudi nedolžne in pre-vidne, ki obvarovali bi ter ohranili, ako stalo bi v njih moci, loge v najlepšem stanu.
Znano je, da voda pada iz vzračja kakor rosa, megla, dež itd. na zemljo. List za listom košatih dreves v gozdu prestreže kapljice dežja, katere zopet padajo počasi na gosti mah, ki pokriva gozdno zemljo,
ter obdržuje jej dolgo časa vlažnost. Na tla goratih gozdov pridši, preceja se voda skozi zemljo in kamenje ter se pokazuje drugej kakor studenec, zbira se potem v potocih, rekah, jezerih in naposled v morji, od koder se zopet v sopar spremenjena vzdiguje v zrak.
Pomislimo, ako posekali bi na enkrat vse loge, kaj bilo bi z našimi studenci? Deževne kapljice padale bi na gola, ali pa na tla pokrita sicer s travo, ali žalibog od solnčnih žarkov posušeno travo, katera pustila bi kapljice izpuhteti in voda bi ne mogla precejati se skozi zemljo in kamenje. Kaj sledilo bi pac iz tega? Nic druzega, da vsahnili bi studenci in ž njimi tudi potoci in reke, kar zgodilo se je uže na Španjskem, Grškem, Indiji in drugod. To zgodilo bi se pri pohlevnem dežji ; ako bi pa pridrla ploha in prehudi naliv, vlekel bi golo zemljo z gorá in hribov sè sabo v dolino, tukaj oddal jo kot blato, ž njim napolnil reke in potoke, njih vodo skalil, voda stopila bi čez bregove in na ta način senožeti zatopila, blato bi potem poprijelo se trave, s tem seno poškodovalo in za hrano domaće živine nesposobno storilo, in ako bi se nalivi ti ponavljali, posuli bi celo dolino s peskom in hribskim nasipom. Najlepši senožeti spremenile bi se potem v siromaške pašnike, kmetovalec ubožal bi, blagostanje in bogastvo bi zginilo in krasno dolino morali bi prebivalci njeni zapustiti za vselej.
Druga zeló važna naloga logov je ta, da služijo kot naravni regulatorji vetrov, vremena in vlažnosti.
Ako vetrovi priženó oblake od morja do kacega loga, spremené se tukaj v dež. Megle in oblaki sostav-ljeni so namreč iz mnogo neizrečeno drobnih, votlih vodenih mehurčkov. Akoravno so ti mehurčki težji od zraka, vendar ne padejo brž in hitro potem, ko so se naredili, na zemljo doli, ampak enako, kakor se to godi
z mjilnim mehurčkom, jih držé zračni toki mnogokrati dalje časa v višavi in jih gonijo od kraja do kraja. Potem še le, ko přidej o do zraka, ki ima toliko para v sebi, kolikor je primerno njihovi toplini (temperaturi) — taki zrak imenuje se z vodno paro nasiten — ali pa do zraka, ki ima nižjo toploto, kakor oni, se povečajo mehurčki s tem, da se v vodo zgosté novi parni delki, dokler se nazadnje naredé kapljice, ki padajo potem hitro proti tlam, in pri tem vedno debeleje postajajo. — Taki zrak najdejo oblaki pa ravno v logih, kajti vođa, ki nahaja se vedno v logih, naj bode uže kot rosa na drevji in druzih rastlinah, naj bode kot vlažnost maha itd., iz-puhti ali izhlapi se, znano je pa, da ako se kapljivo telo
spremeni v hlap ali puh, bode gorkota vezana ali vta-
iona
9
to je
>
m an jsa s tem njeno
ta toplota se bližnji okolici odvzame in po- nepremičnica upliva na vinsko trto, in pouzročuje
\;~ —---a	:~ :__
temperaturo, zarad tega je
v
logih
t
9
zmiraj hladneje, kakor zunaj logov, in ker se vedno
ki grozdje pokončava". Kdo je to izpričal?
pi-
»
Vino, ki v teku dveh mesecev zavre
voda izhlapi, je gozdni zrak skoraj vedno z vodno paro prida in ostaja rado kalno". Zakaj ?
)
ni
kaj
oblake lah
na
nasiten. Mi rečemo vsled tega, da logi vlečej na-se, ter jih potem počasi v dež spremenijo it koma čez celo deželo razdelé. Ako ne bilo bi pa logo spustili bi se zračni toki napojeni z vodno paro
i
j
pri
Vino meseca januarija in februarija pretakati kaže le, kedar je starega". Zopet drugi pravijo, da se mora s pretakanjem čakati, dokier mesec ni vaaj
w^ě ■■h n ■■ im
H HHHI HH	m
Taka in enaka pravila verujejo nekateri kle-
gnani plohe
od vetrov, na enkrat na tla.
in hitro v podobi nali va in tarji trdneje ko Bog vedi kaj druzega. Nasprotno do-
Iz tega sledi pa, da tem več logov tem mr
kazovanje ne pomaga nič, je bob v steno.
podnebje mora imeti taki
taka dežela
gorke
kraje bila bi to velika sreča in dobrota, v zmernotoplem
,,Mesec razliva močno vlago po rastlinah gova svetloba pospešuje gnjitje živalskih tvarin". je tukaj, da rastlina ob mesečnem svitanji, to je
9
nje-
Res
pod
pasu bilo bi podnebje pa tem mrzleje. Tako na priliko jasnim obnebjem hitro oddaja svojo toploto, površina se imela je stara Germanija za časa Cezarja, ko raztegal njej ohladi tako, da se obdajajoči jo plini strdijo v vo-
je bercinski log 60 dni hoda do Sviće, podnebj
našnje Svedij
jelen
m
drug
teh logih živel je divj
petelin
9
da los
dene kapljice, kar pa nič druzega ni, nego rosa
9
99
Raki so većji od mlaja do šipa, nego od sipa
severne živali. Tako imela je do zadnjega krajca". Mesec menda tukaj ni več kriv
9
tudi za časa Homerja grška dežela podnebje današnje kakor to, da ob močnejšem njegovem svitanji raki lože nemške dežele, dandanes rodi
pa naj lepši plod Hespe-plodove južnih krajev; to pa vse zarad
tega, ker posekali so mnogo logov. Ko bi pa v teh de
/
več hrane najdejo.
ridov, naj bol j
10.
množina mozga
,,Ni vse eno, kedar mesar kako žival zakolje,
v kostéh zavisna je od luninih spre-
funta težji nego
želali trebili se logi še dalje, zgodilo bi se to v nesrečo memb ; člověk je ob rastoči luni in pogubo prebivalcev.	(Kon. prih.) ob pojemajoči.
11.
Krive misli o moci ione
„Razna živad rodi pogosteje, kedar je starega, nego ob mlaji ali prvém krajci; o poloem se živad lože
ubreji, kakor pa starega". ;
na rastlinstvo in živalstvo.

Po „Steier. Landbote" je posnela priloga „Slov. Gosp." poučni článek, v
12.
mlađega
a
99
Jajca treba je nasaditi pod kokljo, kedar je
9
misli in pravi:
Brž ko ne je čitateljem še marsikaj enakega znano, katerem pojaanuje ove krive Dobro bi storili, ako bi to hoteli objaviti, da se pojasni
in ničevost s pomočjo prirodoznanskih vednosti dokaže.
«
99
Mnogo je tacih kmetov, ki ne gledajo toliko na Marsikateri kmet ali gospodinja je
uze zamudila ugodni
ugodni čas iu vreme ,
koiikor na nekatera skrivnostna čas, ker je čakala znamenj v pratiki zaznamovanib ter
znamenja, zlasti pa na lunine spremembe. Tako je ded tako v škodo zašla." sporočil ocetu , a ta sinu, ki se prejetega nauka krče-
vito drži, bodi
uže
davno kot aboten dokazan. Debele knjige bi se dale spisati o tem, kar more bledi ali temni mesec, mlada, polna ali stara luna vse zakriviti. Iz lastne
skušnje navajam nekatere
razširjeni
slučaje, ki
so še sedaj odviše
Gospodarske novice,
Trtna us (phylloxera) se je prikazala
nogradih Caltanistettákih je okužila 12.000
Mnogim veljá kot gotova resnica : „drevesa podirati rejci sicilijanski so v ve ikem strahu.
moramo
starega meseca
9
to je
9
ob luninem zadnjem
krajci, ako hoćemo, da nam ostane les dober in trpežen." Ovo daljec razširjeno mnenje utegne menda izvirati od-tod, da nekateri trdijo : sok v drevesu vhaja navzgor močneje ob mladi nego ob stari luni; zavoljo tega je les pred šipom posekanih dreves menj trd, gobav, crvom pristopen, se nerad suši in hitro razkala, ko drugo vreme nastopi; nasproti pa je les po sipu posekanih dreves trd, gost in za stavbě jako poraben. Po mnenji pisateljevem je to neopravičeno in nedokazano.
* Kobilic je na Rimskem v Campagni zdaj toliko da se bojé grozne škode. Rim vsled te nesreće usta nuje društva za uničenje te škodljive živali.
t
*
Zop
to
da bi se vprihodnje j
v
železnicfi
ĆJUrsOl VLf ,	\J V OL/ «/y/í un/w/iy W J ^^	WVWUWIHW;
oprostila davka od dohodkov, dohajajo zbornici poslan — —	t —i«-	u	iz vseh dežel
cev, kakor ,,Wien. Landw. Zeitg in v
pise
9
vseh jezicih od kmetovalcev protesti, kateri sogl
ahtevajo: „Ne naklad aj te nam zopet novega
„Ako želiš kapusa ali salate,
>
ki dobro raste
dalje dobro oplojenih cvetlic, dreves z raznim sadežem,
b r e m
narj i
a
m
t
>
se
milij

n e
merit
tako
sejaj, sadi. reži. kedar
luna pojema; ako pa želiš rastlin ali dreves, ki naj bi ti hitro rastla in kmalu ro-
V
dila, tedaj moraš sejati
9
saditi
9
cepiti
9
obrezovati od
Narodno blago.
mlaja do sipa". Meni se zdi to pravilo popolnem ničevo.
„Bob se ima saditi ob polnem, leča pa ob sta-
rem". Meni to ni jasno
i
kako
mesec
mogel
na
bob
ali lečo tako uplivat'. Mesec je od nas jako daleč, nam-
reč 52.000 milj.
Ko
rali bi se po njej voziti 540 dni tako
do njedra držala železnica, mo
uri po 8 ur daleč pridrdrali.
naglo, da bi
v
Done^ki k slovanski mitologiji
Spisuje Davorin Trstenjak.
VII.
Kralj Gonjaš, Henil, Gongcle, Hainal.
4.
99
Kedar se hoče žito spravljati, za prodavanje
(Konec.)
odločeno, treba je odbrati
cas, ko
je mesec
poln
9
kaj ti
Pri Slovaeih tudi nahajamo sledove božanstva He-
ob tem času, ki se završuje od mlaja do šipa. naraščajo ni la. Njihove narodne pesmi omenjajo nečega lučne ga božanstva: Hainal, kar ni druga, nego slova-ško dialektična oblika za: Hanil, Hanal, H o ni i,
zrna mocno in postanejo debela". Neverjetno!
Ó. „Izmed zvezd, ki se na nebu svetijo, je zraven lune posebno še „ma i pes" velike važnosti ; ta zvezda
Ga nil, Genii, in slovaška narodna pesem:
M
117
„Hainal svitá, již den biely,
Stavajte velký i malý,	*
Dosti trne již dlubo spali" itd.
(glej: Kollar Zpěv. 247) nam zopet pričuje, da je Ga-nil, Genii, Gonil, Henil bil solnčni bog. Jung-mann ga je tudi kot taeega spoznal, in tolmačil v mla-doletno solnce (Slov. I. 623).
Při Slovacih se Hainalove pesmi velijo pesme budnice — jutrne, — Week- und Morgenlieder, — in isti Madjari so od Slovakov si izposodili pozuameaovanje.
Gori smo slišali, da Poljaci imenujejo praznik V e-lesov: Gonidlo. Nestorova kronika (edit. Timkovsky str. 72) ima tri traktate, kateri so bili pod Olegom, Igorom in Svjatoslavom z Grecijo sklenjeni. V Olegovem in Svjatoslavovem traktatu se imenujete božestvi: Perun in Vol os. Volos (var. Veles) se imenuje „bog skotij", to je bog živine. Dobrovski nam pripoveduje, da je Veles tudi bil česčen pri starodavnih čehih (Slawm., 415), in staročeski glosator Wacerad ga primerja grško-latinskemu: Panu; toda je Volos, Veles bil bog čede ia pastirjev. Poljaci pozaajo božestvo : Vel (Szyc. Slow. Bogow. 38j. V „Slovu: o polku Igorovem" se ruski Ho-merid in Kyklikar: Bojan veli: vnuk Velesov, torej je Veles tudi bil bog petja in godbe, in to je zopet solnčni bog v arjanskih mitih.
Naš slavni učenjak prof. dr. K r e k je o V e 1 e s u v Jagičevem „Slaw. Arhiv" napisal obširno, kritično razpravo, in v njem tudi spoznal solnčno božestvo.
Jaz še omenjam, da se tudi pri Slovencih najdejo sledovi o češčenji Velesovem. Najprvo opominja na t> kranjsko: Velesov o. Se převod nemški: Michel-stetten to potrjuje, kakor se meni dozdeva. Sv. arh-angel Mihael v nemških mitiČnih legendah nadome-stuje po gostem solnčno božanstvo nemškega mita.
Na Vela-Velesa opominjajo imena pašnikov: Velenjek pri Puhkavi, *) Velovnjak kraj Pesnice, ime srenje: Velešice, v fari sv. Roperta nad Laškim,
ki ioia res lepe pašnike.
Ceske narodne povesti stavljaj o carstvo solnca za morjem, zato česka pravljica: „zaletel někam za mora k Vel esu", kar je očividen dokaz, da je Veles solnčno božanstvo bilo. Rusi po žetvi kruh in sol za-vijejo v klasje, in pustijo vse na polji. To imenujejo „zavijanje brade V o losu", varuh klasja pa je sopet solnčni bog, toda nova priča, da Vele sa imamo staviti v vrsto soin čni h božanstev. (Glej Orest Miller Opyt.
str. 60).
On je enak grŠkemu Apollonu tioî\iviq; in âovoxâfiriç in indijskemu: Kršni gôpala, custos pecoris.
Ime je praslovansko. Úže v staroindijščini naha-jam: vallava, vallu, pastor, in litovščina pozna okrepčano obliko: wai — wo las, Hirt, pastir. Bopp izpeljuje: vallava, vallu, iz korenike: val —- vail, tegere, custodire, circumdare, adhaerere, deditum esse. Veles je torej čuvaj, branitelj, pokrovitelj, Huther des
Viehes.
Sufikse: -as, -es, -os nahajamo v slovanščini, pri-
meri poljsko: kljuk-as, langer Schnabel, ruski: kur-as, tuchtiger Hahn, česki rak-os, Rohr, dalje slovenska imena: Kor-es (tudi bolgarsk.) starosrb. Kak-os, toraj tudi: Vol-os, Vel-es mogoče. Dr. Krek se ni
*) V ograjenem pašniku in lesu: Velenjek je gotovo v paganskih časih stalo svetišče : Velovo — Velesov o. Tam so tudi grobi, ki jim ljudstvo pravi gomile. Vse te grejo pod imenom rimskih ia keltiških grobov, a ne sloven-skega starinoslovca, ki bi njihovo domácnost bránil! — Ža-
lostno! — Kolikrát sem uze klical mlajše moči na to delo, a rajši se poje in raja. Res je prav imel sredovećni pisatelj, ki je Slovanu dal priimek: Sclavus saltans. *	Pis.
spuščal v razlago imena: Veles, Volos, pač pa temeljito dokazuje, da se ni izobrazilo iz krščanskega :
Bhiunog. *)	'
Xaljavno berilo.
Koleđarji Slovencev.
Pod naslovom „Die Kalender der Slovenen" je v dunajském časniku „Der Osten' neumorni historijograf Peter pi. Radies priobčíl zanimiv článek o zgodovini
koledarjev na Slovenskem. Ceravno ni v vseh oddelkih popol
n, donaša vendar mnogo dozdaj še maloznanega gradiva v tej stroki. Njegov sestavek se tako-le glasi:
„Slovenci, kateri vselej lahko znajo, „od kod veter vleče", kajti „burja" (boreas) in „jug" se na Krasu in še dlje gori stanovitno vrstita drug z drugim , Slovenci so v svojem ožjem krogu uže od nekedaj znani, dà, celó nekako sioveči vremenski proroki in pratikarji.
Kedor je na Kranjskem in v sosednjih slovenskih deželah si pridobil ali želel pridobiti popularnost, če je bil pisatelj, bavil se je s pisanjem koledarjev, kakor
na priliko „kranjski Luter" Primož Tru bar uže v 16. veku, pozneje prvi kranjski zgodovinar J. L. Schon-leben, za njim slavni národni pesnik Val. Vodnik in v novejšem času národni voditelj dr. J. Blei we i s. **)
Prav letos smo se spominjali tega národnega svojstva, čitajoči ljubljansko „stoletno pratiko", natisnjeno leta 1787., katera je poleg živinske kuge lanske jeseni tudi natanko ugenila vreme rainole zime in letošnje spomladi.
Pratikarji, kateri vsaj enkrat v sto letih vreme tako do pike pogodijo, menimo, da zaslužujejo s svojim mnogostoletnim tihim delom naše pozornosti, kajti opi-sovanje različnih stopenj in navzlic vsem tekmecem še vedno gospodujočega „kmetskega koledarja" ali „pra-tike" nam podaja marsikak zanimiv opor o spisovanji koledarjev in o kulturni zgodovini.
Prvi koledar na Kranjskem ima svoj dom v samostanski célici.
Eden tistih belih, molčečih menihov v nekdanjem samostanu v Bistri (poleg današnje postaje borovniške na južni železnici od Ljubljane do Trsta, sedaj grajšina Galletova), naslikal in spisal je 1. 1415. koledar, kateri se ne odlikuje samo po svoji umeteljnostni izdelavi, nego še zvlasti po poaebni natančnosti in izvanredni obi-losti gradiva. Koledar je sestavljen na pergamentnem pasi in ima z bojarni slikane ter pozlačene podobe svetnikov, znamenja za dneve, podobe opravil za posamezne mesece, zvérnika podobe itd. in je 18krat zganen. Vi-
*) V zadnjem listu „Novic" so po stavku : Solnčni bog je tudi mogel biti litovski Gongele, ker o njegovi svečanosti zbor pastirjev poje: izpale vrstice pesmi, ki se tako-le glasijo:
Mi branimo, branimo ovce, in ne boj imo se tebe o volk,
Ker bog solnčnimi žari te ne pusča k nam
,,su S au lin ej plaukaj Dewas tau nelajskaj".	Pis.
**) Dodati je tu dobro znani naš pesnik Blaž P o to Č nik, ki je astronomični del izdelaval, to je, pravi pravcati del „velike pratikeu, ki jo je družba kmetijska začela izdajati 1844 leta, — dodati tu je tudi iskreni rodoljub Juri Yole, ki je menda kot spiritual ljubljanskega semenišča spisal „stoletno pratiko", ki je leta 1847. prišla v Ljubljani na svitlo pod naslovom: „Stoletna Pratika devetnajftiga ftoletja od 1801. do 1901. Poleg nemfhkiga spisal Juri Vole.	Vred.
***) Ta koledar hrani licejalna biblijoteka v Ljubljani.
Pis.
*
118
sočine
ima
2 V
in siřme
u
y
4
44
Listov ima O1/^, in vsak posamezen list je
raztegnen meri v dolžini tiskanje koledarja in druzib do3ta znamenitih del
zga-
nen navpično in ravnoležno, zatoraj na štiri dele, ime-joČe 473" visočine in
koršna so prej se stavila v njega tiskarni
1
ka
širine.
Enakost svetnikov in
njih posebnih znameoj (da navajamo
en sam
izgled :
Koledarji so potem na Kranjsko prihajali iz Gradca
bil ravno tedaj Keppler deželni astronom
tudi slovečemu Ijubljanskemu škofu. Tom
»
m
Ch
sv. Jedert z mišjo) s podobami „pratike", o kateri go- so poklanjali Widmannstetterj
ded
(sedaj
vorimo pozneje, in s kranjsko pravljico (katera zdru- tovarna in tiskarna Leykam-Josefsthal) te koledarj
veka kranjski stanovi zopet pravila nova tiskarna in se je pri-
začeli so
žuje praznik sv. Jederti s predivom in z mišimt) , po-vsem jugoslovanska nošnja podob pri meseônih opra-vilih, celó poslednja taka podobica za mesec gruden v „karakteristikon" kažoča, kako se pri nas usájajo „povítice" — vse nam svedoČi, da je ta v paleograf-skem oziru jako zanimivi in došlé ne še raztolmaceni
krasno vezane.
Ako so na konci 17
pomogli, da se
selil
Ljublj
Solnogradec
"j^"1!**"" wuiuu^jiMuw «?* t/. M a y o 1, najeli 01 prihajati na dan koledarji za Kranjsko in Slovene
z
M ay er je vi koledarji tiskali so se v nemškem
stari koledar proizvod „umeteljnosti v samostanski cé- ziku ter so bili urejeni prav kakor vsa obilica tedanjih
llCl ^ ^ ^ ° ÎT va m olrnivi	in awi rilr i U	/i/l niti	« ^ wt iéa wm* 1 ma «X1 * ^ ^ * ^ it — _^__'
na Kranjskem. ; A še drug rokopis koledarjev iz 15v veka imamo pred saboj. Neki b r i z i n s k i oskrbnik v S k o f j i Loki
nemških koledarj
in
y y
m v
jem
a
prozi itd.
y
popis mesečnih opravil
pravila za življenje" v vêrzih
u
y yy
svéte gospodar
meli so v dodatek. Koledar za leto 1681
ga je najbrž napravil zá se. Ostanke tega koledarja na priliko ima o mesecu j an uarij u naslednje granese brani dunajska dvorná biblijoteka in v njih nahajajo se slovenska poznamenovanja mesecev z dostavljenimi nemškimi prorokbami o svojstvini otrók, rodečih se v tem ali oneun meseci.
maj niku beremo na pr. opom-Mayus (weliky trawen) das (chind) wirtt gewaltig
/řJenner halt Decembers Weise Guter Wein und war me Speise Jetzund dein Artzney sein soli Ader La
íSchrepfen taugt nicht wohl
proza]ičnem dostavku beremo poleg druzeg
JUJU . jji-uaj uo v v	u i cv Mv^uy u.«o \vuiuuj « u iv ^ w . » « i u ^	t jJl \J acx j 1 II tž iJJ UUOkdVIVU UCICUiU pUlCg Ui UůCga .
vnd chumbt zw grossen Eren"; o septembru (poberuch) „Zur Gesundheit ist sehr dienlich aile Wochen einer
das wirtt an alien dingen pehend vnd massig (zmérno) in alien dingen
yy
u
itd. !
Prvi tiskani koledar, katerega je spisal Kran- Řelig
yy
oder zwei Mahlzeiten sich enthalten; also habe ich vi gekennt, die aile Freitag Abends entweder vmb d
d
jec svojim rojakom in drugim Slovenom veka, in sicer iz dôbe reformacije.
y
imamo iz
16.
gen der Gesundheit mit einem
Kranjski reformator ali kakor ga imenuje naša ná-
Bissen Brods und einem Trunklein Wein sind zufrieaen gewesen und zu hohem Alter kommen" . . . ,.Zur Más-sigkeit gehoret aber auch die simplicita* ciborum, dass
rodna pesem, „kranjski Martin Luter", bivši ljubljanski man sich befleissige der Einfàltigkeit und der vilerley kanonik Primož Ťrubar, kateri je sklenil v Dere n- Speisen
Speise am nůtzlichsten und die Hâufung derselben
d i n g n u stvu
na
y
Virtembergskem
enthalten, denn dem Menschen ist die einfache
s voje
dni
v prognan-
spisal je raz ven svojih prevodov sv. pisma
psal-
O t v LI y opioai I v«/ 1 CJLCJ V 1JL OVV/JIIA pi \j V V/UW v or« |/iOUJlH y J/OUl
terjev itd., kateri so položili temelj novoslovenskemu
slovstvu, tudi slovensk koledar za leto 1557.,
se am nůtzlichsten schadlich". (Moder svétí)
ki
Poleg tega
navadnega koledarja tiskal je Mayer Ljubljani še drug zgodovinsk koledar tudi v nemškem dodán letni obrazec, kako je rabiti ta koledar do leta jeziku z naslovom: „Hungarischen Kônigreichs
ima
v
1630.
xvjcrvy., prav kakor tlStl , aaiuit-^a. jv> i^vtc*«. v*, u a u u u il 1 3 t U 1 1
Hildebrand, profesor v Tubingi. Uvod temu kole- Kalend
katerega
je izdal M. Janez Hist
y
y
K r i eg
ïSiegs- und Niederlag
darju imenovati sme se res jako preprostim. Bere se kot bramba kristjanst namreč tù poleg druzega: „Danes je člověk mlad, lep,
v katerem se hvali in slavi Ogersk
koledar za 1.1893. ima
zdrav
y
vesel
y
močan, srecen
y
bogat
y
visoko češčen in
ubog
y
umre in
brdák, jutri star, spremenjen, bolan, otožen, tlam přibit, pogori, zamečejo ga, zanicujejo, zakopljejo ga, kakor to skušamo vsak dan sami s saboj in z druzimi ljudmí." Tako prosto (irastično v duhu in jezici národovém kaže se njemu begočnost in ničnost vsega, kar je pod solncem, in ta uvod ima koledar pri-poročati. Trubarjev slovenski koledar, kateri se je
v namečék S6 yy<\> lerhand Tiirkisch - Polnisch-Siebenbur
gisch-Wallach- und Moldauische Geschichten".
(Konec prihodnjič.)
lomače stvari.
1582. znova natisnil in zopet pridèl novému zakonu, tiskal se je v Reutlingnu in pozneje v Tubingi. Razven tega ima ta koledar še „rime" o letnih dôbah, zaznamke o najdaljših in najkrajših nočéh, pregled naj-
važnejših dob od i. 1557. (1582.), zapisnik bukev sta-
Kaj so narodnjaki za Ljubljano storilf
ko so v mestnem zboru gospodovali.
»
rega in novega zakona, prost prevod Melanchtono-
v 62 poglavjih, in naposled
v ega
yy
postilo
v
a
Loci
communes
Nečastno bi bilo, ukvarjati se z
Man sage uns doch, was die nationale Partei wáhrend der Zeitdauer ihrer tíerr-schaft fiir Laibaeh getlian hat?
Desehmann et Cornp. „Tagblatt" 74-
to je, razlaganje evangelij.
onih laži, perfidij in kar
Ko so „kranjski stanovi" (za dôbe rerormacije in
še dolgo potem najgorečnejši pokrovitelji umeteljnosti in znanosti) v deželnem glavnem mestu Ljubljani darovani krajcarzahvaluj
ometavanjem vseh sicer onega blata, ki ga je
kupičil o teku mestnih volitev noter do
zadnje surovosti njegove, kjer se v spisku „Danksa-gung" celó „den zugereisten Wáhlern" kakor berač za
Fagblatt
Vse
blato v nemar pustivši
dovolili Janezu Man lij u napraviti svojo tiskárno (leta odgovarjamo na edino, gori navedeno interpelacijo in
1575.)
lyiu.;, takoj je prišlo izvedenemu možu na um, izdati to po p0i -----, . -----—
koledar za leto 1576., vendar ta koledar se je tiskal v 1867. na svitlo danem od župana dr. Coste, katero po
čilu, v
slovenskem in nemškem jeziku leta
latinském jezici in je bil zatorej namenjen le imenitni- pisuje triletno mestno gospodarstvo (od leta 1864. do
kom, umejočim latinščino. Posvětil je Man li j svoj koledar „stanovom kranjskim" in v zapisniku deželnega
maj; v s\ naši
1867.) jih
y
ko
kah imela
d
Naj
č
mestno krmilo
to poročilo beró meščani
y
katerim liberalizem ni še možganov zmešal in src
zbora dné 2. februarija 1. 1576. beremo „sklep": „Jeder
Herr Verordnete solle ihme Purchtrukehr aus seinem ostrupil, in potem sodijo, keda j je mesto srečnej selbs sakhl einen Thaler verehren". Ker Manlij ni
ali pod gospodarstvom dom
dolgo ostal
v deželi, je potem za precej Časa prestalo
bilo
Zugereist
ali
pa
yy
der
119
Poročilo se tako glasi:
Ne dá se tajiti, da je bila přetečena triletna dôba
v vsakem obziru za naše mesto silno važna
t
in
da
se
je marsikaj zgodilo, kar bo věčno živelo v mestni po
Vestmci
tem
da se je grad Podt
kupil
o icui ,	^ J^ 6lftU/	^ ^	,
mesto v posest veselišča, ki ga na enakem kraj
prišlo je
nima
kmalu katero mesto. Odsek
Ijen od mestnega zbora
za gospodarstvo skrbi, da bo grad zmerom pnjetniši za
mestne prebivalce, pa tudi, da daje zmerom več dohodkov
mestni blagajnici
ta namen se je napravila kavarna
v švicarski hiši, naredila pl
s ve cava
k
Late r m niki itd.
drevored, pognojile njive in trav
Cesar je mestni zbor večkrat prosil in je slednj Njegovo Veličanstvo popoloo dovolilo, izročitev lokal policije mestu, je
se
gotovila mestu celó naravno področje avtonomije. Le po tem, dase je prostor mestne
hiše
po moči porabil, in
da
se
pravila primerno
dělila med nove in starej e uradnike
y
bilo mogoče
troške, ki so obcino zadeli, z niža ti na celih 4500
kateri stroški so pa bogato povrnjeni po
gold, na leto, pridobitvi avtonomij
in
jske samostojnosti
Od mojega sprednika (Ambroza) tako srečno začeto
tlak
pr ena vi j an j gično in takó nadaijevalo
mesta
stopi
po
lem mest
>
da
se je ener-

doseglo pohvalo celeg
Na mesto nehodnega tlaka iz okroglili karnnov
makadam, ki
se je povsod prav
dobro izkazal, in
kateri je ob hišah obrobljeu s potom za pešce, nareje-nim iz kraških ploše ali saj iz odbitih okroglic. Na ta
napravil veliki trg od mestne hiše naprej anskimi ulicami
Je
način se z vsemi
ulice in obrežje za kresijo), šolsk
so Skofove in Lingerjeve
trg
y
S e n tp et
Poli
predmestje z mnogimi stranskimi ulicami in
katere so se
dp
g
otročjo bolnišnico bistveno popravile, dalje kong
pred
m
mški trg in ravno zdaj se dokoncavajo gosp( ilice po napravi hodnega tlaka. Za tem přidej
na vrsto novi trg
S ale n d
úl
kakor tudi Grad
?
in križan s k a Br eg mora čakati
;
da se obrežje dodela
a dun aj s ki < ob Gr uber jevem k
ti se je dodělal hod
tlak
pri novem mostu napra
y
vila
se
složna vozna pot
d
dom in krakovsk
lik
?
t
za
do dobrega Ravno tako so se drug trgi dobri držali ali popravili.
ta popravili ste se
ulice
>
ceste in
je to delo zmerom odlašalo! Pred desetimi leti so se uže dařila za najboljše náčrte izpisala, pa poslani so ležali zaprti v omari. V zadoji triletni dobi jih je še mestni odbor pregledal in jim dařila določil. Naprava mosta pa ni bila po nobenem teh načrtov sklenjena, ampak po enem pozneje od c. k. nadinženirja Hermana poslaném, za katerega je poleg dopadljivosti, ki jo ima oko na zunanjo podobo, in poleg njegovih v primeru zeló ugodnih plačilnih pogojev (splošni stavbeni stroški
znašajo 29.500 gold.) posebno to odločilo, da se je ho»
telo domaći obrtniji prednost dati (železo izdeluje fabrika v Dvoru, in mostné trdnjave zida gosp. Gustav
bla-
Tonnies). Tako bo v malo mesecih mogoče želez ni most, ki bo gotovo znamenit kinč našega mesta, gosloviti in odpreti.
Ker se bo ob enem z delom za osušenje močvirja tudi struga in obrežje Ljubljanično v red devalo, zato je mestni odbor premišljeval, ali bi se dalo napraviti zidano obrežje (Quais) na obeh bregovih od novega do mesarskega mosta. Dotični načrti in prevdarki stroškov so izdelani. Ker so pa stroški na več ko 253.000
gold, prevdarjeni, zato se mora pač misel, da bi se to obrežje na enkrat dodělalo, opustiti. Nasproti se pa znajo polagoma, kakor bodo mestni dohodki dopuščali, posebno kedar bo grad Podturn popolno izplačan, izde-lovati ravno tako, kakor tudi mestni tlak ni enega, ampak mnogih let delo. Že zdaj bi se pa dalo na tri male oddelke pomisliti, in te precej izdelati
namrec
obrežje pri Hradeckovem mostu do gledišča, in uže pri četa obrežja med frančiškanskim in Hradecko vim
to uredbo
dalje med tem in med mostom na bregu. bregov je v zvezi postavljenje lepe podobe sv. Ja
nez a
in
ki je bila poprej na črnuškem mostu deželni stanovi brez plaČila prepustili mestu.
druzih popravkih hoćemo omeniti mestni hiši (nove stopnice, novo malarijo v veži).
so jo
veća
pri
se je zidanja v teh treh letih zgodilo,
najbolj naslednje številke:
kažejo
Za stavbino zdržavanje (Conservationen)
se
je v teh treh letih izplačalo 40.551 gold. 10 kr. (med
temi za zdržavanja mestnih poslopij z vecimi popravami
v gradu Podturn 9980 gold., za zdržavanje cest in ulic
16.476 gold., za mostove in držaje 10.370 gold.
za
Tudi razen tega
>
rov
đašici
da se
>
da
kupila
in
podrl
skrbelo za olepšanje prosto- manovega drevoreda.
novo zidanje 30.595 gold., za kanale 6742 gold., skupaj 77.888 gold.
Zastran mestne svečave omenjamo vpeljavo sveca ve po predmestjih s petrolejem, pomnoženje plinove svečave po mestu in razsvetljenje L a ter-
se ni ca (šupa) pri Gra
(Dal. prih.)
se
dkupila Ros m
h
pr
čevljarskem mostu na bregu od c. godba še ni dog
5
da dr
se
sklenilo kupiti mag
bla
a
u pati
enakem smislu se je Ferd. B
©
y
da
y
za katerega po
Nov jugoslovansk časnik.
po
steče

in Ferd. Mah
>
da
lep
sezidala
prepustilo, in pripomo
nepnjetna
Za
J
e hiše, nekoliko mestnega sveta se je, da se je vendar enkrat prodajalnica odpravila.
„Prijatelj pukau je ime novemu hrvatskemn čas-ki ga v Varaždinu bode izdaj al gospod Bartol Fran ce lj (naš rojak in urednik prejšnjega ,,Pučkega
niku
prijatelja
<<
urednik mu bo pa gosp. Brozo Brozović.
dravje mest
in
t sploh tako
važna naprava
tni h kartalo v se je nadaljevala in
80
bili
V
R
h
in na
Poli
n o vi
i sezidani, v križanskih ulica h pa s kamnit-
nimi ploščami pokriti. Tudi ob cesti za gradom so
pozivu na naročbo pravi, da v celí Hrvatski ni lista, ki bi ljudstvo poučeval o njegovih pravícah in dolž-nostih nasproti občini in državi. Za ta pouk hoče skr-beti, navedeni časnik, ki prične izhajati meseca maja v Varaždinu in kateremu cena je od 1. maja do konca leta 2 gold.
bili enaki kanali napravlj
Najimenitnisa stavba go db i
pa
y
ki bi bila imela po po
uze
1866
leta dokončana biti
kar je pa voj
Nasi dopisi.
novi most, kateri se bo po sklep
ska zadržala
mestnega zbora po záslužném in nepozabljivem žapanu življ imenoval Hradeckov most. Misel, napraviti ta most
Rusije
prila
V
Poslednj
padi na
^ JU \J ? 1 JL JL i (Á \A V V I\ \J T 1X1 \J kj VI 4. ▼ JL X VJ V-/ X y Ul L% 1 M ▼ M V* VVl tXJk	V^	' aj> *	JI V	vt V« A.	Ml * M m M vvj W vm»	M, a t w cj i-i VU V MA fcUVV «J • •
uže tako stara kot potreba njegova, pa čudno, da se prostega naroda bodi si mestnega ali kmečkeg
cesarjevo so naredili v Rusiji velik vtisk. Kd imel februarija meseca priložnost slišati razgovore
lahko

120
«e je p repričal, da prelilo bi se bilo v Rusiji mnogo prezira brezozirno in zaničuje
y
krvi
„zimnjem dvorcu". Sla je od ust do ust govorica
take potrebe našega na-
ko bi bili zarotniki dosegli svoj hudodelski cij v roda v Istri povsod in sicer uže od nekdaj, zato zave-
y
cesarja in njegovo rodovino
hoté „Njemci*
í
ubiti.
pa so

Njemci"? Čudna pa resnična prikazen !
da
Kdo Iz
den in lojalen Slovan ž njim nikdar paktiral ne bo!
da bo na strani mornarstva zlasti v
Vsak do
Je
misli!
in
volilnem razredu zmaga, Če ne sijajna, vsaj go-
starodavnih časov se večkrat ponavlja borba liberalne tova. Ali vrag irredentovec ni spal! V tretjem razredu
(kakor se velikokrat lažnjivo zove) demokracije proti sejal je ljuliko in po svoji znani ostudni navadi pridno avtokraciji in aristokraciji (katero tudi velikokrat laž- podkupljeval ! Vkljub temu so vendar z malo izjemo njivo zovejo „konservatizem" v pomenu nazadnjastva). vsi narodno probujeni podobč nski volilci stali neupog-
Al skoraj povsod, v
vsakem narodu, v vsâki državi
je
ljivi.
uméla demokratična stranka ali z resnično ljudoljubi- volilnem razredu. Prvi razred je častno zmagal.
^t«	v> n aym i vi v\ Ari^AVM tv\	Anf	a	a vm r\Hi r) /i	n i rt n ti	ff vv^n	o a y\ a i w a / î r\ ir\ f/\ ai Tt Q «	O	M	JI*«
vimi nameni in poštenim postopanjem pridobiti si zau-
Velike nepostavnosti so se godile nek tudi v 2
Svoje
yy
zmage
se pa irredentovci v
in
razredu nič kaj
panje naroda, ali pa z grdo lažjo in nepošteno zvijačo ne veselijo. Skalilo jim je veselje c. kr. mornarstvo
Rusiji se nihilistom ne to ne uno ne
prekaniti ga
udaja in se jim tudi udati ne more. V Rusiji vlada av- tega protesta, katera se vsaki dan pričakuje, upa trpin
vloživši protest na dotičnem mestu. Od ugodne rešitve
tokratizem, al ruski avtokratizem je bolj liberalen ka- Slovan zaćetek boljše dobe. — Veliki teden bil sem ob kor skrajni francoski demokratizem, ako besedo libe- svojem času na več krajih; nikjer pa nisem še videl,
se na veliki petek pozno v noc v slovesnem ob-
da
ral iz em vzamemo v njenem pravem pomenu. Ruski
narod drago ceni vse velike reforme, katere mu je po-	hodu in z vojaško godbo spremljano sv. ReŠnje Telo po
daril njegov ljubljeni car po lastnem Človekoljubivem	mestnih ulicah nosilo kakor v Pulji! Vsak ptujec z
nagibu. Zdravi človeški razum ne dopušča, da bi nihi-	menoj vred poprašuje: kaj bi imela vendar teoforična
HHHHHH|HM	ve-
B Naj
listi vspeh imeli pri narodu. Oni so se tega uže davno procesija na veliki petek v Polji pomeoiti
prepričali. Iz začetka „so oni hodili v narod" ,
y
to je,
.ko
soljna cerkev celó na veliki četrtek zabranjuje?
bili so delavci v fabrikah in na polji ter so prostému rešijo to vprašanje cerkvene liturgije veščaki, če mo-
narodu prečitavali prepovedane knjige in puntarske časopise kot brat „brat bratu", al narod jih je sam ovajal vladi. Ko so viděli, da „s sobratom v narodu" ni nič, poprijeli so se vojaškega stanů; ali „sobrat" vojak
tako, kakor „sobrat"
rejo !
koncu naj pristavim še dva žalostna dogodka
A VJ *	A.JL A*.\SAA VV1 AA*-+J JJ1 A ij lt4 ¥ A AAA OV U IM XiC%lVO IU C* UV^U VI CLCk y
katera sta te dni veliko govorice prouzročila. Pomorski
nadčastnik baron Weber
»
sin deželnega glavarja v
je postopal ž njimi prav Ostalo jim je po takem edino sredstvo
u boj.
Kaki bi bili posledki razrušenja in
Pragi, si je na veliki petek na korveti „Fasana" z re delavec. volverjem mlado življenje končal. 30. marca zjutraj si razrušenje in je pa nadlajtenant baron Bourgignon, sin lani umr-
uboja, to
ni-
hilisti tudi dobro sami iz lastne skušnje s „sobratom"
lega, krotkega in resnično pobožnega admirala, zapodil
z revolverjem krogljo v prsi. Kroglja Bourgignona ni
narodom vedó. Narod bi vzdignil svojo roko ne na po- umorila, ampak le smrtno ranila obtičavsi mu v pljučih.
moc jjuijiaijcuj, ti iu pcirv na Artuuocujc x a^i uoc v a. v v^o v ,	tco uuu	, o jJi a v i ti rwi u^iju 11a Učtll , ustal |c
uboj ubijavcev. Da bi odvrnili od sebe narodovo roko nevspešen. Mladi baron je toraj prisiljen, težko pokoriti
puntarjem, ampak na zadušenje razruševavcev
na
Ves trud zdravnikov, spraviti krogljo na dan
ostal

maščevanja, izmislili so si novo
goljufijo, namreč
to, da
se za svoje zločinstvo in čakati počasne smrti. Grešni
y
,Njemci" hoté učiniti hudodelsko prestopljenje. Na te ljudje pravijo, da je vzrok oběh nevojaških „junaštev'
nesrečna ljubezen". Bog daj norcem pamet!
limanice bi se jim narod bržé vsedel in to tem lnže, ker ie sploh znano, da velik odstotek nihilistov so Židi
tako
zvana
]e . ,. ______
in Nemci, al prosti narod v Rusiji ima vsacega za
Njemca
kdor
ni
Rus.
zdaj najveća želja nihilistov, ki
v deželi niso v stanu
Trsta. (Veliki koncert) na korist stradajocim v Trstu in v okolici, v Istri in na Goriškem 3. dne t. m. Národ nahujskati na tuje, v gledišči Fenice napravljen, imel je tako eklatanten
vedó, da
učiniti, kakor po tej poti.
večezmešnjave vspeh v tvarném in duševnem oziru, da je 10. dne bil
veliki pětek;
južne Istre
aprila.
(Dal. prih.)
ponavljen z istim častnim V3pehom
y
kajti gledišČe
bilo
je zopet čez in čez polno in to od odlične gospode. Ve-
( Volitve; — procesija na íikanski zbor, ki je štel nad 100 pevcev, pravih slo-
samomora) Přetekli mesec vršile so se venskih korenjakov okoličanov
, je svoje pesmi s
tako
v Pulji občinske volitve. Na eni strani stala je v vo- pohvalo pel, da je moral vse ponavljati, in gosp. Franjo
lilnem boji dozdaj vladajoča italijanska stranka
y
na
Gerbic in pa njegova ljubeznjiva sop rog a Milka
drugi c. kr. mornarstvo združeno z národno stranko, provzročila sta s svojim petjem tak entuzijazem, da nam Narodna stranka je tukaj še šibka, čemur se pa nihče ostaneta vedno v predragem spominu. Tudi gledališka
se j 6
izvrstno vršila, in voiaška godba pol&a Hessa
ne čudi, kdor vé, da je bil naš narod vedno preziran,
vedno tlačen ; ta narod ne sliši svojega jezika iz ust tako odlično godla, da je žela viharen aplavz. bolj omikanega člověka nikjer drugod, ko v cerkvi. Za starodavni Pulj ima pa c. kr. mornarstvo v novejšem
Zato
hvala sl. društvu „Edinosti" in narodni ,,čitalnici" !
času neizmerne zasluge. Njegovo delo je
y
da
mesto zadnja leta zdatno vsestransko razširilo, razku-
Slavine. (Zahvala.) Podpisani krajni šolski svèt
se_ je
se očitno zahvaljuje g. Martinu Bole-ju, tukajšnjemu
žilo, olepšalo
in prebivalstvo ogromno pomnožilo.
Pri-
stoja mu toraj tuđi vsa pravica, da v mestnem stare-Šinstvu častno mesto ono zasede. To mora pa vsak narodnjak toliko bolj želeti in za c. kr. mornarstvo tudi agitirati, ker zvestega
rojaku iz Koč in zdaj profesorju v Kalugi na Ruskem, za lepi dar 20 knjig in 16 zemljevidov, katere je vsled njegovega naročila poslala slavna „Matica slovenska"
Zi v to icga , a Se uu ůuaj j/urouu v ioni uuiijuu ^fiuutit.
nega in tlačenega *) naroda slovanskega. lrredentovstvo
se ono ozira tudi na potrebe Avstriji vedno
do zdaj povsod v Istri nemilo prezira
naši ljudski šoli.
Krajni šolski svèt v Slavini dne
aprila.
Jan. Sajovic
y
župnik in načelnik krajn. šolsk. sveta
Ljubljane.
Mestne volitve so bile
dne
*
Tlačiti isterskega Slovana je to, kar z a t i r a t i av-
t. m. končane. Ta dan je volil 1. razred ; izvoljeni so
strîjski eut v Istri. Vso čast isterskemu Italijanu, kateri svo-	--
jemu ogromno večemu sodeželanu privošei to , kar sam uže	pravične narodne tirjatve prezira , je irredentovec, ali vsaj ir-
od nekdaj ima! Ali taki so bele vrane. Od 2. junija 1878	redentovcem prijatelj! To naj si zapomnijo tišti gospodje, ki
je Slovan v Istri to, kar Avstrij an. Kdor tega tlači,	so zadnje volitve pazinske občine vkljub dokazanim nepostav-
tlačiti pomaga in njegove pred Bogom in izobraženim svetom nostim potrdili !
Pis.
21
bili kandidatje nasprotne nara stranke, in sicer gospodje : Društvo, ki vkljub mnogokrat jako neugodnim socijal-Aleksander Dre o s 116, . Peter Lasni.k, s .115, Karel >nim razmeram preteklih let čvrsto stojí na nogah, sme
res radostnega srca obhajati lepi spomin dolzib 25 let.
Descbmann s 113 in dr. S chaffer s 112 glasovi
národni kandidatje so
malo
za njimi
ostali
9
kajti
(V spomin 300letnega obstoj a c. k. dvornega ko-
dobili so gospodje: Mihael Pakič 93, dr. Papež 91, bilstva v Lipid na Krasu) se bode letos na povod vi-Karol Tav čar 90, dr. Ahačič 89 giasov, po takem šega'konj ušništva 17. dne maja, to je, na binkoštno
je razloček med našim prvim in zadnjim n asp rot- nedeljo, vršila velika svečanost, katera se bode ob
nim
45.
Ce
19 giasov; lanski razloček giasov pa je znašal 11. uri dopoldne priČela s slovesno mašo. Kobilstvo v smo tudi vedeii. da meščani naši čedalje bolj Lip ici je leta 1580. ustanovil tadanji vladar Notranje
popuščajo tuji tabor liberalcev, se vendar v2. in 1. vo-	Avstrije nadvojvoda Karei, kajti izvrstni kraški konji
lilnem razredu letos še nismo nadejali zmage, dobro	so sloveli uže v predrimskem času in še danes je Li-
vedé, da zastarela boiezen se ne dá hipoma ozdraviti	piško kobilstvo imenitno. C. k. general konjištva princ
in ta boiezen je liberals ka vrtoglav ni ca (liberale	Thurn-Taxis, c. k. viši konj ušnik, razpošilja uže vabila
Drehkrankheit).
Naj
na Dunaji potegne druga sapa,
k tej slovesnosti, m
sapa namreč taka, da za gotovo vemo, pri Čem smo
t
pa
tudi
zen
, kakor slišimo, je to vabilo prejel gosp. P. pl. Rad ics, ki oo morebiti tako prija-da , Novicam" na kratko poroča o oni svečanosti,.
bo v taboru penzijonistov, uradaikov m meščanov arn-fibij koj vse drugače in tako, kakor mora biti. Uže letos o kateri pride prihodnji mesec posebna spomenica na
so agitatorji liberalcev imeli hud strah, da propadej o v vseh razredih in pripoveduje se o nekaterih njihovih kandidatih, da jim cele tri dni ni nobena jed dišala in
je gosp
J. A u e r, c. k. dvorni
svetio, za katero
v višem konjušništvu, nabral veliko gradiva.
tajnik
Potopni komet"
Der diluvianische Comet")
-----------J ---J----------------------- J	--- I JLSKJI KAJ LU ivu C/Lv f t C/O V/ V \J \J\J99%jVJ V f
niso nič spanja imeli. In vendar imamo še nekatere je nemška brošurica, ki je nedavno za pirhe prišla na
ustavoverne ministre na Dunaji, ki pri volitvah so na slomba ustavovercem, ki vrhu tega imajo v volilnem
svitlo. Pisatelj
9
Lovro Mencinger na mesecu (luni) zato ni ne vode, ne o potopu zemlje komet seboj potegnil v soparnem stanu
v nj ej dokazuje, da zraka, ker je oboje
redu glavno podporo. Naj bi volilni red le bil narejen,
kakor je v nekaterih mestih tako , da volilci volijo po dol na* zemljo ^ in da je isti"komet tudi Adama in Evo okraj ih (bezirkih), v katerih bivaj o, na pr. Poljanci pregnal iz raja. Knjižica ta je jako zanimiva za učene,
skupaj, St. Peterčani skupaj itd.
oauťai •	xlka.» , pa i/u^o To*.	a lUQ1 pnprosr cioveK, aso se mu raziaga po aomace,
uradnikov, penzijonistov itd. konec. Potem ne bode se čudi, da toliko časa še nihče ni přišel na to misel,
bode
vse prevage a tudi priprost člověk, ako se mu raziaga po domaČe
nemčurjem pomagal boben, ki celó ,,die Zugereisten"
kliče na volišče. Ce ne volijo po 3 razredih razločno, ampak da volijo, kakor za državni ali deželni zbor, vsi trije razredi skupaj, nam ni treba nobenega strahu
skušnja, to nam pa
ki je tako naravna.
nemškem jeziku pa je izvirao
pisana, da tako novo misel strokovnjaki na visocih šolah sprej mejo, in tako pride med svetom v veljavo.
V f
U Cl
imeti, da ne bi zmagali. To nas
potrjuje tudi statistika letošnjih mestnih volitev.
Letos je v 3. razredu naših giasov bilo 176, nas pro t-
razredu naših 242, nasprotnih pa
V'
žica
ni h 47
v
289
9
V
razredu naših 93, nasprotnih 116
9
skupaj po takem naših 511
9
nasprotnih pa
452, tedaj v vsem skupaj naših giasov za 59
giasov več kakor liberalnih nemčurjev. Pri takem
sta uji
ni
čuda
9
da dobro ćutijo konec svojega nenarav-
nega regimenta v mestu, ki šteje komai kaxih 50 pravih Nemcev, tedaj je mesto slovansko, kakor je cela dežela slovanska razen malega Kočevja in še manjšega Weis-senfelsa.
Ces. namestnik gosp. vitez Kallina je přetekli četrtek zapustil Ljubljano ter se podal na svoje novo
Blaznikovi tiskarni okusno in elegantno tiskana knji-
veljá 50 krajc. ÍO* VLt* 4£ ^ST
Gosp. Josip Marin ko, bivši kaplan v Kostanjevici , je postal doktor bogoalovja, — gospod Jan. 8 ve ti na, bivši kaplan v Idriji, pa je tudi v Gradcu 8 pohvalo dovršil preskušnjo za profesuro o matematiki in fiziki na srednjih šolah. Čestitamo gospodoma!
Gospá pl. Radiče va je za uni dan tudi v našem listu hvaljene gornje-avstrijske ljudske povestice od vojvoda Mak s a Bavarskega, očeta cesarice naše přejela pismo tople zahvale.
Čitalnica bode, kakor se nara poroča, k sklepu zimske saisone predstavila jako priljubljeno, a uže več let ne slišano Ipavčevo opereto ,, Tičnik".
t
mesto v Brno.
Preblaga
iiekoLko tednov za njim
gospá soproga gré še le čez
\oviear iz domaćih
tujih
dežel
(Močvirski odbor) je pod predsedstvom gospoda
Z Dunaja.
Zbornica poslancev je 6. dne t. ni
dr. Kozlerja zboroval 9. dne t. m in med drugim tudi pričela obravnavati državni proračun za letošnje
sklenil, pozvati 3 imenitne izvedence o osuševanji in	leto, katerega nacrt jej je vlada predložila. Po tem na-
močenji močvirskih zemljišč, da ogledajo celo naše mo-	črtu se kažejo stroški s 422 milijoni in 860.802 gld.,
čvirje in po razgovoru z našimi domačimi izvedenci	dohodki (po davkih itd.) s 398 milijoni in 251.75(5
svetujejo
>
kako
ljublj au skega
naj
se temeljito poprime obdelovanje
gold.
9
po takem primanjkava (deficit) s 24 milijoni
močirja. Ti	imenitni izvedenci so inže- in 609.016 gld. Proračun daje v vsacem parlamentu
nirji_SaIvin i iz Milana,	Podhajsky z Dunaja in različnim stránkám povod, da kritikujejo vlado in
dr.	~
koncu tega
' ^ * ' *	*	^	w Vfc	^ | w « j	"	—	Wfcl.	»yv T V U. J	U1ÍUIU.MJ VJ v/	T A W	V »M
i centi ni iz Trsta. Kakor slišimo, pridejo proti njeno delovanje, pa tudi stranka grabi stranko in na-
meseca v Ljubljano. C. k. deželna vlada je v
soglasji
pada.
z dopisom si. res podoben
Ves sedanji državni zbor je še bolj, ko prejšnji
dvěma sosedoma, ki sta si v hudi
jezi
med
ministerstva kmetijstva od J. dne t. m. odobrila pre- seboj. Kedar drug druzega vidi, se kregata čez plotove
merabo §. 27. pravil družbe kmetijske
9
ki
se
glasi
nato, da ustanoví p o s e b e n odsek za ko njerejske ju Čuje
in si ocitata starih reči, da se
j
zadeve kranjske, ki na podlagi pogodbe

ki
le Čudi, da se ne naveličata.
vsak pameten člověk, ki
Ubogi pa državljani,
se s
c. kr. ministerstvom kmetijstva sklene, posel opravlja po določilih dotičnega statuta.
ki imajo za sebične čenčarije toliko placevati, ker se
samostojno svoj vlada noče odločno in energično na tisto stran vstopiti
9
kjer
pravica. Zopet so veČdnevne obravnave zbor-
{Društvo rokodelskih katoL pomocnikov) obhaja nice poslancev jasno pokazale, da nemška stranka
prihodnjo nedeljo spomin 251 et nice svojega obstanka prav nič noce odjenjati od svojih predpravic
i
ki
krivici vživa, in da
s slovesno mašo ob 9. uri dopoldne v nunski cerkvi, ob jih dozdaj proti ustavi in tedaj po 11. uri potem pa je občni zbor v društveni dvorani, po takem ni upanja, da bi Nemci in Slovani v A v-
atriji kedaj mirno skupaj živeli! Glede na tak
mršavni stan bila bi pač tem več dolžnost vladi, krepko bran vzame us tavo, in ne dopušča,
da da
v
J° Ni
Govorila sta tudi ministra Kriegsau in grof Taaffe. Baron Kriegsau je rekel, da se denarnim ministrom ni nikoli dobro godilo, ampak skoro vsakemu slabo. Tudi njemu se stavi veliko
more spolniti, zato se je
vsula
tirjatev, katerih
ne
skruni kršeni ali nekršeni nemec, kakor mu drago, po takem pa tudi čuda, da je omahljiva vlada v sitnem položaji : nemški liberalci jo brezobzirno napadajo, naša hovanja in zmerjanja, pa on prepusti svetu, naj ga sodi
na-nj
cela toča zasrne-
državopravna stranka pa se tudi ne more
ogreti
in tako ministri redko kako dobro besedo slišijo.
zá njo,
po njegovih delih.
Grof Taaffe povdarja težavo vîade, ako nima Naj zdaj posnamemo ie nekatere črtice iz govorov o prave većine, zato se njemu uže sme odpustiti, če tega
proračunski razpravi. Ustavoverci so jahali posebno ni mogel izvršiti v nekaterih mesecih tega konja, da se pod TaafFejevim ministerstvom z a tira vlada celih 18 let poskušala. A

kar
je prejsnja
on ima svoj cilj, to je:
nemštvo. Prvi v tej zadevi je govoril PI en er mlajši, zagotoviti državi moć na zunaj in zadovoljiti vse na-ki se sam baha, da je za finančnega minstra rojen; on rode avstrijskega cesarstva; to se pa more doseči le, Če se je spravil nad Taaffejevo vlado, češ, da ni zmožná se nobeden narod ne zatira v svojih priro-
jenih in zgodovinsko dokazanih pravicah.
In konec vsega tega? Prešlo se je v nadrobnejšo razpravo o proračunu ,
vladanja, kakor tudi sedanja večina ne; to razumi
on
7
Plener. Avtonomiste je natolceval, da delajo za Rusijo, razen tega je dolžil vlado, da je ona kranjske ustavoverce izpodrinila in narodne Slovence v državni zbor spravila!
Za tem je govoril poslanec štajarskih Slovencev,
gosp. M. Herman. On je posebno povdarjal, da se
pa glejte ! Včeraj nam je na-
sedanji revščini more v okom priti
7
ako postanejo
znanil telegraf, da je zbornica z dvema glasoma većine zavrgla dovoljenje skrivnega zaklada (Dis-positiosfond), akoravno je minister Taaffe pred glaso-
vanjem rekel, da onega zaklada ministerstvo ne sprejme
avstrijske dežele same svoje pod najvišim vladarstvom cesarja. Cesar naj bo vladar cesarstva, a v la dar j i po-sameznih kronovin naj bodo deželni gospodarji, Tako bodo upravni stroški manjši in ljudstvo srečnejše, zadovoljnejše. On je razvil pozitivne misli o fede-ralistični organizaciji cesarstva in posebno hudo šibal prejšnjo vlado dunajsko, ki je vzrok, da narodov bla-
kot zaupnico

ampak
v tem smislu, da ga porabi za
svojo obrambo. Krivi tega propada avtonomistične stranke
so
Tirolci in Poljaki, katerih veliko ni bilo v zbor
gostanje hira in hira.
ces
i
Nemški poslanec Menger je pritrkoval Plenerju,
„Nemštvo res v nevarnosti", in klical svoje
Avstriji mora
nici; tudi Slovenca Nabrgoja ni bilo. Kaj bo pa zdaj? (Danes nam telegram z Dunaja poroča, da bodo naši? to je, avtonomisti, to marogo uže izbrisali.)
liberalni gosposki zbornici se neki ne boste potrdili postavi o narejanji umetnega vina in posilném legaliziranji, kajti centralist Schmerlingje gospodar
da

m
kar
on
hoče
to se ondi zgodi ;
rojake na boj zoper Slovanstvo.
biti gospod le Nemec.
štvo.
Ceski poslanec Adámek je hudo přijel tako Nem-
liberalnega kluba zato tudi Lienbacherjev predlog za zaižanje osemletne šolske dolžnosti na šest let nima upanja, da bi ga večina zbornice gospôske odobrila.
liberalizmom
Je
rekel
ki nas zatira in
Za
nam jemlje svobodo, ne bomo imeli nikdar miru
mesto barona Hoffmanna
kupnega finančnega minist
ker
následek tega bi bilo gospodstvo edino le nemške stranke v Avstriji." Posebno hudo je prijemal Stremajerja; jozno se potrjuj
imenovan
S z 1 a v y
7
na-
do
sedanji predsednik ogerskega državnega zbora. Ofici
7
da j
odstopil dosedanji minister ba
rekel mu je, da bi želei si njega na Cesko za deželnega svetnika, ker bi on (Stremajer) najjasneje dokazal, kako
zato, da se je prostor naredil Mag}
r
se
19. državnih postav ne izvršuje Nemški poslanec Beer se je potezal za prejšnjo
vlado in ustavaško stranko, rekoč, da je ona dělala pot zboljšanju denarnega stanja Avstrije, a česki poslanec
ne sme da jih vnanja
ron H off m
Tedaj zmerom le Nemec in Magyar, nikoli pa Slavjan
, poprej minister, je zdaj začasni glavni vodja (general-intendant) obéh cesarskih gledališč
Baron Hoffm
dunajskih. Tako danes m i ni st
t/	------m —----------a
7
jutri
telj
daliških
t
i* *áM
j.

da
se
tako
dr. Gregr je podučil ustavoverce, delati. Vse gre že nar®be, davki so tako veliki ljudje ne morejo prenašati. Kriva temu je

Angles ko
v državni zbor so končane
7
in, kakor je
naša
sterstvo Beakonsfield
bilo pričakovati, propalo je sedanj
mini
in notranja politika; notranja politika je bila nemško- ralno Gladstonovo. liberalna, napeta zoper Slovane. Zavoljo tega je šla Av- gleškem piše „Grazer Volksblatt
ter pride na krmilo libe tem važnem prevratu na An
to-le
7
Prav imajo
strija tudi zoper svojo korist v Bosno, ker se je vedno
diplomati, da se boj
nemški živel j podpiral, slovanski pa zatiral. Do- če Rusija, Francij cv , ItaiUMi XU A-M-i^llJ Ml orviAjVMJ * ivyii-v kler je vlada centralistična, se Slovani ne bodo mogli vzamejo rešitev jturškega vprašanja, potem je velika
* . •	• • i	i *« i	.	. • •	. .	rj	«	• 1	v	i	f
Italij
pada Beakonsfieldove
in
Anglii
kupaj
7
v
k a j ti roko
razviti po svojih posebnih lastnostih.
jska gotov
Ce
Dr. Monti je bil istih misli; Avstrija boleha zato, bode nihče drug
7
pa se ta vojska nesrečno končá, ne
cehe
u
ker se je v nji vladalo tako, kakor bi frl tu
UUUtJ UliHJC Ul'Ug „CCI1T3 plaçai, xvacwvi. jlijí i* »o w ij mu vu
Gladstone špekulira tudi na avstrij ske Slovane ; po naših
^ « « •	*	v.	1	1	• •	V	1	1	i	1 __
kakor mi Avstrij
eden
narod. Ako hočejo narode zadovoljiti, treba us tavo mislih je ta špekulacij
popraviti.
žila
da bode
Poljak Hausner je oštro podajal vse nasprotne skati na steno
opet
a, nesrecna, ladi opomin
vendar bo v to slu
lovanov ne priti
7 77
govornike in upiral se temu
7
da
zavni
jezik
bil v Avstriji dr-
nemški, deželni jezik pa celó tam
7
kjer

Iz Rusije.
Telegram iz Petrograda od 12. t.
Je Nemcev le peščica. Avstrija mora dati vsakemu narodu njegove pravice.
Govorila sta tudi Rus in Neuwirt, a posebno je tema odgovarjal grof Clam-Martinic tako izvrstno, da je celó nasprotnikom imponirah Njegov govor je bil program avtonomistov. On je tega mnenja, da se državno blagostanje dá zboljšati le do večih dohodkih.
da je knez Gorčakov tako nevarno zbolel
poroca,
vsaki čas pričakujejo smrt njegovo
čutje za velecenjenega državnika.
7
m. da
Car kaže živo so-


Odgovorni
vrednik: Alojz! Majer.
Tisk in založba
Dlaznikovi nasiedcifei v Ljubljani.