Naš časo,.j, glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika, ureja uredniški odbor: Drago Debeljak, Tanja Hrovatin (odgovorni urednik), Franc Petelin (tehnični urednik), Rafael Jaklič, Miloš Mauri, Janez Pečar, Franc Fortuna in Janez Žnidaršič. Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika. Tisk tiskarna Kresija, 61000 Ljubljana, Adamič-Lundrovo nabrežje 2 BBUSOPB GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA Leto 5 Številka 34 MAJ, JUNIJ 1977 Letos sta najvišje občinsko priznanje, Plaketo Ivana Cankarja, prejela tovarišica Marija Iskrenovič za dolgoletno in požrtvovalno delo na področju kulture in naš rojak, narodni heroj Tone Vidmar - Luka, kije bil istočasno proglašen za častnega občana. Plaketi sta bili podeljeni na slavnostni seji Skupščine občine ob našem občinskem prazniku, 6. maja. Obema nagrajencema iskreno, čestitamo! TOVARIŠ DRAGO DEBELJAK NA KRMILU OK SZDL VRHNIKA Na seji občinske konference SZDL Vrhnika, 19. maja letos, so delegati krajevnih konferenc SZDL, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev iz naše občine izvolili, po predhodno opravljenem kandidacijskem postopku, novega predsednika OK SZDL Vrhnika. Dosedanji predsednik tovariš Jože Pivk je bil na svojo željo, zaradi utemeljenih zdravstvenih razlogov razrešen te odgovorne naloge. Kot že rečeno, so delegati OK SZDL soglasno izvolili za novega predsednika tovariša Draga Debeljaka. Tovariš Debeljak opravlja pomembno funkcijo sekretarja Občinske skupščine Vrhnika. Poleg tega pa je že dolgoletni družbenopolitični delavec, saj opravlja vrsto pomembnih funkcij v raznih družbenopolitičnih organizacijah, zlasti v ZKS in SZDL. Deloval je v raznih organih pri OK SZDL. Pred izvolitvijo predsednika OK SZDL je bil predsednik volilne komisije OK SZDL in član žirije za podeljevanje srebrnih priznanj OF slovenskega naroda pri naši konferenci. Ob tej priliki želimo v imenu uredništva in njegovih sodelavcev tovarišu Debeljaku veliko delovnih uspehov, tovarišu Pivku, dosedanjemu predsedniku, pa se zahvaljujemo za njegovo dosedanjo aktivnost. M. M. SREBRNI ZNAK SINDIKATA Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov je sprejelo sklep, da se letos podeli v občini 20 srebrnih znakov sindikata za posameznike in enega osnovni organizaciji sindikata. Tako je ob letošnjem delavskem prazniku, 1. maju, predsedstvo na podlagi obrzaložitev, statutarnega dogovora o organiziranju in delovanju sindikatov Slovenije podelilo srebrni znak naslednjim sindikalnim aktivistom: Skupna slavnostna seja predsedstva občinskega sveta ZSS in predsedstva OK SZDL, na kateri so najzaslužnejši sindikalni delavci in aktivisti SZDL prejeli odlikovanja ob prazniku OF in 1. maju. JUSTI BABIC DIMITAR BOŽANIC CIRIL GARAFOL ANDREJ G RAMPO VC AN VIKA KONČAN MALI ing. ANTON IVANKA MODRIJAN LADO MOLE SMILJAN OGORELC ANTON PLAHTAR VINKO PODOBNIK LENART POPIT ALOJZ PERPAR FRANCKA PRISTAVEC JOŽA RESNIK IVA TURŠIC JANEZ USENIK ANDREJ VIDOVIČ ANTON VOLJČ FRANC VOGRINČlC OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA OSNOVNE ŠOLE JANEZ MRAK SREBRNO PRIZNANJE OF OK SZDL Vrhnika je tudi letos podelila pet srebrnih priznanj OF slovenskega naroda. Srebrna priznanja so dobili trije posamezniki in dve organizaciji za aktivno družbenopolitično delovanje v občini Vrhnika. Letošnji odlikovanci so: AVGUST KOBI Z VERDA ALOJZ MOČNIK IZ BOROVNICE FRANC VELKAVRH Z LOGA DOM JL A-VRHNIKA OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS STARA VRHNIKA Številnim proslavam in prireditvam v maju se je pridružil tudi praznik vojnega letalstva, ki ga naši čuvarji neba praznujejo v spomin na dan, ko sta se pred 35 leti na osvobojeno ozemlje spustila junaka Franjo Kluz in Rudi čajevec in tako postala začetnika našega vojnega letalstva. V počastitev te obletnice in jubilejev tovariša TITA je bila 20. maja v Cankarjevem domu svečana akademija, na kateri je bil slavnostni govornik tovariš Danilo Poberaj, kulturni program pa so izvedli vojaški orkester iz Ljubljane in recitatorji, solisti iz opere in združeni pevski zbori. Triletne izkušnje so pokazale Pred dobrimi tremi leti smo prvič uvedli volitve po novih ustavnih načelih. To je bilo za krajevno skupnost velika novost. Naši občani so delegatski sistem sprejeli in ga z veliko aktivnostjo tudi uresničevali. Začelo se je pri samih pripravah na volitve in uvajanju delegatskih načel v krajevni skupnosti in vseh ostalih družbenopolitičnih skupnostih. Bližajo se nove volitve, v katere gremo bolje pripravljeni in že z določenimi izkušnjami. Vsakomur je lahko jasno, da smo v tem prvem obdobju marskje tudi pogrešili. K boljši pripravljenosti na nove volitve bodo prav gotovo dale svoj delež tudi obletnice, katere prav v letošnjem letu praznujemo. To je 40 let KP in prihoda tovariša Tita na čelo partije, njegova 85. obletnica in tudi priprave na XI. kongres ZKJ. V tem kratkem času, ki nam je še ostal, moramo pogledati resnici v oči: analizirati vse šibke točke našega delovanja in pogledati, katerih stvari vsakdanje življenje ni vzelo za svoje. Rezultati teh analiz so osnova za vse, kar bo treba popraviti. Naša čeloma družba je zasnovana tako, da volitve predstavljajo organiziran skupni dogovor delovnih ljudi v samoupravnih organizacijah, skupnostih in drugod za izbor takih delegacij in delegatskih skupščin, ki bodo samoupravljanje uveljavljale na najboljši način. Iz dosedanjih izkušenj lahko vidimo, da so naše delegacije še vse premalo povezane z bazo, ki jih je izvolila. So primeri, ko delegati sploh ne hodijo na seje in tudi ne poskrbijo za svojo nadomestitev. Zato bo to evidentiranje nova priložnost za vse družbenopolitične organizacije, da ponovno ocenijo svoje delo, aktivnot in vse skupaj uskladijo s programi, ki jih narekuje ustava in statuti posameznih krajevnih skupnosti. Pri vsem tem bo morala odigrati največjo vlogo frontna organizacija SZDL. Tu pa se ne bi smelo dogoditi, da evidentiranje preide v zasebne kombinacije, najrazličnejših interesov. Vodilo pri evidentiranju kandidatov nam mora biti njegovo osebno prepričanje in sposobnost. Gledati moramo tudi na zadostno zastopano število žensk in mladine. Prepričan sem, da če bomo šli v nove volitve res pripravljeni in bomo za svoje zastopnike izbrali najboljše izmed najboljših, bode naši sestanki masovnejši, uspehi dela pa mnogo, mnogo večji. Predsednik KS Ligojna Rožnik Ludvik Kaj je pokazala analiza zaključnih računov OZD za leto 1976? KAKO SMO GOSPODARILI V PRETEKLEM LETU Gospodarstvo v občini je v hodka je vplivala politika zadrža- preieklem letu dosegi nih cen, dokončno nerealizirane 1.482.019.000 dinarjev celotnega investicijske naložbe, s tem v zvezi dohodka, kar je za 9,4 % več kot v pa manjši fizični obseg proizvodnje letu 1975 in 5,2 % manj kot smo predvidevali v planu. Na manjšo dinamiko povečanja celotnega do- od planiranega ter ostali pogoji gospodarjenja glede na sprejete sistemske rešitve. Osnovne značilnosti gospodarskega gibanja v preteklem letu, zaključnih rakunov OZD, so za posamezne panoge dokaj različne. ugotovljene na podlagi OZD so načrtovale, da se bo fizični obseg proizvodnje v preteklem letu povečal za 10,4 %, dejansko pa se je proizvodnja dvignila za 1,8 % manj, kot je bila načrtovana, bila pa je za 8,5 % večja kot v letu 1975. OZD so ne glede na zaviralne momente, med katerimi moramo še posebej poudariti pomanjkanje surovin in reprodukcijskega materiala iz uvoza, uspele vsaj v mejah svojih možnosti zmanjšati nedosegaje plana. To velja zlasti za usnjarsko indutrijo, ki se je vseskozi srečevala s problematiko, kje dobili surovine za nemoten proces proizvodnje. Zaradi teh težav je TOZD Usnjarna takoj začela ugotavljati možnosti za spremembo svojega proizvodnega asortimana. V svoj proizvodni program so vnesli pridobitev raznih vrst ceplenca in s tem dosegli, da je fizični obseg proizvodnje ostal nespremenjen. Glede na omenjeno problematiko uvoza surovih kož ter ostalega materiala ocenjujemo, da so se v TOZD Usnjarna pogoji dela poslabšali, pa še vedno lahko ocenjujemo poslovanje TOZD v letu 1976 ugodno. Največji razmak med predvidevanji in realizacijo ugotavljamo v TOZD Opekama, kjer je v letu 1976 fizični obseg manjši za 60,6 %. Pri tem pa moramo opozoriti, da je nova opekama pričela s poskusnim obratovanjem v mesecu maju lani in bo ta predvidoma trajala do konca letošnjega leta. Daljše poskusno obratovanje od predvidenega je potrebno zaradi tega, ker so naprave, ki povezujejo tehnološki glinikop in opekarno, transportni trak z glinokopom, pričele obratovati šele v aprilu letos. V času poskusnega obratovanja so se pojavljale nenehne težave pri montažnih delih in uvajanju delavcev na nove stroje. Ne glede na pogoje poslovanja pa kaze TOZD Opekarna znatno manjšo izgubo kot v tretjem četrtletju lanskega leta in znaša ta 1.000.760 din. Poleg navedenega je na slabše oziroma manjše doseganje fizičnega obsega proizvodnje vplivala tudi neizdelana tehnologija priprave in transport surovin. Manjši fizični obseg proizvodnje od predvidenega je bil dosežen tudi v TOZD Tovarna vrat Borovnica in to za 12,9 %. Izpad v proizvodnji je posledica nerealizirane investicijske naložbe v novo vratarno, ki naj bi po prvotnih predvidevanjih pričela obratovati že v drugi polovici preteklega leta. Investicija je bila glede na finančne težave končana šele konec leta 1976 oziroma v začetku letošnjega. Ostale TOZD v naši občini pa so presegle načrtovani plan proizvodnje. GIBANJE IZVOZA IN UVOZA Na področju zunanje trgovinske menjave je naše gospodarstvo v preteklem letu doseglo pomembne uspehe. Organizacije izvoznice so predvidele izvoz svojih izdelkov v vrednosti 317,6 milijonu dinarjev. Realizacija izvoza v višini 323,7 milijona presega planska predvidevanja za 2 %, v primerjavi z letom 1975 pa so OZD izvozile za 20,5 % več: usnjarska industrija za 7,1 %, lesna industrija za 49,3 %, kemična za 54,2 %, gostinske storitve pa za 25,3 %. V primerjavi s planom za lansko leto pa je usnjarska industrija presegla tega za 3,3 %, lesna industrija za 2,3% in gostinske storitve za 19,4 %. Kemična industrija ni dosegla planskih predvidevanj in je izvozila za 22,2 % manj. Usnjarska industrija je izvozila za 9,2 % več kot v letu 1975 in za 4,6 % več kot so planirali. Lesna industrija pa je izvozila za 49,9 % več kot v letu 1975 in za 1,9% manj kot je bilo načrtovano. Dele/ izvoza v skupnem celotnem dohodku leta 1975 je znašal približno 19%, lansko leto pa 21,8%. Vrednost uvoženih surovin in reprodukcijskega materiala je bila za 36,4% manjša kot v letu 1975, v primerjavi s planom pa je bil uvoz za 45,0% manjši. Izraženo v absolutnih številkah smo v letu 1976 uvozili za 77,4 milijona dinarjev, kar pomeni 36,4% manj kotleta 1975. FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA Doseženi rezultati poslovanja OZD kažejo na nekatere splošne ugotovitve, ki smo jih opazili v letu 1976. Večja konjunktura na tržišču v drugi polovici leta, večja skrb OZD za vnovčitev oziroma koliko ugodnejše Finančne rezultate OZD ob zaključku leta, kot so bili ti doseženi v devetih mesecih. Prikazane izgube gospodarstva so tudi manjše v primerjavi z devetmesečnim poslovanjem. Posebej je značilno za leto 1976, da so sredstva, namenjena za razširitev materialne osnove OZD, rastla počasneje in zaradi zelo hitre rasti pogodbenih, zakonskih in samoupravno dogovorjenih obveznosti je bil ostanek dohodka manjši za 22 % kot je bil ta v letu 1975. Pri tako zmanjšanjem ostanku dohodka je značilno, da je bila delitev tega usmerjena v sredstva rezerv, ki so bila za 13 % večja ter v poslovna sredstva - del za posojilo gospodarsko nezadostno razvitim republikam in SAP Kosovo. Vsi ostali skladi so bili manjši, tako da so poslovna sredstva bila za 45 % manjša kot v letu 1975 in 40% manjša kot v letu 1974. Na manjši ostanek dohodka je vplival tudi večji osebni dohodek delavcev ne glede na to, da smo se v občinskih smernicah o družbenoekonomskem razvoju za leto 1976 opredelili, da morajo vse oblike porabe -razen investicijske - rasti počasneje od rasti bruto dohodka. Doseženi rezultati kažejo,da se dogovorjenih smernic ne držimo in so sredstva za osebne dohodke pri 2,5 % večji zaposlenosti bila višja za 26%, medtem ko so izplačani neto osebni dohodki bili višji za 22 %. Vrhniški komunisti so se vključili v program praznovanj letošnjih jubilejev Komunistične partije in tovaiiša TITA s sprejemom 49 članov v Zvezo komunistov. Slavnostnega sprejema, ki ga je pripravil občinski komite ZK, so se udeležili komunisti in družbenopolitični delavci iz cele občine. Članske izkaznice in knjižno darilo je prejelo 49 novih članov Zveze komunistov, od tega 19 tovarišic in 30 tovarišev, najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da so ti novosprejeti komunisti predvsem iz vrst mladih, saj je kar 32 novosprejetih tovarišev mlajših od 27 let. Komunisti iz naše občine se zavedamo, da bo proslavljanje letošnjih obletnic za člane Zveze komunistov še zlasti slovesno, če bodo tiste naloge, ki so postavljene pred Zvezo komunistov, dosledno izpolnili. Izhodišče za našo nadaljnjo akcijo pa mora še vnaprej biti vsebinsko izročilo in dediščina ustanovnega kongresa KPS, katerega obletnico smo praznovali v aprilu. V kulturnem programu ob svečanem sprejemu so nastopili godba ZKO Vrhnika, recital revolucionarne poezije so izvedli vrhniški mladinci, borbene pesmi pa je zapel pevski zbor IUV. PRISOTNOST SINDIKATA V KS Tudi Borovnicam so svečano proslavili letošnje jubileje tovariša Tita in Zveze komunistov. Za kulturni program na slavnostni seji so poskrbeli moški zbor iz LIKA, cicibani iz otroškega vrtca in mladinci iz OO ZSMS Brezovica pri Borovnici. Ugotovimo lahko, da je sindikat še premalo prisoten v krajevnih skupnostih in krajevnih konferencah SZDL. Ce smo ugotovili premajhno prisotnost sindikata v krajevni konferenci SZDL, ima to objektivne in subjektivne razloge, ki so predvsem v našem razumevanju in premajhni odprtosti za delo sindikata. V vsakdanjem delu in razpravah je prisotno pričakovanje, da bi, bili z večjo aktivnostjo sindikalnih aktivistov v krajevnih konferencah SZDL in krajevnih skupnostih možno hitreje realizirati celovit družbenoekonomski odnos. To po drugi strani pomeni, da ne moremo realizirati družbene funkcije SZDL brez aktivnosti in prisotnosti sindikata, torej brez aktivnega vpliva združenega dela oziroma delavcev v zdruđenem delu. Zato moramo poudariti izredno pomembno vlogo, ki jo pri uresničevanju ustave in statutarne koncepcije SZDL ima prav aktivna funkcija sindikata. Tedišče dela osnovne organizacije sindikata je v tem trenutku na urejevanju samoupravnih odnosov oziroma njihovo uveljavljanje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, torej na samoupravni organiziranosti združenega dela. Naša skupna težnja mora zato biti, da sindikat čimpreje izbojuje politično bitko znotraj združenega dela. Samoupravni položaj in možnost delavca, da odloča o združenem delu je pogoj, da zaživi ustavna koncepcija krajevne skupnosti ter da se delavčev vpliv začuti tudi v SZDL. Samo v takšni zvezi je racionalno politično jedro za skupno akcijo in uresničevanje družbenoekonomske koncepcije krajevne skupnosti. Ce delavčevega vpliva v TOZD ni, sindikat pa mora zagotoviti politične pogoje za to, če tam delavec ne odloča o pogojih in rezultatih svojega dela, potem je to nemogoče nadomestiti na ravni krajevne skupnosti oziroma občine. Temeljna celica odločanja delavca znotraj združenega dela in s tem znotraj družbe je TOZD. Zato je prav, da je pozornost sindikata usmerjena na organiziranost in odnose v organizacijah sindikata. Zaradi tega je občinski svet ZS organiziral problemsko konferenco o odnosih temeljna organizacija združenega dela - krajevna skupnost, kjer smo ocenili sedanjo situacijo in pripravili stališča za bodoče naše skupno delovanje in uspešnejše rezultate medsebojnega povezovanja. J. Sojer Konec lanskega leta pričeta novogradnja Kovinarske na Kralovšah že dobiva končno podobo NAČRTI KOVINARJEV SE URESNIČUJEJO Kovinarska je vrhniški samorastnik. Trideset let je rastla in se iz najskromnejših razmer širila in dograjevala po svojih močeh s skromnostjo in voljo ter brez tujih vlaganj. Sirila je svojo dejavnost in svoj domet na tržišču, širila je prostor ter iz leta v letu večala število zaposlenih. Obstoječa lokacija ji je začela postajati tesna, delovne razmere so začele zaostajati za drugim razvojem in delavci so začeli razmišljati o novih razvojnih poteh. Zaživela je misel o novi lokaciji ter o novem in kolikor mogoče sodobnem obratu. „KOVINARSKA" VRHNIKA p. o. objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1) več priučenih delavcev v kovinski stroki z znanjem elektrovar-jenja 2) več delavcev (delavk) za priučitev v kovinski stroki - začetnikov 3) več učencev v gospodarstvu za ključavničarsko in avtokleparsko stroko 4) enega čuvaja Poskusno delo en mesec. Stanovanje ni zagotovljeno. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni od datuma objave. Prijave sprejema Odbor za medsebojna razmerja ..KOVINARSKA" VRHNIKA. PARTIZANSKIM KURIRJEM, VEZISTOM IN SODELAVCEM PARTIZANSKIH ZVEZI Na pobudo Odbora IV. brigade VDV partizanskih kurirjev Slovenije ter nekdanjih kurirjev TV postaj, pripravljamo ZBOR PARTIZANSKIH KURIRJEV IN VEZISTOV NOTRANJSKE, za območje občin Vrhnika, Logatec in Cerknica. Pozivamo vse nekdanje partizanske kurirje, veziste in terenske sodelavce kurirskih postaj, ne glede na katerem območju Jugoslavije so med NOB sodelovali in danes prebivajo na območju navedenih občin, naj javijo svoje naslove iniciativnemu odboru za ustanovitev Pododbora IV. brigade VDV partizanskih kurirjev Notranjske. Podatki naj vsebujejo: priimek in ime, rojstno leto, morebitno ilegalno ime, točen naslov sedanjega bivanja ter na kratko v katerih partizanskih enotah — ustanovah je sodeloval kot kurir-vezist ali stalni terenski sodelavec partizanskih zvez. Za podrobnejše informacije vam bomo ob prijavi poslali posebno popisnico! Podatke sporočite na naslov: VINTAR Jože, Vrhnika, Ulica 6. maja št. 10, pošta 61360 Vrhnika. PRIPRAVE NA PROSLAVO AKTIVISTOV OF IN BORCEV NOV NOTRANJSKE Občane smo v našem časopisu že obvestili o 3. srečanji aktivistov OF in borcev NOV Notranjske, ki bo v začetki septembra na Vrhniki. Danes lahko le na kratko poročamo o pripravah na to letošnjo največjo proslavo v naši občini. Organizacijski odbor, ki ga je imenovalo predsedstvo OK SZDL Vrhnika, je vzpostavilo več komisij, ki naj s svojim operativnim delom pripomorejo, da se bodo gostje in obiskovalci 11. septembra na Vrhniki kar najbolje počutili. Te komisije so: tehnična, ki jo vodi tovariš Franc Žužek, programska, ki jo vodi tovariš Pavel Mrak, propagandna, ki jo vodi tovarišica Tatjana Hrovatin in finančna, ki jo vodi tovariš Alojz Sivka. Vse komisije so že naredile svoje programe dela in upamo, da bodo delo, za katerega so zadolžene, uspešno opravile. M. M. Pod od ideje do realizacije ni bila lahka. Prenekatere ovire so grenile snovanja in samo s skupnimi napori ter široko podporo so lani lahko zabrneli gradbeni stroji na našem gradbišču. Tik pred koncem leta, 14. decembra, smo v zasneženi pokrajini in ob skoraj do vrha z vodo napolnjenih temeljnih jamah optimistično zabetonirali temeljni kamen za novo halo. Priznati moramo, da kljub veliki zanesenosti in postavljenim terminskim planom marsikdo ni verjel v to, kar je danes že stvarnost! Ob takšnih vremenskih razmerah, kakršne so takrat in kasneje še ves december ter del januarja bile, in ob tako tesno zastavljenih rokih posameznih del, je bilo to tudi težko verjeti. Toda optimizem je vendarle bil utemeljen. S prizadevnostjo vseh, ki so v akcijo bili kakorkoli vključeni, je v 5 mesecih zrasla sodobno oblikovana hala, ki bo dajala delo in kruh prenekatere-mu kovinarju, Vrhniko samo pa bo obogatila in polepšala. Postavljena je zgradba s 3000 kv. m proizvodnih in ca. 300 kv. m pomožnih pokritih in zaprtih površin, zraven nje pa je še izredno prostrano dvorišče, ki garantira možnosti nadaljnjega širjenja. Dela sicer še niso končana, ampak bodo z .vso intenzivnostjo potekala še vse poletje tja do jeseni, kljub temu pa zgradba že dobiva dokončno podobo. Polged nanjo s ceste ali kjerkoli od zunaj je za slehernega prijeten in zanimiv, pogled nad prostorom v notranjosti pa je za dosedanje pojmovanje nas, kovinarjev, kar veličasten. Prepričani smo, da bo prihodnost hale dala odlične osnove za urejene delovne razmere, za povečan obseg proizvodnje in tudi za nadaljnji načrtni razvoj. Ob novogradnji Kovinarske so se posebej izkazale tri reči in sicer: moč kooperacije in industrijskega sodelovanja, industrijska izdelava montažnih elementov in samoupravno sporazumevanje o skupnem vlaganju za tiste namene, ki bodo koristili še drugim graditeljem na področju Kralovš ali v njihovi soseščini. Pri operativni izgradnji sodeluje veliko kooperantov, od katerih vsak prida svoj del takoj ko je na vrsti. Povezuje jih izvajalec gradbenih del s svojim inženiringom, ki pa je v tesni zvezi z investirorjem. Ob stalnih in tesnih medsebojnih kontaktih tako gradnja hitro napreduje in kljub tesno zastavljenem terminskemu planu sledi rokom. Ponovno se je izkazalo, da je danes gradnja efektna in sodobna, če so uporabljeni standardi in industrijsko izdelani montažni elementi. Brez teh si ne bi mogli več niti zamišljati hitre gradnje. Najpomembnejša izkušnja Kovinarske in še nekaterih v njeni soseščini na Karlovšah, ki nam jo je dala novogradnja, pa je vsekakor samoupravno sporazumevanje o skupnem vlaganju v tiste namene, ki ne bodo koristili le Kovinarski, pač pa tudi ostalim na področju industrijske cone ali na poti do nje. Sklenjen je bil namreč samoupravni sporazum za izgradnjo visokonapetostnega kabla od razdelilne transformatorske postaje na Vrhni- ki mimo starega kolodvora, transformatorske postaje Kovinarska in Ščetinarne, do postaje Droga. Kabel bo služil za napajanje vseh navedenih postaj in še za pokrivanje potreb stanovanjske izgradnje na področju Vrtnarije ter njene okolice, zato so investicijo sklenili financirati s skupnimi močmi. Kovinarska, Samoupravna stanovanjska skupnost, Sklad stavbnih zemljišč, Industrija usnja Vrhnika, Droga in Elektro Ljubljana so se s samoupravnim sporazumom dogovorili za kritje stroškov izgradnje v višini 135 starih milijonov. Celotna investicija za visokonapetostni kabel je tolikšna, da bi za enega graditelj a predstavljala izredno finančno obremenitev in bi bila težko izvedljiva, s skupnim vlaganjem pa se breme porazdeli na vse zainteresirane. Podobna skupna akcija je načrtovana tudi za izgradnjo kanalizacijskega sistema. Zaključimo lahko, da so dolgoletna prizadevanja in uspehi poslovanja delavcev Kovinarske dali osnovo, da gradnja proizvodne hale pa Kralovšah poteka povsem po predvidenh rokih in zastavljenem planu. Čeprav se pojavljajo različne težave kot pri vsaki gradnji, jih pravočasno in uspešno premagujemo. VSI ISKRENO ŽELIMO, DA BI BIL TEMELJNI KAMEN, KI SMO GA POLOŽILI KONEC LANSKEGA LETA, TRDNA PODLAGA ZA ZDRAVO RAST IN HITREJŠI RAZVOJ KOVINARSKE. Pričakujemo, da bomo s pridobitvami investicije dosedanje delovne in finančne uspehe, ki so gradnjo sploh omogočili v bodoče lahko še izboljšali. Prepričani smo tudi, da bodo izkušnje, kijih bomo s to gradnjo pridobili, koristile ne le Kovinarski in njenim delavcem, pač pa tudi širši družbenopolitični skupnosti, saj dovolj zgovorno potrjujejo moč samoupravnega sporazumevanja. JANEZ inž. ZALOŽNIK jali, pa so jih spretne roke že ujele. Večina jih je takoj končala v etru. Modrase in belouške so našli ob železnici in izviru Ljubljanice, kuščarje pa vsepovsod po gozdu. Skupina, ki proučuje favno sladkih voda, je ugotavljala onesnaženost izvirov in lovila žabe in ostale drobne živali. Jamarji so pregledali podzemlje Javorča in Ljubljanskega vrha, merili jame in nabirali jamsko ilovico ter lovili živali, ki žive po stenah jam. Žal pa jim je zmanjkalo časa, da bi obiskali vse jame v naši okolici. Tudi astronom in fotograf sta imela v tistih dneh veliko dela. Delo udeležencev se je delilo na terensko in kabinetno, kjer so nabrani material shranjevali in ga bodo v šolskem laboratoriju do podrobnosti preiskali. Do kakšnih zaključkov bodo prišli, pa bomo, kot so nam obljubili, kmalu obveščeni. Kljub napornemu delu pa niso pozabili na sodelovanje z mladimi, Mladi raziskovalci so z zanimanjem poslušali vaščane ki ga v Verdu ni bilo težko vzpostaviti. Poleg spoznanega večera smo skupaj na predvečer 1. maja prižgali kres na Ljubljanskem vrhu, imeli piknik v Retovju, odigrali prijateljsko nogometno tekmo, med plesom v mladinskem klubu pa smo se pomerili v kvizu iz spretnosti in znanja. PRVA PODELITEV BRONASTIH PRIZNANJ OF SLOVENSKEGA NARODA V NAŠIH KK SZDL Letos so ob prazniku OF vse krajevne konference SZDL v občini prvič podelile svojim najzaslužnejšim aktivistom - družbenopolitičnim delavcem najvišja priznanja, ki jih krajevne konference SZDL lahko podelijo, to so bronasta priznanja OF slovenskega naroda. V vseh trinajstih krajevnih skupnostih je bilo letos podeljenih 37 priznanj. Podelitve so bile združene s proslavami in slavnostnimi sejami krajevnih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Krajevne konference so se ob tej priliki zahvalile s primernimi pismenimi zahvalami tudi tistim aktivistom SZDL, ki že dalj časa aktivno in tvorno sodelujejo v družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah, društvih organih krajevne samouprave itd. Tako so prvomajski prizniki prehitro minili. Težko je bilo slovo mladih, ki so delali kot ena družina. Zagoreli od sonca in utrujeni, a veseli uspele akcije, so se odpeljali na vse strani, prav gotovo pa se radi spomnijo na Verd, kjer so se počutili kot doma. GABRIJEL HLADNIK VERD POD MIKROSKOPOM Med prvomajskimi prazniki, to je od 27. aprila do 2. maja, smo v Verdu gostili Klub mladih raziskovalcev (ali s kratico KMR). Sestavljajo ga dijaki pobratenih gimnazij Ivana Cankarja iz Ljubljane in Kopra, ki nameravajo tudi svoj visokošolski študij posvetiti raziskovanju. Mladi raziskovalci so bili nastan- Konjski klanec, ki je dobil ime v jeni v Zadružnem domu, kuhinjo pa so imeli v bivši vaški gostilni. Verd so si izbrali zaradi izrednih možnosti delovanja vseh sekcij, ki delujejo v sestavu kluba mladih raziskovalcev: Barje, kraški svet, Ljubljanica, gozd, kraške jame, avto cesta, industrija, kmetijstvo, nove in stare zgradbe, veliko običajev in kulturno življenje, pa grad Bistra in nedaleč stran rojstni kraj njihovega patrona, Ivana Cankarja Skupina je štela 30 članov, ki so bili razdeljeni v več sekcij: etnografi so poizvedovali po vaških običajih, kulturnih društvih, ki so doslej delovala, izvoru imen nekaterih delov vasi, kot je na primer času turških osvajanj, pa o dobro ohranjenih kaščah, ki segajo nekaj stoletij nazaj. Socialni geografi so opazovali pogoje za življenje na vasi, njeno razčlenjenost, vpliv bližine mesta in nagle industrializacije, vedno večji priliv ljudi iz drugih republik itd. Skupina biologov se j delila v več vej. Botaniki so ugotavljali prepletanje rastja na prehodu Barja v kraški svet, ga popisali ter zbirali vzorce in primerke. Tudi insektov je tu veliko in na koncu je bila njihova zbirka res bogata. Lovili so metulje, čmrlje in najrazličnejše hrošče. Plazilci so se ravno prebu- KRATKI PODATKI O TV 17 Spominsko obeležje na Slemenih TV 17 je bila ustanovljena v novembru leta 1942, v času, ko se je Glavno poveljstvo slovenske partizanske vojske preselila v Dolomite. Sprva je delovala pod nazivom „KARAULA 3", od januarja 1943. leta pa seje preimenovala v „TV17" in je bila ena prvih kurirskih TV postaj v Sloveniji. TV 17 je delovala v gozdovih za Ljubljanskih vrhom in se je zaradi varnosti in konspiracije stalno selila na razna skrivna mesta. Tako je v času svojega delovanja ta kurirska postaja zamenjala preko 20 taborišč, od Ljubljanskega vrha, Tolstega in Kamnega vrha, tja do bližine Košenic na Pokojišču. Borci - kurirji TV 17 so vzdrževali redne kurirske zveze s: T V 10 pri Zavrhu nad Iško, smer Notrarrjska-Dolenjska, TV 2 a Kališe pri Logatcu, smer Primorska, TV 2 Dolomiti, smer Horjul--Dobrova-Ljubljana s povezavo z Gorenjsko. V letu 1943 so vzdrževali po potrebi tudi direktne zveze preko minirane in zastražene nemške okupacijske meje z enotami in ustanovami NOV in POS na področju Žirovskega vrha za gorenjsko smer. S prevzemanjem in dostavljanjem pošte, literaturo, vodenjem funkcionarjev, partizanskih enot in spremljanjem prostovoljcev, ki so odhajali v partizane, je TV 17 povezovala tedanje partizanske enote, rajonske, okrožne in kasneje okrajne odbore OF in komiteja KP Slovenije na teritoriju današnjih občin Cerknice, Logatca, Vrhnike in Ljubljana-Vič. Kurirske poti TV 17 preko močno zastražene železniške proge in ceste Ljubljana-Trst, nemške okupacijske meje in ob gostih sovražnih postojankah na dolomitskem področju so bile ene najtežjih v Sloveniji. ■ Redne zveze so kurirji vzdrževali na dogovorjenih „javkah" dvakrat tedensko v vsako smer, včasih tudi pogosteje, odvisno od potreb in stanja na posameznih področjih. V nujnih primerih pa so se opravljale tudi izredno direktne zveze. TV 17 je štela poprečno od štiri do deset kurirjev, odvisno od števila zvez, ki jih je bilo potrebno vzdrževati. Po kapitulaciji Italije se je število kurirjev povečalo do 18 borcev. Sovražnik je za kurirji stalno oprezal, skušal odkriti njihova taborišča, javke in prehode, jim postavljal zasede, jih napadal, a zveza je ostala in delovala ob še tako težkih pogojih. Ob novem letu 1945, točneje 29. decembra 1944, so Nemci in domobranci iz postojanke v Borovnici, s pomočjo domačih izdajalcev, uspeli odkriti taborišče kurirjev v bližini gozdne poti Spodnja Stružnica pri Tolstem vrhu. Kurirje so presenetili v mraku zgodnjih jutranjih ur, ko so ti še spali v treh šotorih. V hudem sovražnem ognju so se kurirji, napol oblečeni, prebili skozi obroč. Eden od njih je bil težje ranjen in se je nato zdravil v bolnišnici Snežnik, kjer je kmalu okreval. V hudi zimi, brez potrebne opreme in zaradi stalnega zasledovanja ni bilo mogoče redno opravljati kurirske dolžnosti in zato je bila TV 17 za nekaj časa ukinjena. V zčaetku aprila 1945 pa so bile postojanke in zveze ponovno vzpostavljene. 7. maja 1945. leta je TV 17 prenehala delovati. Kurirji so se zbrali na Bloški polici, od tam pa v maršu krenili preko Grahovega in Cerknice na Rakek, od koder so se z vlakom odpeljali do VErda, nato pa krenili na Vrhniko, kjer so prespali v tedanji Polakovi tovarni. Ker so bili v smeri Log, Dragomer in Brezovica še boji z nemško-do-mobranskimi zaščitnicami, so iz Vrhnike krenili preko Borovnice, Pod peč i in Črne vasi proti Ljubljani, kamor so prispeli 9. maja dopoldan in bili razporejeni na nove dolžnosti v enote KNOJ. TV 17 in dejavnost kurirjev med NOB pa ne. bi bila mogoča brez dobre povezave kurirjev s terenskimi delavci aktivisti in sodelavci ter njihove materialne in moralne podpore. Mnogi zavedni in hrabri sodelavci so kurirjem nudili vso pomoč pri opravljanju njihovih nalog. Pri opravljanju teh nalog pa ni šlo brez žrtev. Od kurirjev, ki so v času obstoja TV 17 na tej kurirski postaji delovali, so padli štirje tovariši: FRIŠKOVEC JOŽE, doma iz Drenovega griča, ki je padel konec oktobra 1943 pod streli Čerkezov (specialno izurjenih nemških pat-rol) iz postojanke na Štampetovem mostu, na gozdni poti k Logaški Cešnjici nad cesto, ki pelje na Tolsti vrh. V jubilejnem letu - 85-letnici TITOVEGA rojstva, 40. obletnici prihoda TITA na čelo KPJ, 40. obletnici USTANOVNEGA KONGRESA KP SLOENIJE in v spomin na dogodke iz naše NOB pred 35 leti VABIJO OBČINSKI ODBOR ZZB NOV VRHNIKA, ODBOR „SREČANJA SKOJEVCEV 77" NEKDANJI KURIRJI TV 17 delovne ljudi in občane, borce narodnoosvobodilne vojne, kurirje in vez is te na Proslavo ob otvoritvi obnovljene kurirske postojanke TV 17 na SLEMENIH za Ljubljanskim vrhom, ki bo v nedeljo, 3. julija 1977, ob 10. uri. Delovni kolektivi, organizacije, društva, izkoristite priložnost za skupinska srečanja v gozdovih za Ljubljanskim vrhom. OTVORITEV TV 17 BO V VSAKEM VREMENU! ODBOR ZA PROSLAVO KRZNAR IČ MARKO, po narodnosti Hrvat in do odhoda v partizane sezonski delavec na ! Vrhniki. Padel je junija 1944 na prehodu preko železniške proge med Križem in Mirško kolono. Raztrgala ga je sovražna mina. Težko ranjenega so zverinsko pobili domobranci, znani belogardisti iz Verda, s svojim kolovodjem Karlom Hrenom na čelu. SOBKO MIROSLAV-MIRO, doma iz Cerknice, je padel kot kurir pod kroglami belogardistov nekje pri Hinjah v Suhi krajini leta 1944. KOŽAR JOŽE-KRPAN, doma iz Hoterdrščice, padel neznano kje v nemški ofenzivi 1944. Kot kurir TV 18 je 14. marca 1945 junaško padel tudi domačin CELARC JAKOB-RADO iz Vrhnike. Poleg omenjenih žrtev so bili med kurirji T V 17 trije borci težje in dva lažje ranjena. Od kurirjev, ki so med NOB sodelovali na TV 17, jih danes živi še osemnajst. Na pobudo nekdanjih skojevcev iz Vrhnike, bo v letošnjem letu jubilejev Zveze komunistov in tovariša Tita obnovljena kurirska postojanka TV 17 na Slemenih za Ljubljanskim vrhom, kjer bo 3. julija dopoldan odkrito spominsko obeležje. J. V. Namen zapisa, ki ga pričenjamo objavljati v tej številki v obliki podlistka, je iztrgati iz rok pozabe spomin na nekatere dogodke pred tridesetimi in več leti, ki so pričeli že bledeti v spominu tovarišev, ki so še med nami. Mnogi, ki bi s svojimi spomini na najtežji čas v zgodovini slovenskega naroda lahko veliko prispevali k temu, da bi bila slika popolna, so danes že pokojni in nam bo tako marsikateri dogodek ostal za vedno nepojasnjen. Avtor pričujočega zapisa v prvem delu obravnava razmere na področju zvez in obvezščanja v Sloveniji, v drugem pa opisuje stanje, kakršno je bilo na teritoriju naše občine, zlasti TV 17. Vse, ki bodo te spomine prebirali in se bodo morebiti spomnili kake podrobnosti v zvezi z opisanimi dogodki prosimo, da nam to sporoče v uredništvo, ker nameravamo kasneje te dogodke še podrobneje obdelati in zapisati. Brez dobro organiziraniz zvez bi prav gotovo ne bilo tako uspešnega oboroženega boja in ne tako učinkovite, organizacije odpora proti okupatorjem kot ga je v letih 1941-1945 vodila Osvobodilna fronta slovenskega naroda ob odločilnem deležu Komunistične partije Slovenije. Sistem partizanskih zvez v na- rodnoosvobodilnem boju bi lahko primerjali z delovanjem živčevja v človeškem organizmu. Živčevje prenaša v center, tj. v možgane podatke, ki jih zbirajo oči, ušesa, usta in druga čutila o tem, kaj se dogaja zunaj in znotraj zapletenega človekovega organizma, center pa nato po živčevju razpošilja posameznim organom ustrezna navo- dila in ukaze. Nekaj podobnega se je dogajalo v organizaciji narodnoosvobodilnega gibanja in oboroženega boja tudi pri nas v Sloveniji. Preko dobro organiziranih zvez, ki so bile pred okupatorjem in domačim izdajalcem skrbno prikrite, so prihajali v osrednje vodstvo vsi podatki, zaznave, obvestila in od tod v osnovne celice odpora potrebni ukazi in navodila za akcije. Zvezam je naše vodstvo med NOB posvečalo že od vsega začetka vso pozornost. Od svojih najosnovnejših oblik so se stalno razvijale, izpopolnjevale in sproti prilagajale nastalim možnostim in potrebam. Prav Komunistična partija Slovenije in njeni člani so imeli v teh stvareh izredno bogate izkušnje že iz časov ilegalnega boja za pravice delovnega človeka v predaprilski Jugoslaviji. Ni naključje, da je v našem partizanskem boju sodeloval neposredno pri zvezah mnogo večji odstotek ljudi kot na kateremkoli drugem bojišču in kot običajno računa z njimi katerakoli formacija operativne vojske. Po dokumentarnih podatkih je od 41.000 borcev, kot je NOV Slovenije štela v marcu 1945, sodeloval v posebnih enotah za zveze kar 5.800 borcev, od t,ega 1800 kurirjev terenskih relejnih kurirskih postaj. Sem ne štejemo vseh tistih borcev, ki so se s kurirskimi nalogami ukvarjali le občasno, niti kurirjev in kurirk oblastnih organov, družbenopoli- tičnih organizacij ali aktivistov kurirjev na samem terenu. Teh je bilo še mnogo več. Partizanske kurirske zveze v Sloveniji so bile nekaj edinstvenega. Take organizacije relejnih kurirskih zvez ni bilo zaslediti v drugih pokrajinah Jugoslavije in ne v organizaciji odpora v drugih deželah Evrope. Razvoj partizanskih zvez v Sloveniji bi lahko razdelili na tri značilna obdobja: Prvo zajema leto 1941 in prvo polovico 1942. Ljubljana je bila tedaj središče NOG. Tu se je nahajalo tudi osrednje vodstvo z vsemi centralnimi ustanovami. Drugo sega v čas do kapitulacije Italije septembra 1943. Za to obdobje je značilen razvoj narod-nosvobodilne vojske Slovenije od področnih odredov v maneverske brigade, divizije, v katerem je dan močnejši poudarek vojaški komponenti narodnosvobodilnega boja. Tretje zajema obdobje od kapitulacije Italije do konca vojne. V tem času narodnoosvobodilno gibanje hkrati z narodnosvobodilno vojsko doseže največji razmah. Za sistem partizanskih zvez pa je tedaj značilna organizacijska utrditev in specializacija zvez v vojaških enotah, medtem ko ločeno od teh deluje po vsej Sloveniji omrežje posebnih terenskih kurirskih TV postaj, katerih ustanavljanje sega v jesen leta 1942. V začetku vstaje in v prvih letih narodnoosvobodilnega boja smo poznali predvsem kurirske zveze, kasneje so se razvile tudi radijske in druge zveze. Glede na namen tega prispevka nas zanimajo predvsem relejne TV kurirske zveze v sestavu katerih je od novembra 1942 dalje delovala tudi kurirska postaja TV 17. Za začetek in razvoj teh zvez so morali obstojati ustrezni pogoji in potrebe. Partizanske zveze so se namreč vseskozi razvijale skladno z razvojem narodnosvobodilnega boja in narodnoosvobodilne vojske in so bile praktično tudi same del tega razvoja. O tem nekaj podatkov: 27. aprila 1941 je ustanovljena Osvobodilna fronta. Po vsej Sloveniji potekajo organizacijske, politične in vojaške priprave za oborožen boj proti okupatorju, ko bo za to primeren čas. 22. junija 1941 Nemci napadejo Sovjetsko zvezo. V Ljubljani je ta dan ustanovljeno Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet in 22. julija je že izvedena prva vojaška akcija. Vstaja je pričela, prvi borci slovenske partizanske vojske so začeli z oboroženimi akcijami. Do konca leta 1941 je v Sloveniji že 31 partizanskih čet organiziranih v sedem bataljonov. Zima je vstajo zavrla, spomladi leta 1942 pa je zlasti v takrat imenovani Ljubljanski pokrajini, ki so jo zasedali Italijani, izbruhnil boj z novo močjo, tako da je bil okupator prisiljen izprazniti skoraj vso Dolenjso in Notranjsko in se umakniti v večja in bolj utrjena središča. Nastaja prvo osvobojeno ozemlje in prvi zametki nove ljudske oblasti. Nadaljevanje prihodnjič Po končani drugi svetovni vojni smo se vračali domov z vseh koncev sveta. Nekateri nismo bili doma že dve ali tri leta, nekateri pa tudi štiri DOBRI VRHLMIČANI NJIHOV KRUH OB 35. OBLETNICI SKOJA NA VRHNIŠKEM PODROČJU OBJAVLJAM NEKAJ ČLAN KOV IZ ARHIVA IN ZGODOVINE SKOJ-a JUGOSLAVIJE O dogodkih zadnjega leta vojne, ki je bilo najbolj krvavo, od domačih ni bilo sporočil. Kako je doma? Ali je še kdo živ? AK me mati in sestre pričakujejo, ali mislijo, da sem mrtev? Kaj je z mojimi prijatelji? Kako so prestali vojno in kakšno bo naše snidenje? Take in še na tisoče podobnih misli mi je rojilo po glavi, ko sem se 2. junija 1945 vozil z vlakom iz Reke proti Ljubljani. Na Reki smo čakali na ta vlak več kot en teden. Nastanjeni smo bili v neki zapuščeni vili blizu morja. Hrane ni bilo takrat mogoče dobiti nikjer. Štab za repatriaci-jo vojnih ujetnikov in internirancev za Hrvaško nam je dodelil le nekaj koruznega zdroba in nič drugega. Tudi soli ne! Dobili smo po dva obroka neslanega in nezabeljenega koruznega močnika na dan. Pa še majhne porcije so bile. Na trgu na Reki, kjer se je roba bolj zamenjavala kot prodajala in kupovala, sem zamenjal zadnji kos mila in volneno jopo za liter vina in kilogram češenj. Bili smo mladi in zdravi. Ravno v letih, ko človek zaključuje svoj telesni razvoj in se dokončno oblikuje. In takrat največ potrebuje. Lakota je pa res neusmiljena in neizprosna. „Kako bi jedel sam kruh, ko bi ga imel! Kdaj sem že jedel nazadnje kruh? Saj ne vem več!" Zopet mi je prišla na misel krompirjeva solata s čebulo in bučnim oljem ter domač črn kruh, kot je bilo včasih doma za večerjo. Ne vem, zakaj sem se prav te jedi vedno spomnil, kadar sem bil lačen? No, pa kaj bi jadikoval sedaj, ko sem že skoraj doma! Moj cilj je bila Koroška. Tam pa so včasih pravili, da rženega in ajdovega kruha pri dobrem gospodarju nikoli ne sme manjkati. Reka- Ljubljana-Maribo r--Dravograd-Mežica. Še en dober dan vožnje, potem bo vsega hudega konec. Zmotil sem se! Saj vlaki še vendar nimajo voznih redov. Saj jih tudi ne morejo imeti. Proge, mostovi pa tudi železniške postaje so porušene. Ni dovolj lokomotiv in vagonov. Vlak s kakimi tremi ali štirimi vagoni je vozil do Postojne zelo počasi. Ne vem zakaj. Potem pa je proti Logatcu najmanj podvojil svojo hitrost. Na lesenih sedežih starega vagona smo spoje tračnic še posebno dobro občutili. Mimo postaje Logatec smo kar zdrveli. Saj se je vlak ustavljal le na glavnih postajah. Že so se zaslišale ugotovitve: ,,No, sedaj bomo pa kmalu v Ljubljani!" Tedaj pa zacvili na vse pretege in vlak se ustavi. Ko smo radovedno pogledali skozi okno kaj je, je nekdo zavpil: „Vsi dol, treba bo peš do Vrhnike, k .. je Štampetov most porušen!" V moji družbi sta bila še dva Mariborčana mojih let, ki sta se prav tako vračala domov. Ker nismo imeli prtljage, smo brž poskakali z vagona, tako da smo bili med prvimi v koloni, tik za nekim železničarjem, ki nas je vodil po bližnjicah proti Vrhniki. Čudna druščina je bila to. Mi trije smo imeli lepe, nove ameriške vojaške obleke in čevlje, na glavah pa titovke s peterokrakami. Med drugimi je bilo videti civiliste z raznimi inozemskimi kovčki in debelimi zimskimi „krombi" plašči, čeprav je bila že prava poletna vročina. Celo narednika bivše jugoslovanske vojske smo imeli med nami. Le kje se je vzel? Zvezd res ni imel več na ramenih, a sledovi so ostali dokaj dobro vidni. Ni nam bilo kaj dosti do tega, da bi se med seboj spoznavali. Bili smo nestrpni. Vsi smo stremeli le za tem, da bi bili čimprej doma. Železničar - vodič nas je po kakem tričetrturnem pohodu v raztrgani koloni pripeljal na staro železniško postajo na Vrhniki. Pokazal je na nekaj praznih vagonov in dejal: ,.Spravite se v vagone in čakajte, da pride kakšna lokomotiva, ki vas bo odpeljala do Ljubljane!" Vstopili smo v prazen vagon in se vsedli na klop k oknu. Ura je bila okrog dveh popoldan. Ko tako sedimo in čakamo že kake pol ure, so pričeli prihajati v te vagone tudi domačini. Ni jih bilo dosti. Nasproti nas, k oknu, sta se vsedla mož in žena pri kakih petintridesetih letih. Morda sta bila iz okolice Vrhnike. Videti je bilo da sta kmečka človeka. Močna in zdrava. Moja tovariša sta zopet načela problem prehrane. Rekla sta, da gresta v bližnje hiše prosit kruha. Vabila sta me s seboj, a sem odklonil. Bal sem se, da bi zamudil odhod vlaka. Tudi njiju sem posvaril, da se naj ne oddaljujeta preveč, če hočeta še danes priti do Ljubljane. Odšla sta. Mene je omamilo močno sonce, tako da sem za hip zadremal. Pred seboj sem zagledal modro emajlirano skledo kislega krompirja s čebulo in bučnim oljem. Zraven pa pol hleba rženega kruha, svežega z močno zapečeno skorjo. Duh po svežem kruhu me je predramil. Skleda s krompirjem je izginila. Kruh tudi. Toda vonj po svežem kruhu je ostal. Ali me vara nos ali pa se mi še vedno sanja? Ne! Resnično sem zaduhal pravi domači kruh. Razširil sem nosnice in se ozrl naokrog. Ko sem pogledal proti nasprotnemu oknu, kjer sta sedela mož in žena, sem odprl usta in izbuljil oči. Čez kolena sta imela pogrnjen bel prtiček, na njem pa velik kos domačega črnega kruha in lep kos slanine. Ko je „on" zrezal slanino na manjše kose in odrezal za vsakega še kos kruha, sta pričela jesti. „Nikdi še nisem prosjačil za kruh, danes pa bom!" sem si mislil. Počasi, ped za pedjo sem se začel pomikati od okna proti koncu klopi. Potem sem se že čisto zares pripravil, da bom rekel: „Ne zamerite... ". Toda iz grla nisem spravil glasu. Požiral sem sline, pokašljeval in čakal, da mi bosta sama od sebe ponudila. Saj bi, če bi vedela kako sem lačen. Ko sta pojedla slanino, je od kruha ostal še kar dober krajec. Mož je obrisal nož najprej v prtiček, potem pa zaradi sigurnosti še v hlače in pričel zavijati kruh. Tedaj pa sem se prisedel na njuno klop in rekel: „Ne zamerite, ali bi mi lahko dali malo kruha, sem že dolgo na poti pa ... " Mož me je debelo pogledal in z oštevajočim glasom dejal: „Za hudimana, zakaj pa nisi že prej rekel, ko sva imela še slanino." Rekel sem, da zelo težko prosjačim, če pa le velika sila pride .. . Pri priči je odvil kruh in mi ga ponudil. Rekel sem, da ne smem vsega pojesti, da imam še dva lačna tovariša. On pa je dejal: ,Posluš fant! Sam ga pojej! Če ga boš na tri kose razdelil, boste vsi trije lačni. Če ga boš pa sam pojedel, si boš vsaj ti za silo potešil lakoto!" Nasvet mi je bil všeč in sem ga rade volje upošteval. Pojedel sem ves kos kruha. Bil je božanski. Tako dobrega kruha še nikdar nisem jedel, ne prej ne potem. Zahvalil sem se mu in mu povedal, kako dolgo že nisem jedel pravega kruha. Nato je še „ona" dodala, da bi moral res prej reči, ko sta imela še slanino. Bila sta dobra človeka. Nikdar ne bom pozabil njune dobrote in toplih besed. Medtem sta se vrnila tudi tovariša. Povedala sta mi, da sta tudi onadva dobila v neki hiši vsak po en kos kruha in da sta tudi onadva vsega pojedla. Nasmejali smo se in se potrepljali po trebuhih. Vsi trije smo hkrati ugotovili, da so Vrhničani zelo dobri in usmiljeni ljudje. Še kako uro smo čakali, potem smo se odpeljali proti Ljubljani. Od Ljubljane do doma sem se vozil še dva dni in sem v tem času zaužil le dve pesti češenj. Takrat sem tudi prvič videl Vrhniko. Bila je drugačna kot je danes. Ni bila tako lepa! Cankarja nisem videl, ker smo šli po stari cesti. Tudi izložb z delikatesami se ne spominjam. Ko bi bil vedel, da se bom čez štiri leta za stalno priselil v Borovnico in tam našel svojo življenjsko družico, bi takrat stopil raje v Borovnico „na okrep-čilo". O tem dogodku sem pozneje dostikrat pripovedoval svojim otrokom. Predvsem obema sinovoma, ko sta dosegla tista leta, v katerih sem bil takrat jaz. Pri tem nisem pozabil naglasiti, kako dobro je mladini danes, ko ima vsega dovolj in ne ve, kako je biti lačen. Ko sem v letih 1949-1961 služboval pri Gozdni upravi Bistri, sem o tem pripovedoval tudi delavcem, predvsem takrat, kadar smo pogozdovali okrog Štampetovega mostu ali sekali v Raskovcu. Smejali so se mi, ko sem trdil, da ni boljšega kruha, kot je vrhniški. Zatrjeval sem tudi, da če bi vedel, kdo sta tista dva dobrotnika, ki sta mi dala kruh, bi jima plačal najboljše kosilo in še Štefan fina povrhu. In če bomučakal.bom o dobrih ljudeh z Vrhnike pripovedoval tudi svojim vnukom. M. DRETNIK SEDEM SEKRETARJEV SKOJ Zakaj mi ljubimo in častimo te mlade heroje? Zato, ker so bili v prvih vrstah boja takrat, ko nas je bilo malo. Zato, ker so bili heroji Partije in SKOJ, junaki SKOJ, tedaj, ko jeihilo malo junakov. Še več. Zato, ker tedaj, ko so padali, niso izpustili iz rok zastave socializma, ampak so jo s svojo smrtjo še bolj povzdignili. Zato, ker umirajoči niso mislili nase, na strahopetno rešitev svojega življenja, ampak na Partijo, na revolucijo -. . Umrli so z očmi, ki so bile trdno uprte v veliki cilj in njegovo zmago. To svojo vero so izpovedovali s stisnjenimi čeljustmi, iz katerih ni bilo slišati niti besede partijske skrivnosti, temveč samo vzkliki partiji in komunizmu .. Njihova svetla imena, ki so poleg Dure Dakoviča in drugih, pomenijo svetilnik ne le za člane Partije, temveč za celoten delavski razred in za vse napredne rodoljubne ljudi. Od njih se je treba učiti, kako se je treba bojevati in kako umirati v boju za mir, svobodo, demokracijo in socializem ... Med monarhofašistično diktaturo, velikodržavnostjo, neljudskimi režimi in preganjanjem so v pičlih treh letih padli mnogi mladi heroji, padlo je sedem sekretarjev SKOJ. Padli so drug za drugim, ko so izvrševali svojo revolucionarno nal- logo. Njihova mladost je bila tudi mladost SKOJ. ZLATKO ŠNAJDER Rodil se je v napredni družini v Obrežu pri Slavonskem Brodu. V sedemnajstem letuje zapustil klopi prve zagrebške realke. Z ajela ga je revolucionarna vihra in stopil je v boj za resnične interese delavskega razreda. Z 21 leti je postal sekretar SKOJ in njen predstavnik v centralnem komiteju KPJ. Zadnjih pet let življenja je prebil po kaznilnicah stare Jugoslavije. Temnica ga je izmučila in umrl je avgusta 1931. leta po prihodu iz kaznilnice v Lepoglavi, od koder so ga spustili, ker so videli, da ne bo preživel. JANKO MIŠIC Rodil se je v družini, kije imela deset otrok, v vasi Slani Dol pri Samoboru. V Zagrebu je hodil in končal trgovsko akademijo. Z vrstniki iz drugih šol in tovarn se je vključil v tedanje napredne organizacije. V vrstah SKOJ je bil od njene ustanovitve. Ko so ga prijeli, je Zlatko Šnajder prevzel dolžnost sekretarja SKOJ. Ubili so ga poleti 1929 pri Samoboru. V spopadu s policijo je padel skupaj s sekretarjem SKOJ Mijom Oreškim. MIJO OREŠKI Rojen je v Zagrebu v delavski družini. Očeta je izgubil, ko mu je bilo šest mesecev, mati je skrbela zanj in še za pet otrok. Učil se je zidarskega poklica in delal na stavbah. Zelo mlad je postal član ilegalnega SKOJ. Že leta 1923 je bil eden izmed najbolj aktivnih mladih delavcev v Zagrebu. Skupaj z Jankom Mišićem je vodil plenum CK SKOJ maja 1929. Istega leta so ga prerešetali naboji v spopadu s policijo. Tako je SKOJ v enem dnevu izgubila dva ;voja sekretarja. PAJA MARGANOV1Č Rodil se je v Deliblatu pri Vršcu. Čevljarskega poklica se je izčil v Vrpcu in se kot petnajstleten vajenec vključil v vrste prebujenega in revolucionarnega proletariata. Od leta 1921 je bil v Zagrebu. Tu je kmalu postal član SKOJ, potem pa še partije. V Moskvi je obiskoval partijsko šolo Kominterne. Po treh letih in pol seje vrnil v domovino in postal vodja SKOJ. Ko je pripravljal prvomajske demonstracije so ga leta 1929 prijeli in julija istega leta zverinsko umorili, prej pa so ga strahotno mučili. JOSIP KOLUMBO V Kutjevu pri Slavonski Požegi se je v dninarski družini rodil Josip Kolumbo . Oče je padel v prvi svetovni vojni. Mater je zlomila bolezen in umrla je pet let za očetom. Po osvnoni šoli se je šel učit za ključavničarja v Zagreb, kjer je med delavci že zelo vrelo. V Nišu je postal sekretar okrožnega komiteja SKOJ. Več kot leto dni je prebil v Moskvi na komunistični univerzi. Potem ko sta padla Mišić in Oreški, se je vrnil v domovino kot sekretar SKOJ. Policija ga je ubila avgusta 1930 v Zagrebu. PERO POPOVIČ-AGA Rodil se je v Titovem Užicu. V devetem letu je ostal brez staršev, prepuščen je bil skrbi sirotišnice. Čevljarskega poklica se je izučil leta 1921 v Novem Sadu, kjer je nekaj časa delal, potem pa se je preselil v Beograd. Kot vsi drugi voditelji SKOJ je veliko potoval po domovini in utrjeval organizacijski ustroj SKOJ. V spopadu s policijo na Goljaku v Zagrebu sta padla tudi Kolumbo in Aga. Oba sekretarja sta izpolnila dano prisego, da ne bosta prišla živa v roke policiji. V njegovi beležnici so našli zapisano tudi tole: „Kdor umere za največje delo - za osvobojenje delovnega ljudstva, ve, zakaj je umrl." JOSIP DEBELJAK Rodil se je v vasi Orešje v Hrvatskem Zagorju. Začel je kot pekovski vajenec in kasneje neutrudno nadaljeval delo v sindikatih pekovskih delavcev. V osemnajstem letu je postal član SKOJ. Znanje si je, podobno kot drugi skojevci, nabiral s prebiranjem napredne literature in z razvijanjem dejavnosti z mladino. Na partijskem šolanju v Moskvi je prebil skoraj polni dve leti. V domovino je dopotoval po novici, da sta padla Aga in Kolumbo. Oktobra 1931 je bil po spopadu z agenti in policijo huje ranjen. Po dolgem odporu proti policiji so ga ubili v Zagrebu. PEJIČ TOMISLAV SVEČANA SEJA V KS BLATNA BREZOVICA Tudi v naši krajevni skupnosti smo se z vso resnostjo lotili priprav, da bi pomembne jubileje tovariša TITA in komunistične partije kar najsvečaneje proslavili. Krajevna konferenca SZDL je skupaj s krajevno skupnostjo, osnovno organizacijo ZSMS, odborom Zveze borcev in PCD pripravila svečano sejo 24. aprila 1977 v Gasilskem domu in so seje v velikem Številu udeležili vabljeni, to je preko 60 krajanov naše krajevne skupnosti Na svečano Sejo smo povabili tudi tri člane prvega odbora OF, ki je bil ustanovljen v mesecu oktobru 1941. leta. to je tovariše: Antona Gregorka. Antona Umka in Antona Lenarčiča Ostalih preminulih Članov prvega odbora smo se spomnili in počastili njihov spomin /. enomi-iHitnim molkom Delegacija, ki so jo sestavljali tovariši Rado Skubic član ZB, Milan Umek predstavnik mladine in Nataša Istenič predstavnica pionirjev pa je odnesla venec na spominsko obeležje. Glede na tO, da se jc seje udeležilo velike rjanov od 62 vabljenih sta mai ;ala le dva in se ta dva sla bila na službenem potovanju in da so se je udeležili tudi pionirji iz osnovne šole Bevke in Drenovega Griča teh je bilo preko 30 in obe njihovi lovarisiei, se je naša seja spremenila v proslavo. Po referatu, v katerem je bila orisana pol tovariša Tita in razvoj naše partije ter bilo omenje- no tudi delo in razvoj v naši krajevni skupnosti, smo podelili naslednja priznanja: Bronasta priznanja OF so prejeli tovarišica Dragica Mušič, Anica Gostiša in Franc Gregorka. Krajevna konferenca SZDL je podelila posebna priznanja s šopkom cvetja šc živečim članom ustanovnega odbora OF. Tega priznanja je bil še zlasti vesel tovariš Anton Lenarčič, ki ga je prejel dan pred smrtjo. Krajevna skupnost je glede na večletno delo v krajevni skupnosti in na zasluge pri uveljavljanju in razvoju samoupravljanja, delegatskega sistema in komunalne op-lemljenosti v krajevni skupnosti podelila pet posebnih priznanj. Te so prejeli tovariši: Anton Tesar — predsednik KS. Albin Tesar — član KK SZDL iu Kari Gregorka - član odbora ZZB NOV. Za uspešno delo v mladinski organizaciji ter na področju telesne kulture in pri izgradnji košarkaškega igrišča v KS so priznanja IZPOVED UGOJINSKE CESTE O davno, davno že minili tisti lepi so časi, ki lahki > štejejo v čast se ligo/nski vasi. Iz \ rzdvneu na Vrhniko nekoč Cankarjeva mati, prišla po meni je, z ženinom in veselimi svati Njen duh pa ostal nam vsem /c v spominu, sredi Vrhnike kip, nas veliki pisatelj, njen sin. Skrbno proti Ligo/ni on se ozira, sprašuje, zakaj stopinj njegove matere se ne stlakuje. S Cankarjem tudi Ligo/na modruje, bolezni boji se, če se kmalu kaj ne osnuje. Boji se, da poslala žabja bo vas, saj blati > in prah segata že gori v vas. Kanglja z mlekom mirno stoji ob cesti, ozira p< > sebi se in sprašuje, le kaj ima na vesti, da blati', prah gnusen se po njej debelo nabira, zakaj, saj se od nje tudi denaree za cesto pobira. A vtobus prav žalosten v vas pribuči, prevaža on potnike, ki vsi so prašni. Ponosen je on, da vozi ta rod, srčno pa zeli si tlakirano pot. Pod Celem pa Jičko stoka močno, oh kartea moja, kako je za naju hudo. Koliko morava davkov za ceste plačati, le kako da ne morejo je nama zravnati. Cvili tudi traktor in škriplje kolo, dragi prijatelji, treba bo vzeti slovo. Na ligojnski cesti ni nama več živeti, raje se peljiva tja, kjer se cestica sveti. Ne razumem kako, da silna armija naša, do mene, ceste uboge, tako se brezčutno obnaša. Skupaj se zbere, s težkimi tanki v Razore zdrvi, po meni [xt pušča neštete globoke sledi. Očitkov teh grenkih hrbet moj toliko zmelje, in sram me je, da že tako dolgo onesnažujem okolje. Premišljujem i>a vedno ali gozdna sem pot, ali sem cesta, [kj kateri se vozi brezsrčni gospod! MELE MIRKO prejeli tudi naslednji mladinci: Srečo Jeraj, Milan Umek, Rajko Pire, Gorazd Vrhovec in Darko Jeraj. Poleg teh pa so za večletno delo na vseh področjih dela prejeli priznanja še tovariši Franc Umek, Pleško Jože st., Janez Mušič st., Milka Slabe, Franc Jeraj st. in Sonja Istenič. S temi priznanji je krajevna skupnost nagradila najbolj delovne krajane, saj nas pregled njihovega dosedanjega dela spodbuja, da bomo še v bodoče uspešno vodili našo KS in vlagali svoje delo za boljši jutri nas vseh. Še posebno se moramo zahvaliti tovarišu Antonu Tesarju, predsedniku KS za njegovo delo, ki nam je lahko vsem vzgled v razvoju našega kraja. Prav tako pa smo se dolžni zahvaliti tudi vsem pionirjem in tovarišicam, ki so s svojim dobro pripravljenim programom pripomogli, da je naša prireditev res dobro uspela. Tudi v bodoče si želimo čimveč podobnega sodelovanja z njimi. Po končani seji smo vse prisotne pogostili s skromno zakusko. FRANC VRHOVEC zakaj tako? Živim na tistem koncu naše občine, kjer je bog s prazno malho opletal, kot se temu reče, vsaj kar se tiče trgovine. Menda je dovolj, da imamo gostilno.' ? Ker pa v gostilni ni moč kupiti špecerije, mi ne kaže drugega, kot da se odpravim na Vrhniko nakupovat. Soseda Marjanca me vidi, ko pred hišo natovarjam potovalke na kolo in bistroumno ugane, kam jo kanim pobrisati, seveda tiho in neopazno. Hitro izkoristi priliko in me poprosi, naj ji prinesem liter olja in že sta tu še dve sosedi: ena hoče deset dekagramov kave, druga pa bi rada toaletni papir. ,,Saj veš, da je daleč do trgovine in za take malenkosti se mi res ne da goniti kolesa štiri kilometre daleč!" z Narejeno prijaznostjo obljubim, da bom naročeno prinesla, na tihem pa sama pri sebi godrnjam, saj imam že zase veliko za nakupit, vendar se zavedam, da bom pa drugič jaz izkoristila priliko, ko se bo katera od mojih sosed odpravila v trgovino. Ko nabavim vse potrebno, pridem domov otovorjena kot dalmatinski osel. Šele sedaj pa se prično prave težave; sosedam namreč ne vem zaračunati, kar sem jim prinesla, saj stvari, ki sem jim jih kupila, niso označene s ceno. Na blagajni sem sicer dobila račun, ampak na njem ne piše, kaj jc stalno na primer 9,50 dinarja. Moja pamet pa tudi ni računalnik, da bi si lahko zapomnila cene vseh izdelkov, še zlasti zato ne, ker se te iz dneva v dan spreminjajo — seveda na žalost nas potrošnikov navzgor - pa tudi cene istih izdelkov niso v vseh trgovinah enake. In tako je Marjanca ostala dolžna meni liter olja, Micka dve roti toaletnega papirja, jaz sem Marjanci dolžna štiri blazinice šampona, kaj pa je Marjanca dolžna Micki oziroma Micka Marjanci, pa ne vem točno. Upam, da nas bodo odgovorni po naših trgovinah kmalu rešili te kolobocije, saj ni potrebno drugega, kot malo papirja, svinčnik in malce dobre volje! FRANČIŠKA CELARC, BISTRA V počastitev letošnjih jubilejev so bile v vseh krajevnih skupnostih slavnostne seje družbeno-političnih organizacij, na katerih so bila podeljena bronasta priznanja OF in prvič tudi pismena priznanja vsem zaslužnim aktivistom. Fotografija je iz krajevne skupnosti Bevke, kjer so predstavniki druzbeno-političnega življenja pripravili slavnostno sejo. GASILSKI PRAZNIK Nedelja, 22. maja, letos. C mi oblaki so še dopoldne viseli nad podlipsko dolino in okoliškimi hribi ter obetali de/, in nevihte. Toda po kosilu se je zjasnilo in sonce je pozlatilo strehe podlipskih hiš ter razlilo svoje žarke po sadovnjakih in bližnjih gozdovih. In kakor seje razvedrilo nebo, tako so se razvedrili obrazi podlipskih gasilcev in vseh ostalih vaščanov. Vedeli so: nismo se zastonj trudili za to našo slovesnost. Uspela bo — sončni žarki nam to obljubljajo! Ob 14. uri so se sredi vasi zbrali gasilci, domači in tudi povabljeni i/, drugih društev. Ob zvokih vrhniške pihalne godbe so nato v povorki krenili do gasilskega doma. Na ćelu povorke so plapolali društveni prapori vseh sodelujočih, za gasilci pa so se zvrstila rdeča gasilska vozila. Pred domom je bila nato proslava 55-letnice ustanovitve gasilskega društva Podlipa-Smrcčje. Ko je godba odigrala himno, so domači pevci zapeli gasilsko pesem. Na oder so povabili tudi edinega še živečega člana - ustanovitelja društva, Janeza Trčka. O pomenu te važne obletnice je nato spregovoril predsednik 'društva Franc Malovrh, ki je med drugim dejal: ,,V teh pomladnih dneh, ko slavimo in praznujemo toliko važnih obletnic, praznujemo in slavi- mo tudi mi, podlipski gasilci. Pred 55 leti - leta 1922 - so se zbrali naši očetje in dedje in ustanovili naše gasilsko društvo. Že prej, še za stare Avstrije, so se, da bi ohranili naš jezik in rod, zbrali v izobraževalnem društvu, ki je že pred prvo vojno prirejalo predavanja in igre. Tudi potem, ko so ustanovili gasilsko društvo, so še vedno delali tudi na kulturnem področju. Posebno med obema vojnama je bilo igranih veliko iger. Čeprav so vsi ustanovni člani, razen enega, pomrli, so še vedno kakor živi med nami, saj so še vedno vidni sadovi njihovega dela. Velik napredek in razcvet je društvo doživelo po drugi vojni. Sodobna oprema, motorna brizgal-na, kombi in sirena so le nekatere izmed reči, ki smo jih pridobili. Važna, da, najvažnejša stvar društva in tudi njegov namen je pomagati bližnjemu v nesreči in tako služiti ljudem in svojemu narodu. Ta misel nas mora voditi tudi vnaprej, da nas ne bo nikoli sram stopiti mimo grobov naših prednikov, ki so ustanovili to društvo. Biti gasilec pomeni biti pošten in požrtvovalen ter nesebičen; gasilec ne gleda na svoje koristi, ampak na korist vsega društva in s tem naroda in domovine!" Za njim je spregovoril nekaj spodbudnih besed tudi predsednik Občinske gasilske zveze tovariš Mušič, nato pa sta boter sirene, ki je bila nabavljena nekaj dni pred 55-letnico, Ignacij Vičič in tajnik Krajevne skupnosti Brence Kajetan, to prvič javno preizkusila in jo tako izročila svojemu namenu. Po proslavi je bila na Boštajno-vem vrtu velika gasilska veselica, kjer so se gasilci, ob prigrizku in dobri kapljici, še dolgo pogovarjali o svoji humani dejavnosti in svojih načrtih. Naj ta obletnica še poglobi gasilsko zavest, da ne bo, v službi človeku in domovini, noben napor pretežak! IVAN MALAVAŠIČ NA BREGU NOV VRTEC! Tako so se dogovorili predstavniki vaške skupnosti s TOZD Fenolit, ki je investitor. Pri gradnji bodo pomagali mladi iz 00 ZSMS Breg - Pako, saj so ze ustanovili delovno brigado s tremi skupinami. Ker pa mladinci vsega dela ne bodo zmogli, zato PROSIMO ZA POMOĆ vse krajane KS Borovnica, da se po svojih močeh udeleže te akcije Gradbeni odbor pri vaški skupnosti Breg-Pako KS Borovnica Kako ravnamo pri prometnih nezgodah z manjšo premoženjsko škodo Novi republiški Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP) ne obvezuje več miličnikov, da morajo priti na kraj nezgode pri prometnih nesrečah z manjšo premoženjsko škodo in brez telesnih poškodb. Miličniki so dolžni priti na kraj nezgode oziroma jih je treba o tem obvestiti le, kadar je v nesreči kdo izgubil življenje ali bil poškodovan ali v njej nastala večja premoženjska škoda. Od 32.836 prometnih nezgod, ki so jih v lanskem letu obravnavale postaje milice, je bilo 22.490 (manj kot tri četrtine) takih, v katerih je bila storjena le manjša premoženjska škoda. Obravnavanje tako številnih prometnih nezgod pa enote milice močno obremenjuje in jim občutno povečuje obseg njihovega administrativnega dela. Neposredni udeleženci prometne nezgode, ki ima za posledico le manjšo premoženjsko škodo, morajo po 45. členu ZVCP poškodovana vozila takoj po nezgodi umakniti iz vozišča. Če tega ne store, storijo prekršek iz 5. točke 124- člena zakona, za katerega znaša kazen od 200 do 1.000 din ali zapor do dveh mesecev. Pogosto se namreč dogaja, da vozniki tudi v nezgodah z manjšo materialno škodo vozil ne umaknejo z vozišča, ker čakajo na prihod miličnikov, s tem pa povzročajo daljše prometne zastoje in nevarnosti na cestah. Zakonska norma, ki določa, da morajo v prometni nezgodi z manjšo premoženjsko škodo udeleženi vozniki poškodovana vozila takoj po nezgodi umakniti z vozišča, smiselno pomeni, da ogled in postopek miličnikov, četudi pridejo na kraj nezgode, ne more irheti neke večje koristi za pravno ugotavljanje škodne odgovornosti in krivde za povzročitev nezgode, ker se kraj nezgode že pred njihovim prihodom spremeni. Kot dokazna osnova o krivdi za nastanek nesreče so miličnikom pogosto na razpolago le nasprotujoče izjave udeležencev, ki valijo krivdo drug na drugega. V takih primerih postaje milice nezgodo obravnavajo kot dogodek in jo samo registrirajo ali pa, kar je nepravilno, predlagajo uvedbo postopka o prekršku zoper oba udeleženca nezgode, čeprav nimajo dokazov o tem, kdo je povzročitelj in kdo oškodovanec. Sodnik za prekrške zaradi pomanjkanja dokazov predlog zavrne ali pa se pri njem postopek zavleče celo do zastaranja. Ker zavarovalnica čaka na odločitev sodnika za prekrške, se pri njej hkrati zavleče tudi reševanje odškodninskih zahtevkov, kar pa povzroča številne upravičene pritožbe oškodovancev. Da bi se udeleženci prometnih nezgod z manjšo premoženjsko ikodo lahko sami med seboj sporazumeli o odgovornosti za povzročitev škode in da bi jim bilo omogočeno uveljavljanje odškodninskih zahtevkov pri zavarovalnicah, določa 44. člen ZVCP, da so si dolžni pokazati listine o istoved-nosti, vozniki motornih vozil pa tudi potrdila o obveznem zavarovanju vozila. Vozniki motornih vozil zato dokazujejo obvezno zavarovanje vozila v smislu 44. člena ZVCP z zavarovalno polico. Vozniki motornih vozil tuje registracije dokazujejo jamstvo zavarovanja vozila z zeleno ali modro mednarodno zavarovalno karto. Jugoslovanske zavarovalnice so julija lani dale v uporabo obrazec „Evropsko poročilo o prometni nezgodi", ki ga je pripravil in uvedel evropski zavarovalni komite in ga že nekaj let uporabljajo zavarovalnice iz držav zahodne Evrope. Obrazec poročila o prometni nezgodi naj bi udeležencem lažjih prometnih nesreč, ki jih po nacionalnih predpisih niso dolžni prijaviti varnostnim organom, omogočil, da bi se sami brez posredovanja pooblaščenih uradnih oseb sporazumeli o odgovornosti za škodo, ki je pri nezgodi nastala. Izpolnjeni obrazec ni priznanje krivde, temveč je le* opis Pravice, ki jih lahko uveljavi brezposelna oseba Brezposelna oseba, ki je prijavljena pri samoupravni skupnosti za zaposlovanje, ima sledeče pravice v času začasne brezposelnosti: - pravico do zdravstvenega zavarovanja, - pravico do denarnega nadomestila, - pravico do denarne pomoči. Pravico do zdravstvenega zavarovanja med brezposelnostjo lahko uveljavi oseba, ki je delala brez presledka devet mesecev ali 18 mesecev s presledkom v zadnjih dveh letih, če se v 30 dneh po prenehanju lastnosti delavca prijavi pri skupnosti za zaposlovanje. To pravico imajo tudi ožji družinski člani (žena in otroci). Pravico do zdravstvenega zavarovanja v času začasne brezposelnosti lahko uveljavijo osebe, ki so končale poklicno, srednjo, višjo ali visoko šolo, če se prijavijo pri skupnosti za zaposlovanje v dveh mesecih po končani šoli. Pravico do zdravstvenega zavarovanja lahko uveljavijo učenci po končani osnovni šoli iz naslova zavarovanja staršev, če se prijavijo skupnosti za zaposlovanje v dveh mesecih po končani osnovni šoli. Pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo lahko uveljavi oseba, ki je delala brez presledka eno leto ali 18 mesecev s presledki v zadnjih dveh letih, če se v 30 dneh po prenehanju lastnosti delavca prijavi pri skupnosti za zaposlovanje. Lastnost delavca v združenem delu delavcu ne sme prenehati po njegovi krivdi ali volji, razen če je prišlo do prenehanja zaradi premestitve delavčevega zakonca v drugi kraj ali iz zdravstvenih razlogov. Za voljo delavca se šteje vsaka izjava delavca, da ne želi več delati v organizaciji združenega dela, kot tudi pismeni sporazum z drugimi delavci v TOZD ipd. Denarno nadomestilo se izplačuje v skladu s 41. členom zakona najmanj 3 mesece in največ 12 mesecev. Po preteku tega časa se lahko denarno nadomestilo izplačuje osebi; ki ima najmanj 15 let delovne dobe, če jim niti s strokovno usposobitvijo ali prekvalifikacijo ni mogoče zagotoviti ustrezne zaposlitve in ženi med nosečnostjo do poroda in po porodu, največ pa toliko*časa, dokler ima zaposlena žena pravico do skrajšanega delovnega časa. Osebi, ki vloži zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo v 15 dneh po prenehanju lastnosti delavca v združenem delu, se prizna ta pravica od prvega dne, ko preneha delati. Če zahteva nadomestilo po tem roku, seji prizna nadomestilo od dneva vložitve zahtevka. Pravice do denarnega nadomestila pa ne pridobi oseba, ki vloži zahtevek po preteku časa, za katerega bi se ji denarno nadomestilo izplačevalo. Denarno nadomestilo znaša 60 % od osnove. Če znaša 60 % od osnove manj, ko je najmanjši osebni dohodek v SR Sloveniji, je denarno nadomestilo enako najmanjšemu osebnemu dohodku v SR Sloveniji. Denarni dodatek za člane ožje družine Osebi, ki pridobi pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, se skupaj z denarnim nadomestilom izplačuje tudi denarni dodatek za člane ožje družine, ki jih oseba preživlja. Denarni dodatek znaša za enega družinskega člana 5% od osnove, vendar največ 25 % od osnove za 5 ali več družinskih članov. Pravico do denarne pomoči lahko uveljavlja oseba, ki je skupnost za zaposlovanje do konca prejemanja denarnega nadomestila ni mogla zaposliti in ki nima 15 let delovne dobe, če njeni dohodki in dohodki članov njene ožje družine ne presegajo zneska, ki je za območje, kjer oseba živi, dogovorjen najnižji osebni dohodek in ne prejema denarnih dajatev za izobraževanje. Med dohodke osebe in dohodke člane njene ožje družine se štejejo vsi dohodki kot na primer preživnine, pokojnine, socialne podpore, katastrski dohodek in podobno. Trajanje pravic Pravica do zdravstvenega zavarovanja traja, dokler se oseba, ki uživa to pravico, ne zaposli. Pravica do denarnega nadomestila traja, dokler se oseba, ki uživa to pravico, ne zaposli oziroma ne nastopi eden od razlogov, ki ima za posledico prenehanja te pravice, kot so: prestajanje zaporne kazni daljše od treh mesecev, odklonitev ponujene zaposlitve, če je delovno mesto primerno glede na poklic in zdravstveno stanje prizadete osebe, če odkloni usposabljanje, če preteče čas, za katerega je bilo nadomestilo priznano in v primeru smrti. Denarna pomoč je časovno neomejena. Pravico do denarne pomoči izgubi oseba, ki odkloni kljub svojim delovnim sposobnostim primerno zaposlitev ali vključitev v pripravo za zaposlitev po določbah zakona. Delovne in druge organizacije združenega dela morajo opozoriti osebe, ki jim preneha lastnost delavca, o pravicah, ki jih lahko uveljavijo preko skupnosti za zaposlovanje. Skupnost za zaposlovanje mora obrazložiti in poučiti stranko oziroma osebno o njenih pravicah med brezposelnostjo. TOMO KOBASIČ VLOGA IN POMEN KOMISIJE ZA URESNIČEVANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU S sklepom skupščine občine deluje komisija za uresničevanje zakona o združenem delu, katero sestavljajo delegati vseh družbenopolitičnih skupnosti in strokovnjaki s področja družbenoekonomskih odnosov. Namen te komisije je, da vodi aktivnost in usmerja delovanje posameznih komisij v organizacijah združenega dela za uresničevanje zakona o združenem delu, vodi razpravo o uresničevanju tega zakona v praksi delovnih organizacij, organizira posvete in medsebojno izmenjavo izkušenj. Komisija ima tudi nalogo, da daje napotke o izvajanju tega zakona in pripravi samoupravnih aktov, ki so potrebni v zvezi s tem v organizacijah združenega dela. Zato se lahko vsi, ki potrebujejo kakršnokoli strokovno pomoč te komisije, obrnejo k predsedniku te komisije tovarišu Jožetu Sojerj". na občinski svet Zveze sindikatov ali tajniku tovarišu Fra ižku na SKupščino občine Vrhnika! nezgodnega dogodka za hitrejše reševanje odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici. Obrazec naj bi nadomestil zapisnik varnostnih organov o okoliščinah nezgode. Tako je zavarovalna skupnost TRIGLAV poleg obrazca poročila o prometni nezgodi uvedla še posebno zavarovalno polico s ta-lonom. Povzročitelj prometne nezgode le z manjšo premoženjsko škodo bo z izročitvijo talona oškodovancu na kraju nezgode priznal odgovornost za nastanek škode. Če bosta udeleženca nezgode izpolnila še obrazec poročila o prometni nezgodi, bodo okoliščine nezgode in škodna odgovornost v zadostni meri pojasnjene in dokazane. Te zavarovalne police in talone je zavarovalna skupnost TRIGLAV pričela izdajati 1. junija letos. V čim krajšem času bo novo polico z ustreznimi pojasnili o uporabi razposlala vsem lastnikom motornih vozil, ki imajo pri njej obvezno zavarovana vozila, hkrati pa bo ta tudi poskrbela, da se bodo zavarovanci bolj seznanili z namenom obrazca poročila o prometni nezgodi ter da si bodo te obrazce nabavili in jih pričeli tudi uporabljati. Torej pri prometnih nezgodah, ki imajo za posledico le manjšo premoženjsko škodo, miličniki od 1. junija dalje praviloma ne intervenirajo, ne vmešavajo se v dokaz* vanje in razpravljanje o odgovornosti za povzročitev škode, ampak če so prisotni (ker so bili pri sprejemu obvestila o nezgodi pomanjkljivo ali napačno seznanjeni o dejanskih okoliščinah ali slučajno naletijo na primer nezgode) poskrbijo predvsem za red ter odstranitev morebitnih prometnih ovir in nevarnosti. Ob nastalih nesporazumih in drugih težavah pa udeležencem le svetujejo, kako naj ravnajo (izpolnitev obrazca poročila, izročitev talona zavarovalne police ali mednarodne zavarovalne karte itd.). Udeležencu nezgode, ki se čuti oškodovanega ter vztraja, da se uvede uraden postopek in povzročitelj škode kaznuje, miličniki pojasnijo, da lahko po 127. členu zakona o prekrških sam predlaga uvedbo postopka pri pristojnem sodniku za prekrške. Miličniki pa morajo v skladu z •zakonskimi predpisi in pooblastili dosledno ukrepati zoper udeležence prometnih nezgod z manjšo premoženjsko škodo v primerih, kadar so obveščeni in imajo dokaze, daje: - udeleženec ob prometni nezgodi storil katerega od prekrškov iz 203. člena zakona o temeljih varnosti cestnega prometa ali kakšen drug hujši prekršek, je povzročitelj po nezgodi po ^iiil oziroma oškodovancu ni hotel pokazati listine o istovetnosti in obveznem zavarovanju vozila, — da je tuji povzročitelj prometne nezgode odklonil našemu oškodovanemu državljanu dokaz o svoji odgovornosti za nastalo škodo. Kot prometna nezgoda z manjšo •premoženjsko škodo se po sedaj veljavnih kriterijih šteje in obravnava tista, pri kateri nastane do 20.000 din škode na vozilu ali premoženju drugega udeleženca oziroma na družbenem vozilu ali premoženju in prometna nezgoda, pri kateri nastane kakršnakoli škoda na vozilu ali premoženju povzročitelja nezgode. Postaja milice - Vrhnika MLADI IN ŠPORT MLADINSKA ŠPORTNA OLIMPIADA 77 Vsako leto organizira Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Vrhnika v počastitev meseca mladosti mladinsko športno olimpiado (NIŠO). Letos je potekala MŠO že šesto leto in je bila posvečena jubilejem, kijih letos praznujemo. Z letošnjo ..olimpiado" smo z razliko od prejšnjih let pričeli že v mesecu aprilu, saj so se tekmovanja pričela že 23. aprila, zaključili pa smo jo s tekom mladosti na dan pred dnevom mladosti. Mladinsko športno olimpiado smo organizirali ob pomoči Zveze telesno-kulturnih organizacij občine Vrhnika in Temeljne telesno-kultunie skupnosti. Obema se za pomoč najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi vsem organizacijam in posameznikom, ki so sprejeli organizacijo tekmovanja za posamezne športne panoge. Tekmovanja v desetih športnih panogah se je udeležilo 100 mladink in 550 mladincev. Ker pa so nekateri udeleženci nastopili v več športnih panogah, smo število nastopajočih zaokrožili na 8C mladink in 400 mladincev. Za izvedbo tekmovanj je skrbel odbor za pripravo olimpiade. V tem odboru smo izdelali program in urnik tekmovanj, nato pa formirali pododbore-in zadolžili posameznike za vsako športno panogo, da so vodili posamezna tekmovanja. Vodje pododborov so bili mladi, ki se aktivno ukvarjajo s športom v društvih in klubih v naši občini. Ob zaključku lahko MŠO 77 ocenimo kot uspešno, saj je za razliko od prejšnjih let potekala po programu in brez zastojev. Kritično naj opozorimo le tiste OO ZSMS, ki so prijavili svoje ekipe, a se teatekmovanj niso udeležile in so s tem dale vodjem posameznih Športnih panogo samo dodatno delo. Diplome in pokale najboljšim ekipam smo podelili na svečani seji Občinske konference ZSMS na dan mladosti v mladinskem klubu IUV. V posameznih panogah je bil dosežen naslednji vrstni red: Mladinci: Košarka - nastopilo je 11 ekip -organizator Košarkarski klub Vrhnika 1. Vrhnika, 2. Stara Vrhnika 1 3. Borovnica Namizni tenis - nastopilo 15 ekip - organizator MOPD 1. V. P. 1267/V 2. Breg 3. MOPD Mali nogomet - nastopilo 14 ekip - organizator V.P. 5312 T. V. P. 1267/V 2. IUV 2 3. Stara Vrhnika 2 Kegljanje 6 x 50 lučajev — nastopilo je 13 ekip - organizator IUV 1. Parketarna Verd 1203 2. Stara Vrhnika 2 1173 3. IUV 1169 Streljanje 3x 100 možnih točk -sodelovalo 12 ekip - organizator Stara Vhnika 1. Stara Vrhnika 2 250 2. Stara Vrhnika 1 222 3. Breg 203 Rokomet - sodelovalo je 6 ekip -organizator IUV 1. V.P. 5312 2. Stara Vrhnika 2 3. IUV Šah - sodelovalo je 12 ekip -organizator ŠD Vrhnika 1. Breg 2. Blatna Brezovica 3. Borovnica Odbojka - sodelovalo je 5 ekip -organizator OO ZSMS Verd 1. V P. 1267/V 2. Stara Vrhnika 2 3. Stara Vrhnika 1 Tekmovalni pohod 11 km - sodelovalo je 8 ekip - organizator Stara Vrhnika 1. Breg 2. Stara Vrhnika 1 3. Stara Vrhnika 2 Tek mladosti - organizator smučarska sekcija ŠD Partizan 1. Borovnica 2. V. P. 5312 3. Breg Skupna uvrstitev pri mladincih -36 ekip Stara Vrhnika Stara Vrhnika 1 Breg Borovnica V. P. 1267/V IUV 129 101 90 80 77 67 Mladinke: Košarka - sodelovalo je 5 ekip -organizator IUV 1. Vrhnika 2. Borovnica 3. OŠ Ivan Cankar Namizni tenis - sodelovali sta dve ekipi - organizator Stara Vrhnika 1. Stara Vrhnika 2. OŠ Ivan Cankar Kegljanje 4x 50 lučajev — sodelovale so tri ekipe — organizator IUV 1. Parketarna Verd 688 2. Borovnica 498 3. Stara Vrhnika 483 Streljanje - sodelovale so tri ekipe - organizator Stara Vrhnika 1. Stara Vrhnika 128 2. Borovnica 127 3. Log 62 Tekmovalni pohod 5,5 km — sodelovali 2 ekipi — organizator Smučarska sekcija ŠD Partizan 1. Breg 2. Stara Vrhnika Skupna uvrstitev pri mladinkah -8 ekip 1. Stara Vrhnika 40 2. Borovnica 27 3. Vrhnika 20 4. OŠ Ivan Cankar 13 V teku mladosti v okviru MŠO so sodelovali tudi pionirji in pionirke in njihova uvrstitev je: Pionirke: 1. ŠŠD Borovnica 2. Verd 3. ŠŠD Janez Mrak Pionirji: 1. ŠŠD Borovnica 2. Stara Vrhnika 1 3. Stara Vrhnika 2 VINKO BIZJAK Dan mladosti so praznovali tudi naši vojaki. Fotografija je iz kasarne Ivan Cankar, kjer so skupaj z mladimi pripravili recital o tovarišu Titu. PRIZNANJA MLADIM DRUŽBENOPOLITIČNIM DELAVCEM V letošnjem letu velikih jubilejev je bil na predsedstvu Občinske konference ZSMS sprejet sklep, da je potrebno nekaterim mladim, ki že več let aktivno delujejo v mladinski organizaciji, podeliti posebno priznanje OK ZSMS. Na osnovi predlogov iz osnovnih organizacij je predlog oblikovala komisija za priznanja pri predsedstvu Občinske konference ZSMS, nato pa jih je potrdilo tudi predsedstvo Občinske konference. Tako je bilo na svečani seji OK ZSMS Vrhnika, ki je bila 25. maja, podeljenih pet priznanj. Priznanja so prejeli: tovarišica Vera Gradišar, predsednik konference mladih iz krajevnih skupnosti pri predsedstvu OK ZSMS, tovarišica Blanka Leskovec, sekretar komiteja občinske konference ZKS Vrhnika, tovarišica Dragica Pečar, predsednik komisije za organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK ZSMS, tovariš Franci Petkovšek, sekretar OO ZSMS Stara Vrhnika ter tovariš Jakob Susman, predsednik komisije za kulturo in predsednik OO ZSMS Stara Vrhnika, ki je bila v letošnjem letu proglašena za najboljšo mladinsko osnovno organizaciji. Vsem nagrajencem iskrene čestitke! Richard BEuerman Dan mladosti in Titove jubileje so naši mladinci v Bevkah proslavili s svečano otvoritvijo dveh novih mladinskih prostorov. Otvoritve so se poleg velikega števila mladih iz te krajevne skupnosti udeležili tudi gostje iz Bevk in Vrhnike. Po krajšem nagovoru, ki ga je imel predsednik OO ZSMS tovariš Boris Žakelj, so mladi v svoje vrste sprejeli 20 novih članov ZSMS. Po končanem programu so mladinci iz Bevk pripravili mladinsko rajanje, ki se je zavleklo pozno v noč. JOŽE GLAVAČ 25 km po poteh partizanske Ljubljane Letos smo se že tretjič zapored mladi z Vrhnike udeležili tekmovalnega pohoda „Partizanski marš" na 25 km dolgi progi. Leta 1975 seje udeležila pohoda ena ekipa, leto kasneje štiri ekipe, letos pa že sedem ekip. V ponedeljek, 9, maja, ob 16.55 se je s starta za Bežigradom pognalo 140 tričlanskih ekip, od katerih jih je bilo šest z Vrhnike, in sicer: 4 ekipe OO ZSMS Stara Vrhnika in ekipa IUV ter Postaje milice. Tekmovalci atletskih in drugih športnih društev so močno »potegnili", toda tuu»i mi- tukrea-liiik.-* rd^Odalf; Pridno smo ffibirali kifc»rie.tfc skoz* TOrrtačes^ in Zajog proti Urhu, do kode* ■ bila proga ravninska. Z Urha na Orle so nekateri rekreativci nadaljevali z nezmanjšanim tempom, kar sesjim je kasneje maščevalo, saj jih je vzpon krepko zdelal. Ko smo tekli proti Orlam in čez Golovec, smo prehitevali „dvovprege", to je trojice tekmovalcev, od katerih je eden „zakuhal" in sta ga morala sotekmovalca vleči. Še preden smo pretekli Golovec, je za prho poskrbel dež in tako malo ohladil našo razgretost. Ob spustu na Dolenjsko cesto nas je čakalo še dobrih 5 km do cilja. Pot nas je dalje vodila na Barje, potrebnih je bilo še nekaj skokov, pa smo bili - spet v Ljubljani. Po Vegovi in Titovi cesti smo kmalu pritekli do cilja, ki je bil na križišču Titove in Gosposvetske ulice. Tekli smo dve uri in pol, s poprečno hitrostjo 10 km na uro. Da smo bili utrujeni, ni treba posebej pripovedovati, toda glede našega teka v lanskem letu po isti progi smo ugotovili, da smo se letos za pol ure poboljšali. Če bo šlo tako naprej, bomo drugo leto med prvimi. Po teku in delni nadomestitvi izgubljenih kalorij smo odšli na razglasitev v Klub delegatov, kjer smo srečali našo žensko ekipo, ki je tekla na 8 km dolgi progi. Organizator je našo udeležbo nagradil s porcijo golaža, vsak tekmovalec je prejel tudi spominsko plaketo Pohoda po poteh partizanske Ljubljane. Vse štiri ekipe OO ZSMS in tudi ženska ekipa so prejele tudi praktična darila, saj so kilometre pretekle v predpisanem času (za moške 25 km v 2 urah in 40 minut, ženske 8 km v 50 minutah). Da se prihodnje leto spet sreča mo na Partizanskem maršu ji gotovo, saj kilometri niso vzeli volje tistim, ki so se marša udeležili JAKOB SUSMAN RAZPIS ZA 13. VISOKOGORSKI TABOR - PRIPRAVLJA GA MLADINSKI ODSEK PLANINSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA GREMO V TAMAR ŽE TRINAJSTIĆ bomo mladinci iz Vrhnike aktivno preživeli počitnice med gorami, tokrat v Tamarju- Krona Tamarju oziroma Planici je drzni Jalovec. O njem še danes govorimo spoštljivo, čeprav živimo v času markacij, žic in planinskih hotelov. Tudi kot izhodišče za gorske ture in alpinistične vzpone je Tamar primeren kraj za taborjenje. Možnosti za izvedbo planinskih tur je tu veliko, naj omenimo le nekatere: Jalovec, Sleme, Mojstrovka, Rateške Ponce, Kotova Špica, Site, Travnik, Cipernik itd. V pripravah na" tabor je potrebno veliko dobre volje, da si naberemo dovolj izkušenj, predvsem pa kondicije. V taborih skušamo predvsem izboljšati naše planinske izlete, zlasti kar se tiče boljše varnosti, discipline, predvsem pa organizirati družabno življenjvv popoldanskih urah v taboru, za kar so odgovorni vsi člani odreda. Tudi letošnji tabor bomo delili v dve izmeni: Prvi bo pionirski tabor od 21. do 30. julija (družine z otroki in pionirji od 1. do vključno 8. razreda osnovne šole). Dmgi pa bo za mladince in člane v času od 1. do 10. avgusta. Prijave za tabor bomo sprejemali od 1. do 30. junija v planinski pisarni - Domu upokojencev, 1. nadstropje, kjer imamo uradne ure vsako sredo od 16.30 do 18. ure; v trgovini Blagovnica iti na obeh osnovnih šolah pri mentoricah planinske vzgoje: tovarišici Jani Varšek na OŠ Janeza Mraka in tovarišici Betki Smrtnik na OŠ Ivana Cankarja. Cena desetdnevnega taborjenja znaša za pionirje in mladince 400 din, za člane pa 500 din. Tabor je treba plačati takoj ob prijavi. V taboru se bomo držali naslednjih pravil: - udeleženci tabora morajo imeti poravnano članarino za teko-česleto, - zavedati se morajo, da so člani PZS in se temu primerno tudi obnašati, - brez dovoljenja vodstva tabora se okolice tabora ne sme zapuščati, - udeleženci morajo paziti na snago v taboru in njegovi okolici, - vsi redni udeleženci tabora so dolžni opravljati službo dnevnega in nočnega dežurstva, - — prestopki se kaznujejo z dvema opominoma pred zborom in nato za tretji prestopek izključitev iz tabora. Za težje prestopke je izključitev takoj izvedljiva. Vse pritožbe sprejema direktno vodstvo tabora. Udeleženci morajo upoštevati dnevni program in navodila tabornega vodstva, na izletih pa navodila vodnikov, ki so določeni' - dolžnost vseh udeležencev je, da sodelujejo na vseh planinskih izletih. Odsoten je lahko samo s privoljenjem medicinske sestre, - nedeljski obiski v soboto in nedeljo se morajo držati teh pravil, sicer morajo zapustiti tabor, - kdor prekrši katerokoli navedeno pravilo, ga vodja lahko nemudoma pošlje domov, prav tako je njegova udeležba na prihodnjih taborih vprašljiva, ker drugače ni možno vzdrževati varnosti in discipline na izletih in tudi v taboru. Vsak udeleženec mora imeti naslednjo opremo: - blazina ali podloga (stiropor, penasta guma) za v šotor, - spalna vreča ali 2—3 odeji, - Trenirka, nahrbtnik, vetrovka, pelerina ali polivinil, volnena jopa ali pulover, volnena kapa, rokavice, po možnosti sončna očala, planinski čevji ali visoki čevlji z grobo narezano gumo, natikači ali cokle za v tabor, 2 komada pumparic ali dolgih hlač, osebno perilo, kopalke, 3 pare volnenih dolgih nogavic, pribor za umivanje, brisače, pribor za čiščenje čevljev, vrvica, žepni nož, baterijska svetilka, pribor za krpanje, zaščitna krema, toaletni papir, servieti za brisanje posode, polvinil za pokrivanjyšotora (vsaj 3 kv. m), 2 posodi za hrano, žlica, vilice, rekviziti za šport in zabavo (žoga, badminton, šah, karte, človek ne jezi se, knjige in drugo ..., planinska izkaznica, transverzalni dnevnik, izkaznico pionir-planinec, potrjena zdravstvena izkaznica in potni list. Pred taborom bo sestanek za vse udeležence tabora in starše otrok, in sicer v petek, 15. julija 1977 ob 17. uri v društveni pisarni PD Vrhnika, na Tržaški 12. Pripravljalni odbor tabora pri MO PD VRHNIKA MLADI, ŠPORTNIKI, PLANINCI, TABORNIKI IN VSI DRUGI OBČANI - KAR V NAJVEČJEM ŠTEVILU SE UDELEŽITE POHODA PO POTEH 2. GRUPE DOLOMITSKEGA ODREDA NA T V 17, KI BO 3. JULIJA! BOLEČ A IZGUBA VRHNIŠKIH PLANINCEV Dne 4. maja smo pospremili k zadnjemu počitku Grila Kunstlja, požrtvovalnega člana vrhniškega planinskega društva. Kdo izmed Vrhničanov ga ni poznal, posebno tisti, ki so ob nedeljah hodili na oddih in razvedrilo k stolpu na Planini? V skromni, a prijazni koči sta goste nedeljo ja nedeljo toplo sprejemala Ciril in njegova žena. Poslej ju bomo pogrešali, zelo pogrešali. Ciril Kunstelj se je rodil 24. marca 1911 na Vrhniki, kjer se je tudi izučil usnjarstva. Potem je odšel s trebuhom za kruhom v Kamnik. Prelepe Kamniške planine so ga kmalu zvabile k sebi, postal je navdušen planinec. Med vojno se je Ciril pridružil, kakor večina planincev, narodnosvobodilnemu gibanju. Februarja 1944 so ga gestapovci prijeli. Tri mesece je bil zaprt v Begunjah, nato pa poslan v taborišče Duisburg v Nemčiji, kjer je ostal do konca vojne. Po vojni se je najprej zaposlil v tovarni usnja v Slovenskih Konjicah, se potem nekaj časa strokovno izpopolnjeval na Češkem, nazadnje pa prišel v tovarno usnja na Vrhniko. Na Vrhniki se je predvsem udejstvoval v vrhniškem planinskem društvu. Pred vojno Vrhničani nismo imeli svojega planinskega društva, ustanovili smo ga šele nekaj let po vojni. Ciril Kunstelj je bil od začetka društva pa do konca svojega življenja član upravnega odbora in mnogo let tudi njegov tajnik. Več let je bil tudi član republiškega odbora Planinske zveze Slovenije. Ko si je društvo zgradilo kočo pri stolpu na Planini, sta Ciril in njegova žena prevzela njeno skrb in jo vzorno oskrbovala. Koliko ur dela je srkala ta oskrba, ne samo ob nedeljah, ko je koča odprta, temveč tudi ob delavnikih, ko je bilo treba poskrbeti, da je bilo v nedeljo v koči s čim postreči, se ne da povedati, niti prešteti. Za svoje požrtvovalno delo na področju planinstva je prejel Ciril Kunstelj dve priznanji: srebrno značko Planinske zveze Slovenije in zlato značko skupščine Planinske zveze Jugoslavije. K. G. PLANINE MOJE, DRAGE VE PLANINE Domneva, da sega planinstvo tja v stari vek, je brez pravih dokazov. Prvega planinca zasledimo šele v drugi polovici 18. stoletja, njegovo znanstveno ime pa je .homoalpinus". Nekaterim je ime „gorolazec" ali ,Jiribolazec" bolj všeč, toda v zadnjih časih si ime planinec pridobiva vse več pristašev. Na Vrhniki delujemo mladi planinci že trinajsto leto, v treh sekcijah. Najmlajša je sekcija mladincev, ki je bila ustanovljena 29. oktobra lani na pobudo UO MO. Statistika nam je pokazala, da so nosilci dejavnosti predvsem pionirji, saj z mladinci po njihovem odhodu iz osnovne šole ponavadi izgubimoostik. Delo v tej sekciji je težavno predvsem zaradi tega, ker se, kljub zadostni propagandi, odzove le majhno število mladih. Mladi planicni se sestajamo enkrat mesečno v društvenih prostorih Zbere se poprečno deset mladih, kar pa je izredno slaba udeležba, saj je bilo na prvem sestanku prisotnih preko 60 mladincev. V letošnjem letu poslušamo predavanja, ki spadajo v okvir osnovne planinske šole. Na ta način pa si bomo pridorjili osnovno znanje o gorah, saj nam Fantje iz naše občine pred startom na Partizanskem maršu. SMUČARSKI MARATON Letošnja zima je bila zelo mila in nenaklonjena smučarjem, saj je dopuščala le smuko v višjih legah. Tudi tekači na smučeh smo morali letos opustiti udeležbo na 4. Trnovskem maratohu. No, kljub temu je bilo letos organiziranih nekaj smučarskih tekov, katerih se je udeležilo tudi nekaj stalnih obiskovalcev teh tekmovanj iz Vrhnike. Sezona seje začela 23. januarja v Dupljah pri Tržiču, kamor se nas je v 20 km dolgo smučino pognalo tudi pet Vrhničanov. Štirinajst dni kasneje, 6. februarja, nas je bilo na 3. bloških tekih že 15, od tega tudi nekaj žensk. Vsi smo premagali 30 km dolgo progo. i V marcu smo se podali tudi čez mejo, v Trbiž na smučarski maraton (24 km), imenovan „Marcia corta". Teden dni kasneje smo se udeležili tudi Gorskega teka na Vršič, kije bil tudi zaključek tovrstne sezone. Da je smučarski tek postal množičnejši, nam pove že udeležba na teh maratonih: dupeljski 400 tekmovalcev, bloški 800, Vršič 200, za trnovskega pa je bilo preko 2000 prijav, tudi 20 Vrhničanov je letos smučalo brez vlečnic navkreber. V prihodnji sezoni se nam bo gotovo pridružil še kdo! SUSMAN JAKOB predavajo izkušeni planinci in mladinski vodniki. Vsako predava nje pa popestrimo še z diapozitivi. O svojem delu obveščamo širšo javnost s plakati, obvestili v planinski omarici, objavljamo svoje prispevke v DELU (vsako sredo v rubriki Ljudje in planine), širimo pa tudi ustno propagando, vendar je ta še vedno dokaj šibka. V letošnjem letu smo si postavili naslednji plan: — začetni in nadaljevalni plesni tečaj, — zgraditev mladinske sobe, v sodelovanju z radioamaterji, na Planini, — popravilo planinske omarice in ureditev okolice, - udeležba na pohodih in akcijah matičnega društva, OK ZSMS Vrhnika in Mladinske komisije pri PZS, - kresovanje na Planini, — prijateljski stiki s Planinskim društvom Bjelašnica iz Sarajeva. V jeseni nameravamo v okviru sekcije uvesti še nekatere nove oddelke, zato želimo, da bi pridobili kar čimveč aktivnih članov. Ti novi oddelki so: - alpinistični oddelek, — jamarski oddelek, - fotografski oddelek, — markacijski oddelek, - oddelek za orientacijo, - smučarska in tekaška ekipa. Želja in načrtov je torej veliko. Člani se bomo potrudili, da bodo vsi načrti in želje izpolnjeni v Čim večji možni meri, seveda ob aktivnem sodelovanju vseh na naših akcijah. Vse planince prosimo, da poravnajo članarino v društveni pisarni, kjer so uradne ure vsako sredo od 16.30 do 18. ure! Mladinski odsek Planinskega društva in mladinska sekcija PRVIČ NA VRHNIŠKIH OSNOVNIH ŠOLAH Obrambni dan pionirjev V petek, 22. aprila, smo se taborniki zbrali pred šolo ob 14. uri popoldne. Bil je lep sončen dan. Z natrpanimi nahrbtniki smo napolnili avto. Odpeljali smo se v Razorsko dolino, kjer smo pripravili propagandni tabor. V avtomobilu je bilo zelo vroče in vožnja se nam je zdela kar dolga. Srečno smo prispeli na cilj. Razgledali smo se po okolici in se nato odpravili v sadovnjak. Nahrbtnike smo zložili na kup in se postavili v zbor. Načelnik, tovariš Brane, nam je razložil delovni načrt in nas razdelil v delovne skupine: dva tabornika sta postavljala jambor za zastavo, sedem tabornikov in tovarišica so postavljali ograjo, štirje so bili zadolženi za ureditev vhoda v tabor in dva tabornika sta pripravljala prostor za risanje. Ostali taborniki pa so postavljali šotore. Tudi sam sem bil zadolžen za postavljanje šotorov. Prvi šotor je bil namenjen za prvo pomoč, ostale pa smo pripravili za spanje. Kmalu so bili vsi šotori postavljeni in dobili smo novo nalogo -pripraviti taborni ogenj. Materiala zanj je bilo povsod dovolj. V krog smo najprej nanosili manjše trske, nanje večja polena in na vrhu še celo debla. Ognjišče pa smo nato obložili še s kamenjem. Okoli tabornega ognja pa smo nanosili še hlode za sedenje. Nekaj dodatne kurjave smo pustili še za kasneje, kajti ogenj je moral goreti vso noč. Ker smo bili s svojim delom kmalu gotovi, smo priskočili na pomoč še skupini, ki je bila zadolžena za postavljanje jambora. Z delom smo bil-gotovi še preden je postalo temno in tudi zastava je plapolala še preden se je znočilo. Zakurili smo ogenj in si šli pripravljati ležišča. Nekateri taborniki pa so odšli spat domov. V taboru nas je ostalo sedem tabornikov in načelnik Brane. Posedli smo okoli tabornega ognja, pospravili večerjo in odšli spat. Budna je ostala samo straža, ki je morala opraviti svoje delo. Ker sem bil zelo utrujen, sem hitro zaspal. Ob 2. uri zjutraj pa me je stražar zbudil, da sem ga zamenja. Opazil sem, koliko je bilo med tem časom v taboru ze narejenega. Z Branetom sva se takoj lotila postavljanja totema. Skopala sva jamo za totem, vanjo dala deblo in jo nato dobro zasula. Držalo je kot pribito. Delali smo vso noč, v jutranjih urah pa smo dobili še nalogo, da pripravimo strelišče za vojake. V travo smo postavljali tarče in si pri tem zmočili čevlje. Mokro obutev smo si potem sušili pri tabornem ognju, pri tem pa so nas zmotili ostali taborniki, ki so se že pripeljali s kombijem. Tudi vojaki so že pripeljali razno orožje za ogled in smo si ga lahko prvi ogledali. Ob 10. uri so prišli učenci obeh šol. Dolga kolona pionirjev se je bližala prostoru, kjer naj bi se odvijal obrambni dan. Učenci so si najprej ogledali orožje, ki je bilo razstavljeno, nato pa so se pričele vaje v streljanju. Vojaki so streljali s svojim orožjem in učenci smo jih opazovali v varnostni razdalji. Taborniki smo gledali streljanje kar Na fotografiji se vidi samo del mladeži, ki je tisti dan s svojim veseljem napolnjevala Razorsko dolino. iz našega tabora. Po končanih vajah v streljanju so s tekmovanjem nadaljevali učenci osmih razredov, ki so streljali z zračno puško. Učencih petih in sedmih razredov pa so izbrali ekipe, ki so odšle na orientacijski pohod. Ob 12. uri smo dobili kosilo, vojaški pasulj. Po kosilu so bili razglašeni rezultati streljanja, orientacijskega pohoda ter risanja, sledil pa je kulturni program. Ob 15. uri smo pričeli tabor podirati. Vso prdjago smo znosili v avtomobil in ostalo je še nekaj prostora za tabornike, da so se odpeljali proti domu. Sam sem dal nahrbtnik na ramo in peš odšel proti Vrhniki. Domov sem se vrnil poln lepih vtisov na obrambni dan v Razorski dolini. DEAN LUŠIČIČ-ST RAHOPl-TNI ZAJEC sodelovanje z vojaki, starešinami in ZRVS 23. aprila so imele vrhniške osnovne šole svoj prvi obrambni dan, na katerem je sodelovalo preko 500 učencev in učiteljev, 60 rezervnih vojaških starešin ter 20 starešin in pripadnikov JLA. Udeleženci so se podali na 7 kilometrov dolg pohod v Razorsko dolino, kjer so si učenci ogledali pehotno oborožitev JLA, pripadniki JLA pa so izvedli ogledno bojno streljanje z orožjem, ki je bilo razstavljeno. Učenci petih in šestih razredov so nato ponesli kurirčkovo pošto od javke do javke, orientirali pa so se s pomočjo topografske karte in busole, premagali vse ovire in se izognili zasedam. Pri reševanju te naloge so jim pomagali tudi pripadniki JLA, člani ZSMS in ZRVS. Učenci sedmih in osmih razredov pa so se pomerili v streljanju z zračno puško. Po uspešno upravljenih nalogah je vse udeležence čakal okusen pasulj, nato pa so se zbrali na mitingu, na katerem jim je spregovoril o bojih na tem območju med NOB prvoborec Dolfe Malavašič. Vodstvo osnovne šole Ivana Cankarja seje občinski organizaciji ZRVS za pomoč pri izvedbi obrambnega dne zahvalilo s pismeno zahvalo: „Vsi pionirji, mladinci in učitelji naše šole se vam iskreno zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje pri prvem obrambnem dnevu vrhniških šol. Po naši oceni je bil dan bogato in prijetno doživetje, kar pa prav gotovo ne bi bil brez vaše pomoči. Ker je obrambna vzgoja pomemben in nujen del vzgojnoizobraže-valnega procesa, bomo veseli, če nam boste tudi v prihodnje pomagali uresničevati naloge na tem področju." na pobrateni šoli V soboto, 16. aprila, so v pobrateni šoli v Horjulu imeli učenci obrambni dan. Nanj so povabili tudi zastopnike naše šole. Sirena nove horjulske šole je oglušujoče zatulila in dala znak za umik v zaklonišča. Zastopniki Cankarjeve šole smo se pridružili svojim vrstnikom, ki so se v gosjem redu umikali v zaklonišče. Po znaku, ki pomeni konec nevarnosti, srno se po reševalnem rovu „resili iz zakloniška". Nato semo se.-.vsi zbrali na telovadišču, kjer smo svečano sprejeli štafeto, ki je tovarišu Titu odnesla najlepše želje za njegove jubileje. Zatem so nas razredniki in vojaške starešine popeljali na pohod skozi Vrzdenc in Zažar do Rup nad Podlipo. V majhni dolini smo se pomerili v streljanju z malokalibrsko puško. Če koga zanima, na kakšno razdaljno smo streljali, naj povem, da na 20 metrov. Po streljanju smo si ogledali orožje od navadne do avtomatske puške, o orožju pa so nam pripovedovali vojaki. Okoli 12. ure smo se zbrali na vrhu Rup, kjer je 1942. leta taboril II. bataljon Dolomitskega odreda. Tam smo dobili malico, nato pa so učenci horjulske šole pripravili proslavo. Med proslavo sta o bojih v teh krajih pripovedovala dva borca. Najboljši strelci pa so prejeli priznanja in knjižne nagrade. Sonce je poskrbelo, da ta dan ni bil samo zanimiv, ampak tudi lep. MARKO SMRTNIK, 5. b- OŠ Ivan Cankar Na obrambni dan sodi tudi orožje. In ker osnovnošolci še ne morejo biti pravi vojaki, so se pomerili v streljanju le z zračno puško. Moje želje Titu Letos, ko praznujemo 40 let ustanovitve slovenske partije, 40 let tvojega vodstva KPJ in tvoj rojstni dan, smo pionirji in mladinci šole Janez Mrak pričakali Kurirčkovo torbo še posebno radostno in slovesno, slovesno. Ob Kurirčkovi torbi s pošto slovenskih pionirjev se vedno spomnim svojih vrstnikov med NOB, ko so prenašali pošto partizanom. Včasih si želim, da bi bila v tistem času med njimi, a vedno me spreleti iskrica strahu, ki se porodi, ko pomislim na tiste, ki so padli. Padel je tudi Janez Mrak, star 13 let, izdan, mučen in ustreljen na kurirski poti in njegovo ime nosi naša šola kot pomnik na tiste hude dni. Odkar hodim v šolo, sem si želela, da bi videla to torbo, ki nosi toliko želja tovarišu Titu, se je dotaknila v upanju, da bo tudi moj dotik ostal na njem med dotiki mnogih otrok Slovenije. „Moje mesto je med vami," si govorim, ,,tudi jaz pripadam množici pionirjev, ki prenašajo to torbo. Tudi moje želje in hrepenenja naj nosi v sebi in naj čim prej prispe k tebi, TITO-SVOBODA-MIR Nekoč živel delavec je mlad, ki se s politiko ukvarjal rad. Čeprav so mu branile oblasti, ga v to silila ljubezen do ljudi. V krvavi borbi štiriletni so za svobodo padali očetje in otroci mladoletni. Nekoč mlad delavec, zdaj prekaljeni TITO, fašistom se je maščeval in nam s hrabrim ljudst\>om SVOBODO - MIR izbojeval. Tea Mauri, 4. a OŠ Janez Mrak dragi Tito!" Vem, da ni nikogar v naši domovini, ki bi ne ljubil, zato vedi, da smo in bomo vedno vsi s teboj! Vsi skupaj se bomo borili proti zatiranju in poniževanju narodov po svetu! Nikomur ne bomo dovolili, dokler bomo živi, da bi še kaka velesila tlačila ljudi tako, kot je počela fašistična Nemčija! Mi mladi smo srečni v naši novi Jugoslaviji. Čutimo z njo, veselimo se njenih uspehov, saj vemo, da smo mi mlada Jugoslavija. Ob tem pa ne bomo nikoli pozabili, kar si za nas storil ti, tovariš Tito, z mnogimi komunisti, heroji, pa tudi s takrat najmlajšimi pionirji kurirji. Vsak, ki je padel v borbi za svobodo, je dodal drobec svobode, drobec sreče za nas, ki jo živimo in cenimo. Mi s teboj, tovariš Tito, nobenega človeka, nobenega naroda ne podcenjujemo, pa tudi nikomur ne dovolimo, da bi nas podcenjeval. Vedno bomo ostali neodvisni in se borili za lepše življenje svojega in drugih narodov. To si nas naučil ti, ki si naš najboljši učitelj, vzor, naš ponos. Ostali bomo vedno tvoji. Janja Lah, OŠ Janez Mrak, HEROJ Ti, prav ti, tovariš Tito, velik, velik si heroj, ker združuješ narode in ljudstva med seboj! Sergeja Anđeljković, 4. a OŠ Janez Mrak Vsako leto naši najmlajši skrbno nosijo Kurirčkovo pošto od javke do javke, mimo mnogih ovir in zased. To je njihov prispevek k temu, da spomin na mnoge, ki so toliko stari kot so ti danes, opravljali to dolžnost v vojni, ne ugasne. In o vsem tem jim pripovedujejo borci, ki se vsako leto radi odzovejo njihovemu vabilu. Fotografija je iz krajevne skupnosti Bevke. ZAKLJUČENA AKCIJA Najboljša OOZSMS V tekmovanje za najboljšo 00 ZSMS v krajevnih skupnostih, ki ga je tudi v letošnjem letu organizirala občinska konferenca ZSMS Vrhnika, se je vključilo 15 osnovnih organizacij iz vseh krajevnih skupnosti v naši občini. Vključitev posameznih osnovnih organizacij v to tekmovanje nima le tekmovalnega značaja, ampak je to prikaz življenja in dela mladih v svojih sredinah. Tekmovanje zajema uspešnost delovanja na idej- < nopolitičnem, kulturnem, športnem, zabavnem področju, pa tudi uspešno vključevanje v sistem obveščanja, splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Ker pa predvsem v zadnjem času potekajo vse širše in množičnejše akcije za udeležbo mladih na mladinskih delovnih akcijah in lastno organiziranje le-teh, je bilo letos v tekmovanje vključeno tudi to področje. Na razširjeni seji občinske žirije za tekmovanja so mladi pregledali in ocenili delo osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih v obdobju junij 1976-maj 1977. Predlog ocene dela je potrdilo tudi predsedstvo OK ZSMS. Prvo mesto je s 5130 točkami osvojila 00 ZSMS Stara Vrhnika in ji tako pripada nagrada v znesku 2.000 din; Drugo mesto je s 1949 točkami osvojila 00 ZSMS Vrhnika in prejme nagrado v znesku 1.500 din; tretje mesto in 1.000 din prejme 00 ZSMS Breg-Pako, ki je skupaj zbrala 1760 točk. Sledijo ji: 00 ZSMS Verd 1184 točk in 800 din, Brezovica - 1034 točk in 500 din, Ligojna 861 točk in 300 din, Log - 755 točk in 300 din, Borovnica - 672 točk in 300 din, Zaplana - 493 točk in 300 din, Dragomer - 424 točk in 300 din, Podlipa - 405 točk, Drenov grič -275 točk, Blatna Brezovica - 240 točk, Bevke - 200 točk, Sinja Gorica - 20 točk. Tekmovanje pa ni zajemalo le celotne dejavnosti mladih v osnovnih organizacijah, temveč je potekalo tudi po posameznih področjih. Najboljše osnovne organizacije v posameznih dejavnosti so prejele nagrade v višini 1.500 dinarjev, razvrstile pa so se: klubska dejavnost - OO ZSMS Vrhnika, kultur-no-umetniška dejavnost — OO ZSMS Breg, Stara Vrhnika in Verd. Šport in rekreacija — OO Star Vrhnika, mladinske delovne akcije - OO Breg, Vrhnika, informiranje - OO Stara Vrhnika. Udarniška na Robovi cesti Zadnje čase ugotavljamo, da prostovoljno delo zopet dobiva svojo veljavo in pravo ceno. Vedno pogosteje se dogaja, da se delovni ljudje in občani, predvsem mladi, v precejšnjem številu odzivajo prostovoljnim delovnim akcijam v svoji sredini. Prav zato smo se tudi v krajevni skupnosti Vrhnika odločili, da s prostovoljno delovno akcijo mladih, pa tudi starejših občanov, pričnemo reševati problem javne razsvetljave na Robovi cesti. V soboto, točneje 28. maja, se je zbralo skoraj sedemdeset udeležencev na tej delovni akciji. Več kot petdeset je bilo mladih iz osnovne organizacije ZSMS Vrhnika, precej tistih mladink in mladincev, ki se bodo udeležili zvezne delovne akcije^ Kozjansko 77 in tudi nekaj vojakov iz obeh vrniških kasarn. Mladim so se pridružili tudi nekateri starješi občani, predvsem tisti, ki stanujejo ob Robovi cesti. Med najbolj delovnimi je bil tovariš Janez Grom s svojimi sinovi. Delo je bilo opravljeno v šestih urah. Izkopali smo 520 metrov dolg kanal za električni kabel, tega tudi položni in nato jarek zasuli. Vrhniška javna razsvetljava bo tako postala močnejša za šest svetlobnih teles. Vrednost opravljenih del pa je približno štiri stare milijone. Po mnenju tovariša Grampovčana, predsednika krajevne skupnosti, je akcija res dobro uspela in dosegla svoj namen. Skoda le, da so se nekateri krajani, ki stanujejo ob tej cesti, zelo omalovažujoče obnašali do akcije, kot da se ne zavedajo, da je bila ta predvsem zaradi njih in da bodo prav oni imeli največjo korist od rezultatov te prostovoljne akci-je! R. B. Akcija mladih ■ iz Zaplane V zadnjem času opažamo, da se tudi med mladimi v Zaplani veča njihova aktivnost. To nedvomno dokazuje tudi akcija, v kateri so se mladi lotili popravljanja dva kilometra dolge poti v odmaknjenem zaselku Krošljev hrib. Ta pot je že dolgo časa bila povsem neurejena in je bila velik problem zlasti pozimi, ker je ni bilo moč plužiti, po njej pa hodijo peš šolobvezni otroci do avtobusne postaje. Delovne akcije se je udeležilo preko 20 mladincev, poleg teh pa je bilo tudi 12 vojakov iz vrhniške kasarne Ivana Cankarja in mladi se jim ob tej priliki toplo zahvaljujejo za njihovo sodelovanje. Akcije se je udeležilo tudi nekaj starejših občanov iz tega zaselka. Akcije pa se niso udeležili predstavniki Krajevne skupnosti in gasilci, čeprav so jim mladi večkrat priskočili na pomoč pri njihovih delovnih akcijah in pa mladi iz Spodnje Zaplane in tudi to je dokaz več, da se še vedno nadaljuje staro ločevanje med Spodnjo in Zgornjo Zaplano. Mladi tudi opažajo, pri svojem delu pa tudi občutijo, da razmere v krajevni skupnosti v družbenopolitičnem življenju in delu še vedno niso „zdrave"; vsekakor manjka dogovarjanja in kordiniranja pri vseh pomembnih odločitvah v tej krajevni skupnosti, za mlade pa pomoči, ki bi jo pri njihovem delu morali dobiti od starejših, zlasti družbenopolitičnih organizacij. MIHA MIVŠEK TITO-borec za mir Mir in pravična družbena ureditev sta med seboj tesno povezani, kajti družba enakopravnih in svobodnih ljudi lahko cvete le v miru, za mir pa se bore predvsem države, ki imajo pravično družbeno ureditev za vse prebivalce. Tito je v življenju oboje ne le dojel, ampak tudi sam trdo okusil. Že kot reven kumrovški otrok je občutil nepravičnost tedanje družbene ureditve. Kot mlad kovinarski delavec je moral trdo služiti kruh. Kmalu pa je tudi spoznal, kakšno zlo je vojna napram miru, saj seje moral v prvi svetovni vojni boriti pod cesarsko oblastjo. Vojno ujetništvo gaje zaneslo med ruske boljševike, kjer se je navzel revolucionarnih idej in postal tudi sam neustrašen borec za človeka vredno življenje delavskega razreda. Ko se je vrnil domov, se je z vso zavzetostjo lotil borbe v sindikatih in partijskih vrstah za enakopravnost in pravice delavcev. A v stari Jugoslaviji teh svetfih ciljev ni bilo mogoče doseči. V drugi svetovni vojni je Komunistična partija pod njegovim vodstvom dvignila vstajo jugoslovanskih narodov proti okupatorju in prerastla v štiriletno narodnosvobodlno vojno. Tovariš Tito je pogumno vodil svoje borce in kasneje pravo armado skozi sovražnikove viharje do zmage. In on je zedinil jugoslovanske narode v enotno državo enakopravnih, bratskih narodov in narodnosti. Pravičnejšo družbeno ureditev je vedno videl v ljudski oblasti, iz katere se bo razvilo samoupravljanje. Tovariš Tito zna ceniti mir, saj je dvakrat preživel najhujše strahote vojne. Zato je najsvetlejši kamenček v mozaiku njegovega dela prav prizadevanje, da bi se v svetu vojne končale in se dosegel mir med narodi. Zato potuje po svetu in navezuje stike z drugimi državniki, se zavzema za miroljubno vlogo OZN in vedno obsoja nasilje in vojne. Najmočneje pa se ta njegova prizadevanja odražajo v gibanju neuvrščenih držav, katerih prva konferenca je bila prav v Beogradu. Te dežele se borijo predvsem za mir ter enakopravnost in sodelovanje med narodi. Če bi bilo v svem več takih osebnosti kot je naš tovariš Tito, osebnosti, ki bi vse svoje^sposobnosti, ugled in zaupanje izkoristile v borbi za mir in pravičnost, potem bi človeštvo lahko postalo brezskrbno, z zaupanjem in optimizmom zrlo v svojo prihodnost. Tito je bil, je in bo eden največjih voditeljev v gibanju za mir in neuvrščenost med narodi. Maja Kraševec, 8. c OŠ Ivan Cankar Zvezni Titovi štafeti, ki je ponesla najlepše želje našemu dragemu tovarišu TITU ob njegovih življenskih jubilejih, smo se pridružili tudi Vrhničani, prvič pa sojo sprejeli tudi v Borovnici. Na svečanem sprejemu, ki ga je povsod spremljal bogat kulturni program, so sodelovali pionirji, mladinci, pripadniki JLA, pridružili pa so se jim tudi številni starejši občani. Na podlagi zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj, na podlagi družbenega dogovora o določitvi dela sredstev, ki se združujejo pri poslovni banki 7. člena pravilnika o upravljanju z družbenimi sredstvi za usmerjeno stanovanjsko graditev v občini Vrhnika RAZPISUJE Zbor vlagateljev za območje občine Vrhnika 4 natečaj ZA POSOJILA ZA NAKUP ALI GRADNJO NAJEMNIH STANOVANJ IN POSOJILA ZA NAKUP STANOVANJ V ETAŽNI LASTNINI ALI ZA GRADNJO INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH HIŠ SKUPNA RAZPISNA NATEČAJNA VSOTA ZNAŠA 2.819.000 din Od te vsote se izloči 2.484.000 din za posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj, ki jih lahko najemajo temeljne ali druge organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, društva in druge organizacije, ki združujejo sredstva pri poslovni banki za stanovanjsko graditev po družbenem dogovoru (za občino Vrhnika). in 335.000 din za posojila za nakup stanovanj v etažni lastnini ali za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, ki jih lahko dobijo delavci, zaposleni v organizacijah, ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev (v občini Vrhnika). 1. Organizacija lahko dobi posojilo za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj pod naslednjimi minimalnimi pogoji glede lastne udeležbe, odplačilne dobe in obrestne mere. ZNAŠA Če znaša poprečni oseb. dohod, na zaposl. glede na popr. OD v SR Sloveniji Udeležba orga-nizac. pri nakup, od odkup, cene najmanj % Odplačilna Najnižja doba pos. obrestna največ mera letno let % nad 100 nad 110 nad 130 nad 150 nad 170 do 100 do 110 do 130 do 150 do 170 30 35 40 50 60 70 20 20 20 15 10 10 3,0 3,5 4,0 4,0 5,0 6,0 2. Kupec etažnega stanovanja lahko dobi iz družbenih sredstev posojilo pod naslednjimi minimalnimi pogoji glede na lastno udeležbo, odplačilno dobo in obrestno mero ZNAŠA Če je znašal v preteki, letu popreč. mesec, dohod, na druž. člana din Udeležba kupca v odnosu na kupno ceno za standardno stanovanje % Odplač. Najnižja doba pos. obrestna največ mera letno let % do 1850 40 24 3,0 nad 1850 do 2000 45 22 3,5 nad 2000 do 2170 50 20 4,0 nad 2170 do 2350 55 18 4,5 nad 2350 do 2500 60 16 5,0 nad 2500 do 2680 65 14 5,5 nad 2680 do 2850 70 12 6,0 nad 2850 do 75 10 6,5 3. Graditelj individualne stanovanjske hiše lahko dobi iz družbenih sredstev posojilo pod naslednjimi minimalnimi pogoji glede na lastno udeležbo, odplačilno dobo in obrestno mero ZNAŠA Če znaša popreč. mesec, dohodek na družin, člana v preteki, letu din Udeležba graditelja indiv. hiše v odnosu na kupno ceno za standard, stan.% Odplač. doba pos. največ let Najnižja obrestna mera letno % do 1850 50 24 3,0 nad 1850 do 2000 55 22 3,5 nad 2000 do 2170 60 20 4,0 nad 2170 do 2350 65 18 4,5 nad 2350 do 2500 70 16 5,0 nad 2500 do 2680 75 14 5,5 nad 2680 do 2850 80 12 6,0 nad 2860 85 10 6,5 Organizacije morajo k vlogi za posojilo priložiti naslednjo dokumentacijo: a) srednjeročni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, b) potrdilo oz. izjavo, da bo posojilo porabila za nakup ali gradnjo stanovanj v skladu z občinskim programom stanovanjske graditve in podpisanimi stanovanjskimi standardi, c) izjavo, da se zavezuje dati stanovanja takim delavcem, katerih osebni dohodek je pod poprečjem osebnih dohodkov v organizaciji in katerih poprečni osebni dohodek ne presega več kot 20% poprečnega osebnega dohodka v občini Vrhnika, d) sklep organa samoupravljanja o najetju kredita ter o načinu in kritju udeležbe, e) izračun poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji iz rednega delovnega časa po zaključnem računu za leto 1976, r) dokazilo o kreditni sposobnosti organizacije in sposobnosti pokritja lastne udeležbe. Prednost pri dobivanju posojila za gradnjo ali nakup najemnih stanovanj iz družbenih sredstev imajo organizacije, ki izločajo in združujejo sredstva za stanovanjsko graditev v višjem odstotku kot je določeno v sklenjenem samoupravnem oz. družbenem dogovoru. Prednost iz prejšnjega odstavka dokazuje organizacija z ustreznimi potrdili SDK na podlagi podatkov iz zaključnega računa za preteklo leto. Posamezniki (prosilci) morajo k vlogi za posojilo priložiti: a) izjavo o skupnih dohodkih gospodinjstva v letu 1976, dokazano z ustreznimi dokumenti (potrdila delovnih organizacij o višini osebnih dohodkov za vse zaposlene družinske člane) b) potrdilo, da ima delovna organizacija, kjer je prosilec zaposlen, izdelan srednjeročni program reševanja stanovanjskih problemov, c) pristanek delovne organizacije, kjer je prosilec zaposlen, da se strinja z dodelitvijo kredita prosilcu, d) uradno potrdilo o zagotovljeni lastni udeležbi pri najetju posojila, e) overjen prepis gradbenega oziroma lokacijskega dovoljenja (za individualno gradnjo) ali preliminarno pogodbo o nakupu stanovanja 0 če koristi družbeno najemno stanovanje, mora priložiti izjavo, da ga bo izpraznil v sporazumno določenem roku in ga izročil imetniku razpolagalne pravice, g) družinski list, ki ga izda pristojni upravni organ občine. Natečaj velja 1 mesec po objavi v glasilu OK SZDL „Naš časopis". Po tem roku prispelih vlog zbor vlagateljev ne bo upošteval. Vse ostale informacije dobite lahko pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika, ki ima poslovne prostore na Cesti gradenj štev. 1 vsako sredo od 13. do 16. ure. Vloge, dopolnjene z vso potrebno dokumentacijo, zbira Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika na naslov SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST VRHNIKA, Cesta gradenj 1. O izidu natečaja bomo vse prosilce pismeno obvestili. ZBOR VLAGATELJE V Na podlagi 15. in 19. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Ur. list SRS, štev. 5/72) in na podlagi 6. člena „Pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb RAZPISUJE 2. natečaj Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika 2. natečaj za posojila za nakup stanovanj v etažni lastnini in za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš delavcem, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih. Skupna razpisana natečajna vsota znaša 270.000 din Pogoji za pridobivanje posojila po tem natečaju so isti kot so opisani zgoraj za 4. natečaj, ki ga razpisuje zbor vlagateljev za območje občine Vrhnika. Samoupravna enota za družbeno pomoč pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika ZAHVALA najlepše se zahvaljujem vsem, ki so spremili našega očeta, moža in starega očeta ANTONA LENARČIČA iz Blatne Brezovice na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem, ki so nam izrekli sožalje in darovali vence. Posebno toplo se zahvaljujemo sosedom, sodelavcem iz IUV in SAVE, krajevni skupnosti Blatna Brezovica, ZB Blatna Brezovica. Še posebno lepo pa se zahvaljujemo gasilskemu društvu Blatna Brezovica in njegovemu predsedniku za poslovilne besede. Žena in hčeri z družinama Delo starešin ZRVS Starešine so se že od začetka meseca pripravljali na preizkus znanja, ki so ga opravili konec meseca, nekateri bolj, drugi pa manj uspešno. 22. maja so se zbrali v kasami Ivana Cankarja, kjer so poslušali kratko predavanje o ognjenem sistemu in si ogledali dva filma. Vojaki so jim tudi pokazali, kako praktično izgleda vod v zasedi z vsem pripadajočim orožjem, nato pa še sodobno oborožitev tankov-ske enote. Teden dni kasneje so starešine preizkusili svoje znanje v Domu JLA. Že prej so morali rešiti nalogo in jo prinesti rešeno s seboj na ta preizkus. Po končanem teoretičnem delu so se razdelili v skupine in odšli na pohod po karti, vmes pa so se morali javiti na treh kontrolnih postajah. Ob povratku so udeležence že čakali rezultati njihovega preizkusa znanja. S tovrstno obliko dela so bili vsi zadovoljni in so se dogovorili, da se je bodo tudi v prihodnje posluževali. Orientacijsko tekmovanje Na 6. republiškem taktično-ori-entacijskem tekmovanju občinskih ekip ZRVS in ZSMS v Žusterni pri Kopru je vrhniška" ekipa dosegla odlično tretje mesto. Na tem tekmovanju je sodelovalo 59 ekip ZRVS in 55 ekip ZSMS oziroma 342 tekmovalcev. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz: taktike, vojaške teorije, topografije, razstavljanja in sestavljanja puške M 48, poznavanja zgodovine NOB in povojne zgodovine, merjenja telesnih spretnosti in streljanja. Prvo mesto je s 1057 točkami zasedla ekipa iz Brežic, drugo ekipa Kamnika, ki je zbrala 1026 točk, tretja pa je bila naša ekipa s 998 točkami. Vrhniška ekipa, ki so jo sestavljali Janez Jereb, Mladen Sumina, Srečko Kajtna in mladinci Vili Oblak, Niko Brelih in Bojan Slabe, je zbrala prav toliko točk kot ekipa Ormoža, a se je bolje uvrstila zaradi boljšega taktičnega znanja. Med posamezniki pa je član vrhniške ekipe Mladen Sumina dosegel 9. mesto in prejel zato knjižno nagrado. Fantje, ki so sestavljali našo ekipo, so bili res dobro pripravljeni in jim za njihove dosežene rezultate v res hudi konkurenci iskreno čestitamo v imenu občinskega odbora ZRVS, občinske konference ZSMS in ostalih občanov, saj na tako visoko uvrstitev sploh niso računali! BILI SMO NA VOJAŠKEM URJENJU Pripadniki teritorialnih enot iz naše občine smo bili na večdnevnem vojaškem urjenju. Ker je redakcija te številke že zaključena, tokrat le napovedujemo obširnejšo fo-toreportažo iz življenja in dela na tem vojaškem urjenju. Vzgoja in izobraževanje članstva PRIPOVED POLHARJA V začetku meseca junija je praznoval svoj jubilej Tone Dobrovoljc, in sicer 76. rojstni dan. Član lovske družine Vrhnika je od njene ustanovitve, nekaj časa je bil tudi lovski čuvaj. Še vedno se nam rad pridruži na lovu. Želimo mu, da bi lahko še dolgo let hodil z nami na lov in dober pogled! Člani lovske družine Tudi med našimi najmlajšimi je veliko ljubiteljev narave, ki z zanimanjem spremljajo vse, kar se v njej dogaja. Med te mlade prav gotovo sodi osnovnošolec Lado Ogrin. Velikokrat se je že udeležil naših skupnih lovov in na njih prav gotovo zvedel marsikaj novega. Z veseljem tudi prebira lovske revije in že veliko ve o lovstvu. Če bo tako nadaljeval, bo prav gotovo postal dober in pošten lovec. Zaenkrat pa mu želimo dosti uspehov v šoli! IŠČEM KVALIFICIRANEGA ALI POLKVALIFI-ClRANEGA DELAVCA ZA DELO PO DOGOVORU. Pogoj je odslužen vojaški rok. Interesenti se javite na naslov: STRŽINAR, Voljčeva 13. Lovska družina - premalo mladih V naši lovski družim se zadnje čase kar vrstijo visoki jubileji. To pa ni nič čudnega, saj je poprečna starost naših članov 50 let. Če bi se vprašan, kako to, bi verjetno dobili različne odgovore, saj se posamezniki le težko odločajo za sprejem pripravnikov. Pravi lovec mora biti tudi mentor mlajšim, saj le tako postanejo pripravniki dobri in pošteni lovci. Torej, kakšen bo bodoči lovec, je odvisno tudi od tega, kako smo ga vzgajali v pripravniški dobi. Vsaka lovska družina ima svoja pravila, ki zahtevajo, da ta deluje javno in po načelih samoupravljanja. Tako so v 8. členu med drugim zapisane zelo pomembne točke: — lovska družina skrbi za nenehno vzgojo in izobraževanje članstva, za razvijanje humanih in etičnih odnosov pri izvrševanju nalog, - uveljavlja socialistična načela ter krepi bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, — usposablja člane v strelskih in drugih sposobnostih, ki so pomembne za krepitev ljudske obrambe in družbene samozaščite. Poleg teh pisanih pravil pa med člani lovske družine živijo in trdno veljajo nepisana pravila, razne šege in navade. Ena teh, prav gotovo najbolj zanimivih je lovskih krst, ki ga dozivi vsakdo, ki je po pripravniški dobi sprejet v lovsko bratovščino. Kako zanimive so te ceremonije, je težko opisati, pa tudi slika vse premalo pove, človek mora biti pri krstu zraven in si ga ogledati! Na fotografiji je sodni zbor, ki se posvetuje o obtožnici in kakšne kazni bo treba izreči. Kot vidite, je sodni zbor maskiran, tako da jih vsakdo (ne)pozna, verjetno zato, da ne more soditi pristransko. Tu lahko vidimo, kako najstarejši lovec - krstitelj - opravlja krst z gorjačo in seveda s steklenico vina, ki nedvomno sodi zraven. Okrog obtoženca se. zberejo vsi lovci, njegovi tovariši in ga tako z udarci sprejmejo v svoje vrste. Palico, s katero pa je bil krščen, dobi vsak krstitelj v spomin, saj se nanjo podpišejo vsi lovci. Odnese jo domov ženi, ki jo hrani in v primeru potrebe sveda tudi lahko uporabi. STRATEŠKI UMIK Bil je lep jesenski dan, dan, ki nobenega polharja ne obdrži doma, ampak ga potegne v okrilje notranjskih gozdov. Ne samo polharje, tudi lovce in ostale prebivalce vabijo gozdovi, ki v začetku oktobra začnejo rahlo rumeneti in nudijo očem pravi užitek. Ljudje, ki iš ejo jesenskih užitkov v gozdu, neutrudno gledajo v tla in nekaj iščejo, kot da bi nekaj dragocenega izgubili. Izdajajo pa jih košare in njihova vsebina. Seveda, gobarstvo je prav tako neka strast, prav tako kot polhanje ali lov. Ker sem tudi sam zagrizen polhar, tako kot moj oče, sva se nekega dne v tej lepi jeseni že okrog 12. ure podala v gozd z vso kramo, ki jo ima polhar v svoji obvezni opremi: pasti, sklopi, deka, salama ali konzerve in kruh. Vsa ta ropotija kar prehitro napolni nahrbtnik in treba je znati lepo zložiti vanj, da ostane še prostor za žganje, brez katerega se polhar ne poda v gozd. Nežno pogladi steklenico, jo skrbno zavije in jo pazljivo potlači v žep nahrbtnika, tako da je hitro pri roki, če je le potrebno. Potrebna pa je seveda velikokrat, če je polharju vroče, če ga zebe, če je ulov dober ali slab in še veliko je drugih vzrokov. Polharji trdijo, daje bolje pozabiti doma pasti, kakor pa žganje. No, poleg omenjene krame pa se ne sme pozabiti na baterijo ali ,,leterno" in pa na sekiro. Tako sva se tistega dne z očetom podala v Kofrl, nastavila pasti k polšnam, sklope pa na drevesa. Do noči sva nastavila, zakurila ogenj in komentirala, kje se :bo kaj ujelo. Res je, da pod drevesi ni bilo kaj prida „žrto", toda polh se seli za hrano, danes je še daleč, jutri pa bože tu. Dvakrat sva potegnila na kratko iz svojih skrbno varovanih steklenic in poslušala oddaljeno rukanje jelena. Tudi lisjak se je oglašal in sova, ki s svojo prisotnostjo razveseli vsakega polharja, kajti stara modrost pravi, da kjer so sove, tam so gotovo tudi polhi. Tako sva še kaki dve uri uživala ob ognju, pregledala najbližje polšnein se podala domov. Drugi dan sva se že zgodaj zjutraj podala po plen in ker sva nastavila vsak na svojem koncu, sva se dogovorila, kdaj in kje se dobiva. Umih korakov sva odšla vsak sebi, kajti pregledati' in pobrati je bilo treba okrog dvajset sklopov in deset pasti. Moj rajon je bil Kamni vrh pri Kofrlu. Ko sem pobral že precej dragocenih sklopov, sem nenadoma zaslišal za seboj nek šum, veter pa mi je prinesel vonj po divjadi. Pričakoval sem, da bom zagledal divjega prašiča. Neslišno sem se pomaknil za drevo in počakal. Le kaj se bo prikazalo iz visoke trave, ki je preraščala (flkVVraj sem okamenel in lasje so se kot na komando strumno postavili pokonci, noge pa so se pričele sesedati. Tudi kurjo polt sem dobival, kajti kakih trideset metrov Hotel „M A IVI TOVA" Vrhnika razpisuje prosto delovno mesto VZDRŽEVALCA osnovnih sredstev Zaželena je kvalifikacija (električar, ključavničar ali mizar), Vse informacije o delu in delovnih pogojih dobite v kadrovski službi hotela MANTOVA. od mene je naravnost proti meni hlačal ogromen medved. Nisem vedel, kaj naj storim. Drevo, za katerim sem stal, je bil cer (vrsta hrasta), ki je imel drobne veje le proti vrhu. Tudi ostala drevesa niso bila kaj prida primerna za nagli pristanek v zavetju njihovih kro-šenj. V sekundi sem se odločil za nagli strateški umik pred sovražnikom na boljši pozicijski obrambni položaj. V nekaj skokih sem bil v goščavi in v megli, ki se je ravno dvigala iz doline. Tekel sem cik cak, da bi zmedel sovražnika, ki mi je po vsej verjetnosti sledil in hotel preprečiti moj ,,načrtni umik". Pri tem svojem menjanju položaja sem verjetno dosegel nov državni rekord na 400 metrov, kajti prav kmalu sem se znašel na kraju, kjer preje še nisem hodil, pozabil pa sem tudi, od kje sem prišel. Kje sem? Taval sem sem in tja, popolnoma premočen po popolnoma neznanem gozdu. Priblrižno eno uro po strateškem umiku „mojih sil" se mi je skozi gosto meglo rahlo nasmehnio sonce. Urno sem uporabil orientacijo na zemljišču, katero sem razen na vajah ZRVS ali teritorialnih enot tokrat prvič res praktično uporabil. Od mojega bivališča je Kamni vrh pri Kofru v jeseni povsem na vzhodu. Torej pravokotno na sonce, da se mi ta le ne skrije spet, sem si zapomnil nekaj velikih orientacijskih točk in čez kakih dvajset minut sem bil zopet v območju, kjer sva se srečala z mrcino, ki pa je seveda ni bilo več, le oče me je že čakal v strahu, da sem se izgubil ali padel v kako brezno. Sprva mi sploh ni verjel, ko sem mu pripovedoval, kaj se mi je dogodilo, šele ko sem ga povabil, da si greva ogledati sledi „sovraž-nika", mi je pričel verjeti in kar urnih nog sva jo odkurila v oddaljeni rajon, kjer sva imela še nekaj nastavljenih pasti, ki jih je bilo potrebno pobratiti. Naj na koncu zapišem le to, da sva takrat ujela le tri „miši", jaz pa sem prvič videl od blizu neprikle-njenega medveda, ki je bil kriv, da sem razbil steklo pri uri in doživel precej strahu, kajti medved le ni kuža. Poduk vsem, ki ste prebrali ta moj sestavek, pa je lahko takle: učite se orientirati na neznanem zemljišču, predvsem pa, kako se je moč najhitreje strateško umakniti in prihraniti nepotrebne izgube! MARTINČIČ FRANKO PREKLIC Podpisani Anton Trček iz Smrečja preklicujem besede, ki sem jih rekel Janez Merlaku dne 26. maja letos v gostilni pri Jurca. Anton Trček REVIJA OBČINSKIH PEVSKIH ZBOROV Ze desetič zapored so se letos srečali pevski zbori iz nase občine. Ta vsakoletna srečanja zborov niso nobeno tekmovanje, njihov glavni namen je predstaviti se širšemu krogu občanov, zlasti tistim, ki jih zborovska pesem pritegne. Na letošnjem srečanju, ki je bilo na predvečer praznika Osvobodilne fronte in je tako kot številne druge prireditve v pomladanskih dneh bilo posvečeno 40-letnici ustanovitve KPS, 40-letnici Titovega vodstva partije in njegovega 85. rojstnega dne, sodelovalo osem zborov, in sicer: Otroški pevski zbor Osnovne šole Borovnica pod vodstvom Manje Zore Otroški pevski zbor Osnovne šole Janez Mrak pod vodstvom Sunke Kos Marije Otroški pevski zboi Osnovne šole Ivana Cankarja pod vodstvom Juiči Drašlerjeve Mladinski pevski zbor Osnovne šole Borovnica pod vodstvom Marije Zore. Mladinski pevski zbor Osnovne šole Ivana Cankarja pod vodstvom Toneta Jurjevčiča Oktet KAŠCA iz Verda pod vodstvom Mitje Drašlerja Moški pevski zbor LIKO Borovnica pod vodstvom Andreja Korbarja Moški pevski zbor IUV Vrhnika in Moški pevski zbor LIRO Parketarna Verd, oba pod vodstvom Toneta Jurjevčiča. Torej osem zborov, ki so nam zapeli kar 33 narodnih, borbenih, umetnih in tujih pesmi. Res zanimiv večer. Škoda le, da se ga ni udele/il kdo iz vn>i glasbenih strokovnjakov, katerega strokovna ocena bi bila odlično vodilo pri delu zborov v bodoče. T. 11. NOVOSTI V KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA: Broz J.: O splošni ljudski obrambi Delegatski sistem v samoupravni]] interesnih skupnostih Desetletja bojev in zmag Družbenomoralna vzgoja v osnovni šoli Eterović I.: Njuni dnevi Kernel I.: Podatki in opazovanju v ženevski splošnoizobraževal. knj. Klaus H. - I. Kloppenburg: Svetovalec za sodobno ženo Komandant Stane Kurent T.: Vsestranska skrb za varnost v tovarni Mala šola osebne nege Mami, očka, otrok in . . . Musek J.: Psihologija osebnosti ReispsU.: Pred jama Ribičič C: Temelji družbenopolitične ureditve in družbenoekonomskih odnosov v SFRJ Slovenci v Italiji včeraj in danes Stingl M.: Za zakladi majevskih mest Varstvo žena in mladine na delovnem mestu Zakonjšck R.: Velika preizkušnja Zgodovinska noč na Čebinah LEPOSLOVJE: Mladinsko: Balog Z.: Ko sem še majhen bil Trdina J.: Lisica, volk in medved Vipotnik J.: Runo Bevk F.: Pastirci - (irivarjevi otroci Copić B.: Orli vzlete zgodaj Ingolič A.: Tajno društvo PGC Kaestner E.: Dvojčici l.ovrak M.: Tovarišija Petra Grče Mline A. A.: Medved Pu Murnik R.: Lepi janičar Suhodolčan L.: Deček na črnem konju Twain M.: Prigode Toma Savverja Frank A.: Dnevnik Jarunkova K.: Edinka Zorman L: V sedemnajstem Za odrasle: Inkret A.: Spomini na branje Kette D.: Zbrano delo Sušteršič T.: Trg lakote Vresnik D.: Na bregu Zidar P.: Črn trn Minatti L: Bolečina nedoživetega Plamen I. G.: Parjenje čevljev Cankar L: Hlapec Jernej in njegova pravica ,. . . IliengsA.: Izgubljeni sin Prevodi: Eden D.: Govori mi o rjubezni Golon A. A.: Angelika in zarota teme HandkeP.: Žalost onkraj sanj Heller J.: Kavelj 22.1. II. Klein N.: Sončni žarek Morante E.: Arturov otok Rogers R.: Rovvena Dangerfield. I. II. Frevtag G.: Tehnika drame Shaw B.: Hudičev učenec MILORAD BORČIČ JE PRIPRAVIL CIKLUS FOTOGRAFIJ POSVEČENIH ŽIVLJENJU IN DELU TITA Proslavam in prireditvam, ki so se zvrstile v mesecu maju po vsej naši domovini in so bile posvečene Titovemu 85. rojstnemu dnevu, smo se na zanimiv način pridružili tudi Vrhničani. Naš občan, Milorad Borčič, ki se že vrsto let uspešno ukvarja s fotografiranjem (veliko njegovih fotografij je doslej že popestrilo strani našega časopisa) in je za tovrstno dejavnost letos tudi prejel bronasto Kidričevo odlikovanje, je iz bogate zakladnice fotografij pripravil zanimiv ciklus sedemdesetih slik, posvečenih življenju in delu našega maršala Tita. Razstava je sestavljena iz štirih delov: Titov prihod na čelo partije Tito — vrhovni komandant NOB Tito - borec za neuvrščenost v svetu in Tito — borec za mir med narodi. Razstava, ki so jo na Vrhniki pripravili Zveza kulturnih organizacij, Dom JLA in knjižnica Ivan Cankar, ki je istočasno razstavila tudi knjige, ki govore o Titovem delu in njegovih mislih, je zelo primerna, da bi se iz prostorov Doma JLA preselila tudi v delovne organizacije in krajevne skupnosti v naši občini. BIL SEM NA RAZSTAVI FRANCA DREMLJA - ACA LJUBEZEN DO BARJA Četrtek, petega maja. Mrak seje počasi spuščal na vrhniške strehe, ko so ljudje trumoma vstopali v Dom JLA. Stopil sem za njimi v svetlobo, kije vrela iz dvorane, vrela izpod oboka in žarela iz slik. Slik, ki so kakor prelep venec obdajale množico, zbrano v dvorani. Bilo mi je, kakor da sem sredi slovenske pokrajine, mehke in nežne, kot umetnikovo srce. Ni me zanimalo, kaj drugi pišejo ali govore o slikarju, jaz sem si svoje mnenje o njem poiskal v njegovih slikah. Prosojne in mehke barve, kakor jutranje meglice nad Barjem, so govorile bolj prepričljivo, kakor bi mogla človeška usta, kakor bi moglo zapisati pero. Toliko nežnosti, toliko ljubezni je v slikah, da bi jo lahko vsak zagrabil polno prgišče, za sebe in svoje in še bi jo lahko natrosil med ljudi. Iz njegovih slik diha ljubezen do slovenske pokrajine, še posebej do našega Barja. In nad tem Barjem vzhaja sonce, simbol upanja in življenja, znanilec lepega današnjega in jutrišnjega dne. In preprosti kozolci, ki kljubujejo vetru in neurjem, so kakor preprosti slovenski ljudje, ki so dolga stoletja kljubovali potuj-čevanju in drugim nadlogam in tako ohranili svoj jezik in ostali Slovenci. Naj ti kozolci še dolgo stoje! Člani Izvršnega sveta skupščine občine Vrhnika so na svoji 95. seji na predlog Zavoda za spomeniško varstvo razpravljali o možnostih za razglasitev osamelca Kostanjevica pri Bevkah za zaščiteni del Barja. Seji sta prisostvovala tudi profesorja Golob in Peterlin, ki sta članom izvršnega sveta SO pojasnila pomen tega dela Barja za znanstveno raziskovalno delo. Člani izvršnega sveta so se zavzeli za izdelavo konkretnega predloga o zaščiti Kostanjevice, ki ga bodo najprej obravnavali delegati naše občinske skupščine. In preproste domačije, z znojem in žulji slovenskega človeka grajene, žare na slikah. V teh trdnih in preprostih hišah že stoletja odmevata slovenska beseda in slovenska pesem. Preproste koče na obronkih Barja, kakor da pričajo, da se sreča često poigra z ljudmi in raje zaide pod preprosti krov, kakor pa v vilo ali palačo. Sreče se ne da kupiti z denarjem; naseli se tam, kjer bi malokdo pričakoval! Pa vrbe, topoli in drugo barjansko drevje. Ni ostro in krepko zarisano, kakor so zarisani v sinje nebo mogočni gorenjski očaki. Mehko otožno in nežno, kakršen je pač barjanski svet, svet, ki pa je prav tako vreden ljubezni, kakor morje in planine, saj je prav tako lep, lep po svoje in prav tako naš, slovenski. In zato umetnika Drem-lja upravičeno lahko imenujemo poeta našega Barja. Poeta, ki z barvo čara in upodablja enkratne prizore iz tega koščka slovenske zemlje. V dolgih stoletjih je slovenski človek zgradil svojo arhitekturo in vdihnil podobo današnjemu Barju. Slikar France je to tisočkrat upodobil; na različnih koncih, ob različnih letnih časih, ob sončnih in oblačnih dneh, ob jutranji in večerni zarji... Naj nam vsem njegove slike govore o trdoživosti našega rodu in naj nas vse, posebno še mlade, spodbujajo, da bomo taki tudi ostali. Slikar France se je tudi sam boril po tej lepi zemlji, da je ostala naša. Naj nas tudi njegove slike uče ljubezni do nje! Ko sem odhajal iz dvorane, sem bil bogatejši. Bogatejši za vrsto spoznanj! Videl sem, da tudi na včasih otožnih barjanskih motivih žare barve upanja in sreče. Sreče, odmaknjene in skrite, pa morda prav zato toliko bolj prisrčne in tople. Ob otvoritvi razstave sta se nam predstavila domača glasbena umetnika. Mehka in topla melodija seje zlila z barjanskimi motivi v eno samo prelepo harmonijo - himno barjanski in slovenski zemlji -predvsem pa himno ljubezni do nje! IVAN MALAVAŠIČ OB'ROBU KAKO PLAKATIRAMO ■S* tem, da smo na Vrhniki in sploh v ceh' naši občini iz dneva v dan deležni vse več kulturnih, športnih in sploh raznih bolj ali manj množičnih prireditev, ki pa jih je treba na nek način občanom najaviti, torej jih o teh prireditvah obvestiti, je prav gotovo skrajni čas, da pričnemo, če ne že dogovarjati se, pa vsaj razmišljati o tem, kdo bo tisti, ki bo uredil prostor, kjer naj bi se pojavljali razni plakati, oglasi, obvestila itd. Morda je med nami mnogo takih, ki jih na primer ogromen plakat, ki je napovedan „enkraten obisk enkratnega cirkusa Rancy" na Vrhniki, na steni Mlečne restavracije ne moti. Plakat, ki bo oziroma njegovi ostanki, naše občane še dolgo spominjal, da je bil nekoč na Vrhniki nek cirkus. Ampak, ali sploh sodi ta plakat na steno Mlečne restavracije in še marsikom drugam?! Še bolj pereče^ pa je to, da plakati, ki najavljajo kvalitetne kulturne.. prireditve, izginejo iz prostora, kamor so bili obešeni, že nekaj ur po tistem, ko so se tam pojavili, če ne prej pa v prvi noči prav gotovo. Torej - kje bomo našli ozoroma določili prostor, kjer bi plakat mirne duše lahko obesili in bili pri tem sigurni, da bo s tega mesta obveščal vse mimoidoče o tem, kaj si bomo lahko na Vrhniki ogledali, poslušali in tako naprej in da ga bo tisti, ki je za to odgovoren, po končani prireditvi tudi ostranil! Pa ne samo to, da tudi s plakati zagotovimo obveščanje občanov, prav ti plakati, ki tako hitro iziginejo z mesta, kamor so bili obešeni, tudi veliko stanejo in tudi zanj so potrebna določena družbena sredstva; sredstva, ki jih mi vsi dajemo za kulturo. Tu pričnimo razmišljati o tem problemu in bomo morda po tej poti kmalu našli rešitev. Morda je ta rešitev v tem, da se dogovore Komunalno podjetje Vrhnika, Izvršni svet skupščine občine in seveda kulturni delavci, ki imajo prav s tem dolgoletne in trpke izkušnje in ti poiščejo prostor in človeka, ki bo skrbel za plakatiranje v naši občini. To je samo ena od možnih rešitev, gotovo se jih bo porodilo več! TATJANA HROVATIN