I N F O R M A TOR GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE ,IN RAZVOJ, INTERNA BANKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ELEKTROKOVINARSKA OPREMA, NARAVNO ZDRAVILIŠČE,DSSS SOZD [gorenje j6 entivno razmišljanje v Gorenju Elektronika Široka potrošnja Zat°^tal0 stalna nalo9a in obveza večine zaposlenih. Spodbuda 'o je tudi podeljevanje naziva Inovator leta, ki ga izberejo med iJJjsPešnejšimi inovatorji meseca. Takšen odnos do dela pa je, d drugim, tudi pogoj za uspešno izpolnjevanje delovnih ob-6znosti. ^3di Gorenja letos v Gornji Radgoni Da ^n.i' ,orek» 9- ma/a 1989, so c,•.' ®eV, predsedstva Koordina-So>rt®a sveta ZSMS Gorenja Pfg največ časa namenili pri-čg Va,n na letošnje, že 16. sre-Dn i m,ad|h delavcev našega U,'0vnega sistema. ijei s se bodo mladi Gorenjevih nn°Vn'h organizacij iz vse Ju-f) av'je zbrali 23. junija v Gornji 01 9°ni. že prvi dan se bodo po r3d u Proizvodnje Gorenja El-Sgl na redni letni seji najprej l(a nar|ili s poročilom predsedni-l5 Radine Gorenja sozd Zvone-pL^Pželjnika o delu v preteklem Nato naj bi nekaj več ja ,a namenili pregledu delovan-K°ordinacijskega sveta ZSMS Gorenja sozd in posameznih osnovnih organizacij. Na svojem delovnem srečanju pa bi mladi radi prisluhnili tudi kateremu od povabljenih gostov poslovodnega odbora Gorenja sozd, sindikata in zveze komunistov. O sedanjem političnem trenutku pri nas pa bi radi slišali mnenje najodgovornejših predstavnikov slovenske mladine. Da pa to ne bi bil le delovni sestanek, se bodo naslednji dan, v soboto, z delavci Gorenja Elrad, ki konec junija praznujejo Dan delovne organizacije, pomerili v nekaterih športnih veščinah in se skupaj z njimi kasneje poveselili na zabavi. D. R. Zaprta vrata Gorenja Prihodnji teden, za dan mladosti, bo Gorenje že četrtič odprlo svoja vrata vsem, ki bi radi videli, kako nastajajo veliki gospodinjski aparati, televizorji, kuhinje, kako ob tem skrbimo za naše okolje. V četrtek, 25. maja 198S, bodo ob 11. in 15. uri pri vratarnici ob avtobusni postaji obiskovalce sprejeli predsedniki osnovnih organizacij ZSMS Gorenja Gospodinjski aparati. Popeljali jih bodo skozi proizvodne dvorane in laboratorije, pobliže pa si bodo lahko gostje ogledali tudi, kako nastajajo roboti. Lelo XXIII, Številka 18 Znova priznanje Gorenju Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica podeljuje priznanja organizacijam združenega dela in posameznikom za izredne dosežke pri razvoju gospodarstva. Med dobitniki letošnjih priznanj, ki jih bodo podelili v ponedeljek, 22. maja 1989, bo tudi tokrat delovna organizacija Gorenja in Gorenjeva delavca. Zlato plaketo bo prejela delovna organizacija Gorenje Mali gospodinjski aparati za nad- povprečne gospodarske rezultate, visok delež izvoza ter nenehno kvalitetno rast v kadrovskem in tehnološkem pogledu. Srebrno plaketo bosta prejela Jože Kuder za uspešno vodenje Gorenja Mali gospodinjski aparati, ki je postala vzorčna organizacija v sistemu Gorenja, in Albin Repše za dolgoletno delo in uspehe pri razvoju sistema za zagotavljanje kakovosti v sozdu Gorenje in organih gospodarske zbornice. H. J. Organizirano do zdravja in vitalnosti V Gorenju Gospodinjski aparati od 8. maja 1989 izvajajo program zdravstveno preventivne rekreacije delavcev, s katerimi želijo organizirano in s pomočjo medicinskih dognanj preprečiti nastajanje poklicnih bolezni in poškodb ter omiliti posledice že nastalih telesnih okvar. Zato so v program najprej vključili delavce iz neposredne proizvodnje, postopoma pa bo program zajel vse zaposlene in postal njihova obveza. Program je prilagojen naravi in težavnosti dela na posameznih delih in nalogah in zdravstvenemu stanju delavca. Običajno se začne s posvetom pri zdravniku, ki na podlagi ugotovitev določi vsebino preventivne rekreacije. Ta lahko vsebuje srn rečne kopeli, toplotne obloge, telovadbo oziroma razgibavanje v telovadnici ali bazenu, prosto plavanje in inhalacije. Pri organiziranju skupin se srečujejo s težavami, kot so nadomeščanje delavcev, ki so na pre- ventivni rekreaciji, premajhna zavest odgovornih delavcev v proizvodnji o dolgoročnem pomenu te rekreacije, velike proizvodne obveznosti, prenizka zavest samih delavcev za ohranitev telesnih in psihičnih sposobnosti za delo, saj nekateri neradi sodelujejo v programih. Veliko se jih je balo vode, saj je bilo polovico neplavalcev, ki pa so s pomočjo rekreatorjev osvojili osnove plavanja. Od organizirane zdravstveno preventivne rekreacije pričakujejo krepitev psihofizičnih sposobnosti delavcev, njihovo osveščanje in pripravljenost, da podobne oblike rekreacije negujejo tudi v prostem času in s tem izboljšujejo svoje zdravstveno počutje. To vse bo prispevalo k preprečevanju poškodb, invalidnosti ter ohranjanju vitalnosti do upokojitve in nenazadnje k zmanjšanju bolniških izostankov. O vtisih udeležencev zdravstveno preventivne rekreacije bomo pisali v prihodnjem Informatorju. Dušanka Založnik Razgibavanje v bazenu je le ena izmed koristnih oblik preventiv-no-rekreativnega zdravljenja delavcev v Topolšici k Središče izmenjave znanja za delo Ob posodobitvi obrata družbene prehrane je nekdanja banketna soba dobila nov videz, predvsem pa pomembnejšo in z vidika razvoja delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati dragoceno vlogo. Postala je središče izobraževanja delavcev. V njej se že od konca aprila vrstijo avdio in video predstavitve največje Gorenjeve delovne organizacije in jugoslovanskega proizvajalca bele tehnike številnim obiskovalcem, delegacijam in strokovnim skupinam. Prav tako že potekajo različni tečaji in seminarji za delovno usposabljanje in izpopolnjevanje delavcev. Prejšnji teden so izvedli tečaj za upravljanje plinskih naprav, ta teden bo teoretični del tečaja za voznike ročnih viličarjev. Sledilo bo strokovno predavanje o obdelavi plastike, ki se ga bodo udeležili tudi Gorenjevi dobavitelji s tega področja, nato še tečaj nemškega jezika. Jeseni bodo pripravili različne oblike usposabljanja za kakovostnejše obvladovanje proizvodnih in vseh delovnih procesov. Učilnico bodo lahko za izobraževanje svojih delavcev uporabljale tudi druge Gorenjeve delovne organizacije. Učilnica je sodobno opremljena s potrebnimi didaktičnimi in tehničnimi sredstvi kot so barvni televizor, video rekorder, diaprojektor, grafoskop, platno za projekcije in table. Pouk pa lahko spremljajo tudi večje skupine slušateljev. Učilnica bo povezana z računalniško mrežo Ethernet, v izvajanju internega programa izobraževanja pa bodo po besedah Jožeta Meha, vodje izobraževanja v Gorenju Gospodinjski aparati, poleg zunanjih, bolj kot doslej, pritegnili lastne strokovnjake. S tem bodo izkoristili prednosti kot so boljše poznavanje prakse, prilagajanje učnega programa potrebam Gorenja, odgovornejši odnos udeležencev v učnem procesu, manj stroškov v celotnem procesu dela in učenja ter, nenazadnje, osebnostna in strokovna rast lastnih strokovnjakov. Z novo sodobno učilnico so v Gorenju Gospodinjski aparati odpravili pomanjkanje učilniškega prostora in hkrati dokazali, da nenehno izobraževanje za ka- kovostnejše delo ni le besed okrasek dolgoročne strateg1^ razvoja, temveč resna usme tev, ki jo že udejanjajo. Dušanka Založni* Po dodatno, novo znanje za delo ne bo treba več drugam. Tu ie sodobna učilnica, učna sredstva, strokovnjaki in volja za učenj Razpis štipendij iz združenih sredstev V mesecu februarju in marcu so bili v časopisih objavljeni razpisi štipendij. Tako kot za Gorenje, velja tudi za druge delovne organizacije, da so razpisovale štipendije izključno na osnovi svojih kadrovskih potreb. To pa pomeni, da je število štipendij relativno omejeno in da so štipendije razpisane predvsem za tiste poklice, ki jih v ozdih najbolj potrebujeio. Jasno je, da so družbene potrebe širše. Da bi zagotovili štipendije tudi za te potrebe v Sloveniji, vsi ozdi združujejo določen del dohodka v sklade združenih sredstev za štipendiranje. Ta sklad je pri skupnosti za zaposlovanje in vanj tudi Gorenje združuje precej sredstev. Za štipendijo iz združenih sredstev lahko kandidirajo vsi učenci in študentje, ki niso uspeli dobiti kadrovske štipendije in pri katerih je bil v letu 1988 dohodek na člana družine pod 430 tisoč din. Mimo tega kriterija lahko kandidirajo za štipendije posebej nadarjeni učenci. Za pomoč oziroma razliko h kadrovski štipendiji iz sklada združenih sredstev pa lahko zaprosijo tudi štipendisti iz družin z zelo nizkim dohodkom na člana družine - torej študenti in učenci, ki sicer imajo kadrovsko štipendijo, a so njihovi skupni dohodki vseeno zelo nizki. Podrobnejše informacije, o pogojih za pridobitev razlik h kadrovski štipendiji, je mogoče dobiti pri strokovnem delavcu na občinski skupnosti za zaposlovanje. Razpis štipendij iz združenih sredstev je bil sicer objavljen v slovenskih dnevnih časopisih, menili pa smo, da je prav, da ga ponatisnemo tudi v Informatorju. Za vse, ki bodo kandidirali za dodelitev štipendij po tem razpisu, pa še tale opozorila: - vlogo za štipendijo iz združenih sredstev je treba do 5. septembra 1989 poslati na skupnost za zaposlovanje v svoji občini. - vloge morajo imeti vse zahtevane podatke in dokumente, sicer jih odbori za štipendije sploh ne bodo obravnavali. - štipendije iz združenih sredstev ne more dobiti kandidat, ki ni zaprosil tudi za kadrovsko štipendijo v eni od organizacij združenega dela (razen v primeru, če za to določeno študijsko usmeritev nobena delovna organizacija ni razpisala štipendije). Oddelek za izobraževanja Gorenje Gospodinjski aparati Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije odbor za štipendiranje razpis štipendij iz združenih sredstev za šolsko leto 1989/90 Samoupravni organi za štipendiranje v občinah na območju SR Slovenije razpisujejo štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam za udeležence v usmerjenem izobraževanju. Za štipendijo iz združenih sredstev in razliko h kadrovski štipendiji lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1988 ni presegel 60 % poprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za leto 1988 - 431.726 din. Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi od kmetijstva in so dolžni plačevati prispevke in davke od katastrskega dohodka, se ta upošteva enako kot za druge oblike socialnovarstvenih pomoči v občini. Prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev bodo imeli kandidati: - ki so vključeni v izobraževanje v naravoslovno tehničnih usmeritvah in drugih razvojno prioritetnih usmeritvah, ki so jih v občinah sprejeli samoupravni organi štipendiranja; sez- nami teh bodo objavljeni v lokalnih glasilih in izobešeni na oglasnih des- kah strokovnih služb za štipendiranje v občinah - ki se izobražujejo za kmetijske poklice - iz družin, ki so v slabšem socialno ekonomskem položaju in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati - z boljšim učnim uspehom - katerih nagnjenja in sposobnosti omogočajo uspešno delo v izbrani usmeritvi (mnenja o tem posredujejo službe poklicnega usmerjanja). Kandidati za štipendije iz združenih sredstev zaprosijo za štipendijo v občini svojega stalnega bivališča. Kandidati za štipendijo iz združenih sredstev se morajo predhodno prijaviti na razpisane kadrovske štipendije na območju stalnega bivališča oziroma dnevne migracije delavcev. Štipendije iz združenih sredstev bodo podeljene šele potem, ko bodo za določen poklic podeljene vse kadrovske štipendije, ki jih razpisujejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi štipenditorji na navedenem območju. Kandidati za štipendijo morajo prijavi oziroma vlogi za štipendijo priložiti: - potrdilo o vpisu v šolo - overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višješolskega ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih - izjavo organizacij združenega dela in drugih štipenditorjev, da je kandidat pri njih zaprosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu ta ni bila podeljena - izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske štipendije. Za kandidate, ki še niso dopolnili 18 let, podpišejo izjavo tudi starši ali skrbniki. Prosilci za razliko h kadrovski štipendiji morajo predložiti kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji. Kandidati za štipendije ali razlike h kadrovskim štipendijam iz združe- vs« 5- nih sredstev morajo vložiti s zahtevano dokumentacijo °o ^ septembra 1989, kar velja tudi prosilce, ki so to obliko že PreL mali. Te vloge bodo rešene do septembra. ^ Po 5. septembru 1989 vlog ne D" več sprejemali razen: » - če se je prosilec vrnil s sluz . vojaškega roka in zato dokumeni je ni mogel predložiti do roka ., - če se je prosilec naknadno vp15"^ šolo (v tem primeru odda dokom tacijo v 15 dneh po vpisu) j - če prosilec za razliko h kadro štipendiji do roka še ni dobil obves o podelitvi kadrovske štipendije . - če prosilec (študent) nima * * * * v’njj opravljenih izpitov za vpis v na5 SM letnik (v tem primeru pa mora dor . oddati vso preostalo dokumentaol a - zaradi izjemnih okoliščin, kar m prosilec pismeno utemeljiti. Kandidati izpolnijo vloge na obra SPN-1 Vloga za uveljavljanje ^ cialnovarstvenih pravic, ki g3", bijo v knjigarnah. Tako izpolni® |,j vloge z uradno potrjenimi pod3 , o osebnih dohodkih, naj kand'0 i oddajo osebno strokovni službi Kj skupnosti za zaposlovanje v s občini. ..j Štipendije za učence in študen izjemnimi intelektualnimi spo5 nostmi m Sveti vzgojnoizobraževalnih org „ ■ zacij lahko predlagajo za štipendij. združenih sredstev učence ■■■ dente, ki s svojimi izrazito nadP.^ prečnimi učnimi rezultati ^ uspešnim vključevanjem v raz ne šolske in zunajšolske deja* j. jo izjemne intelekt > ne sposobnosti in delovne rezu te. Ti kandidati imajo pravico do j sti dokazujejo izjemne ime— oati imajo pravico doj* : pendije, te ožji družinski čalni n plačali davka od skupnega doho občanov. ^ Natančnejše podatke za Pr|P cjji predloga in o potrebni dokumenta dobijo strokovni delavci vzgojnoizu ^ ževalnih organizacij v stroko službah skupnosti za zaposloval pri strokovnih delavcih poklicu usmerjanja in štipendiranja. 17. 5. 1989 - številka 1č Inovator meseca ! Gorenju Elektronika Široka Potrošnja so izbrali že petega otošnjega inovatorja. Za me-!ec ma/ s/ je ta naslov pridobil < ,efan Sen/č, ki je s tokratni-'"a inovacijama le nadaljeval Sv°je inventivno delo. Stefan Senič je predlagal dru-?ačn° vstavljanje vtičnic zvočni-°vl zdaj so bolj zaščitene pred P°škodbami. Nov način vstavi-'ania vtičnic zvočnikov pa pre-Ptečuje tudi zastoje v proizvodnji Ptetin na spajkalnem stroju. t trenju Elektronika Široka po-Osnja so se doslej stalno sreče-ali s težavami zaradi zaščitne-teka pri ultrazvočnem čiščen-l' Saj je bil spremenljive kakov-I s1'- Zato platin dostikrat niso ^ogli uporabljati, ker niso ustregle estetskim zahtevam. Štefan 6nič pa je predlagal uporabo l ovega, Plastikspraya, ki omo- goča izdelavo platin po zahtevanih normativih. D. R. Štefan Senič bolniški izostanki v aprilu 1989 Delovna organizacija, tozd, dsšs Poprečno štev. zaposlenih Bolniška do in nad 30 dni štev. delavcev % skupnega časovnega fonda J^^nje Gospodinjski aparati 5.485 466 7,93 jedilniki 865 87 9,40 j^teo-pomivalna tehnika 905 99 10,20 ^^rzovalna in hladilna tehnika 1.527 154 9,41 ^3lvana 244 16 6,01 j^denzatorji 289 27 8,72 ,5^T>resorji 178 8 4,19 ■^frževanje 383 18 4,04 plinska enota 109 6 5,07 Osss 958 51 5,05 Notranja oprema 616 9 7,8 ^hištvo 285 5 9,3 -i^Jbeni elementi 239 3 8,0 dsss 92 1 2,0 gorenje Procesna oprema 572 23 3,73 ^terenje Elektronika Široka potrošnja 424 26 5,36 ^^®nje Commerce 1.035 68 6,55 ^fenje Servis 1.812 113 6,25 <^[®nje Raziskave in razvoj 72 5 6,75 gorenje Interna banka 71 2 2,28 korenje dsss sozd 96 4 4,16 ^^®nje Mali gospodinjski aparati 476 20 4,4 .Gorenje Eko 606 40 6,6 ^^®nje Naravno zdravilišče 110 7 6,4 Srečanje na delovnem mestu Dušan Hajšek Človek "obsojen” na snovanje in uresničevanje novosti, ki pomenijo nov korak v delovni organizaciji, a hkrati osvobojen starih preživetih nazorov "dela po nareku in zapovedih”, ki zavirajo ustvarjalnost in kreativnost. Dušan Hajšek je domiselnega iščočega duha, vendar ni romantik, nasprotno, s svinčnikom, papirjem in mislečo glavo oborožen mož, ki za vsak delovni korak išče ustrezno tržno vrednost. Po svoje je, bi lahko rekli, individualist, vendar v delovni skupini je ustvarjalen povezovalec znanja in kreator delovnih odnosov, ki porajajo nove rešitve in vrednote. Dušan Hajšek, vodja oddelka razvoja embalaže rezervnih delov v Gorenju Servis, nekdanji serviser vseh Gorenjevih programov, strokovni delavec pri uresničevanju sprememb v tehnologiji servisiranja izdelkov, kreator tehnično servisne dokumentacije, servisnih katalogov, svetovalec novozaposlenim serviserjem, je hvaležen predpostavljenim za to prehojeno pot, saj so mu izkušnje iz serviserskega in proizvodnega dela olajšale obvladovanje vseh prihodnjih zahtevnih nalog. Razvoj embalaže in tehnologije embaliranja rezervnih delov, podprojekt velikega projekta posodobitve skladiščnega poslovanja, in označevanje s črtno kodo, je najnovejša skorajda uresničena naloga pri kateri je aktivno sodeloval tudi Dušan. O njej sam pove, da opravičuje vsa dosedanja strokovna prizadevanja Servisovih delavcev, saj omogoča hiter, natančen, racionalen in pregleden pretok materiala in potek celotnega skladiščnega poslovanja. Za uresničevanje tako zahtevnih projektov mora biti zagotovljena klima razumevanja in podpore pogumnim, samostojnim in kreativnim kadrom. Takšno vzdušje je v Gorenju Servis. Po Dušanovih besedah so v delovni organizaciji razvili zdrave medsebojne odnose in zaupanje, ki je dragocena vrednota za ustvarjanje novih vrednot, za boj strokovnih mnenj iz katerega se lahko razvije najboljša rešitev. In v te dialoge za delo in o delu ter v samo delo je Dušan poglobljen med delovnim časom. Po tem je preostali, prosti čas, njegov. Skuša zapreti ventile za "službene misli” in odpreti srce za svoja sinova, za naravo, čebele, ki so njegov navdih za nov ustvarjalen dan. Dušanka Založnik Krajša pot do zdravnika V Gorenju Gospodinjski aparati so imeli aprila v nekaterih tozdih posebej veliko bolniških izostankov. Tako je bilo v tozdu Pralno-pomivalna tehnika za 2,01 % več bolniških izostankov kot marca in v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika za 1,38 %. Zato so vzeli bolniške izostanke še posebej pod drobnogled. Ugotovili so, da med razlogi za bolniški dopust prevladujejo predvsem težave s hrbtenico in z nogami ter prehlad. Ugotovili pa so tudi, da 11 delavcev od 40 ni upoštevalo navodil zdravnika. Takšno ravnanje pa nedvomno ne prispeva k hitrejši ozdravitvi. V Gorenju Gospodinjski aparati se seveda zavedajo, da je za zmanjšanje bolniške potrebno narediti precej več kot samo stalne ali občasne kontrole bolniške. Tako so že lani uvedli obratne ambulante v zdravstvenem domu, pričeli so z organizirano preventivno rekreacijo (o kateri pišemo posebej), kmalu pa naj bi uvedli tudi ambulanto prve pomoči. Na pobudo Službe za varstvo pri delu so zanjo že izdelali naložbeni program. V tej ambulanti bi medicinska sestra (občasno bi prihajal tudi zdravnik) nudila prvo pomoč, nadzorovala krvni pritisk bolnikov in poskrbela za ustrezno terapijo po zdravnikovih navodilih (na primer dajanje inekcij). V njej pa bi lahko delavci uredili tudi vrsto drugih stvari, zaradi katerih morajo zdaj k zdravniku v zdravstveni dom (od priprave dokumentacije za zdravniški konzilij do naročanja na preglede). Vse to bo nedvomno prispevalo tudi k zmanjšanju bolniških izostankov na način, ki bo vsem nam v zadovoljstvo. B. G. Gibanje zaposlenih v aprilu 1989 Prišli Odšli is Stopnja izobrazbe Stopnja izobrazbe ” S C O) Delovna organizacija, tozd, dsss število zaposle 31. 3. ' Skupaj 1. II III IV V VI. VII. I V) I II III IV V VI. VII Število zaposle 30. 4. GORENJE GOSPODINJSKI APARATI 5.463 18 6 6 2 2 2 23 17 1 1 3 1 5.485 Štedilniki 906 6 6 865 Pralno-pomivalna tehnika 909 4 3 1 7 7 905 Zamrzovalna in hladilna tehnika 1.530 4 2 1 1 6 4 1 1 1.527 Galvana 244 244 Kondenzatorji 288 1 1 289 Kompresorji 177 1 1 178 Vzdrževanje 348 1 1 1 1 383 Gostinska enota 107 2 2 109 dsss 954 5 1 2 2 3 1 1 1 958 GORENJE NOTRANJA OPREMA 625 2 1 1 11 6 2 2 1 616 Pohištvo 290 2 1 1 7 5 1 1 285 Gradbeni elementi 242 3 1 1 1 239 dsss 93 1 1 92 GORENJE PROCESNA OPREMA 571 4 1 1 1 1 3 1 2 572 GORENJE EKO 611 2 1 1 7 1 1 2 2 1 606 GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA 418 6 2 2 2 424 GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI 473 3 1 2 476 GORENJE COMMERCE 1.031 8 4 2 4 1 1 2 1.035 606* 5 1 2 2 4 1 1 2 607 GORENJE SERVIS 1.540 4 1 3 5 1 3 1 1.539 495* 4 1 3 2 1 1 497 GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ 73 2 2 1 i 72 GORENJE INTERNA BANKA 71 71 GORENJE NARAVNO ZDRAVILIŠČE 110 1 1 109 GORENJE DSSS SOZD 95 1 1 96 Legenda: * - število zaposlenih v Titovem Velenju Upokojili so se Aprila se je v delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju upokojilo kar 18 delavk in delavcev. V Gorenju Gospodinjski aparati sta se v tozdu Štedilniki upokojili Ljudmila Bercko po 27 letih dela, v Gorenju je od tega delala nekaj več kot 25 let, in Jožefa Vrabič po 18 letih dela, od tega 17 v Gorenju. V tozdu Pralno-pomivalna tehnika sta se upokojili Stanislava Dolar, v Gorenju je bila zaposlena 27 let, skupaj pa je imela 30 let delovne dobe, Marija Javornik pa je vseh 25 in pol leta delala v Gorenju. Olga Beškovnik se je v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika upokojila po 22 letih dela, v Gorenju je delala 18 let, po 30 letih dela pa se je v tem tozdu upokojila tudi Ljudmila Nedog, ki je v Gorenju preživela nekaj manj kot polovico teh let. V delovni skupnosti Gorenja Gospodinjski aparati pa se je po 31 letih dela, Gorenju je ostal zvest 30 let, upokojil Ivan Valand. V Gorenju Notranja oprema se je v tozdu Pohoštvo Valburga Bukovšek upokojila po skoraj 26 letih dela, v Goreju je bila zaposlena 24 let in pol, Matilda Javornik je delala nekaj manj kot 28 let, od tega v Gorenju 12 let, Marija Šimunkovič se je upokojila po 19 letih dela, od tega je bila v Gorenju zaposlena nekaj več kot 18 let. V tozdu Pohištvo se je aprila po 40 letih dela upokojil tudi Maks Videmšek, ki je v Gorenju preživel kar 32 let, tako kot Matija Strožič, ki se je v delovni skupnosti Gorenja Notranja oprema upokojil po 34 in pol letih dela. V Gorenju Eko sta se upokojili Bosiljka Obradovič, ki je vseh 19 let delala v tej delovni organizaciji, in Elizabeta Martinc, ki se je upokojila po 26 letih dela, prav tako samo v tej delovni organizaciji. V Gorenju Commerce sta se upokojila Rozalija Škorjanc po 35 letih dela, v Gorenju je bila zaposlena skupaj 22 let in pol, Peter Mijoč pa se je upokojil po 36 letih dela, v Gorenju pa je bil zaposlen skoraj 27 let. V Gorenju Servis sta se upokojila Jefto Orlovič, ki je delal 36 let, v Gorenju je bil od tega 24 let, in Marica Bunderla, ki se je upokojila po nekaj več kot 28 letih dela, v Gorenju pa je bila zaposlena skoraj 24 let. D. R. Nada Tajnik Komaj so se ustavili stroji v naši tovarni, je med sodelavce in sodelavke odjeknila žalostna vest, da te je kruta usoda iztrgala iz naše sredine. Ko si dopolnila 18 let, si se koj mlado dekle zaposlila v Lesni Šoštanj. Pred 15 leti pa 51 prišla med nove sodelavce v Gorenjev obrat Pohištvo, kjer si nadaljevala svojo začetno pot Poznali smo te kot pridno m vestno delavko. Pred tremi leti se te je lotila zahrbtna bolezen. Vsi smo upali, da boš ozdravela. Obiskovali smo te, saj si bila vsakega obiska zelo vesela. Z veliko upanja in volje do življenja, do še neizpolnjenih ciljev, si zrla v prihodnost. Verjel' smo, da se boš vrnila na svoje delovno mesto, ki pa je žal ostalo prazno. Draga Nada! Težko je najti besede zahvale za vse, kar si storila s svojimi pridnimi rokam' za naš boljši jutri. Pogrešali te bomo sodelavci in sodelavke, tvoja dva sinova, mož Slavko, starši, brat in vsi. ki smo te imeli radi. Sodelavci tozda Pohištvo Obvestilo! Gorenje Elektronika Široka potrošnl je izločila iz obratovanja več osno*' nih sredstev (instrumenti, stroj'). Oprema je razstavljena v šotoru 0" tozdu Pohištvo in je na razpolag vsem delovnim organizacijam Goran-ja. Svoje želje sporočite do 27. maj" 1989 skrbništvu osnovnih sredsts (tel. 476 ali 373 - II. ATC). Vsi v planine ........... V nedeljo, 21. maja 1989, se lahko ® planinci Gorenja podamo na tradic"5 nalni izlet na Golico. Odhod avtobus bo ob 6. uri od Rdeče dvorane. Pr|r ve sprejema Rezka Vocovnik, 16' 142 (II. ATC). Malica Četrtek Petek Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Redna Govedina v omaki, testenine, pecivo Ocvrte ribe, solata Tirolska salama, Zdenka sir, jogurt Enolončnica z mesom, pecivo Pečeni kare, solata Kajžarski sir, prekajena svinjska krača Dietna Govedina v omaki, testenin6, pecivo Ocvrte ribe, solata Tirolska salama, Zdenka sin jogurt . g Enolončnica z mesom, P601 Pečeni piščanec, solata , Kajžarski sir, posebna salam INFORMATOR, list za obveščanje delavcev delovnih organizadj in skupnosti Gorenja v Titovem Veto# Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje in Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica. Družbeni organi:lz' dajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Na' klada 9650 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: REK DO Tiskarna Titovo Velenje. Oproščeno pdf metnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23.1.1974. Poštnina plačana pri pošti Titovo Velenje.