13. Stev.
Novo mesto 27. marca 1919.
NOVICE
Dolenjske Novico izliiijajo vríiIí Ćelrtek : ako. ; : je ta dim pruznik, dan poprej. : :
Cena jim je za celo leto 10 K, za pol letu 5 li. Naročnina 7,a Nemčijo, lîosuo in druge evropHke drŽave xnaâa 13'—K, xa Ameriko U'— M. Ust in	»e plai^tijejo naprej.
Vse ilnpis«, iiaročiiiíio in oznanila aprejtiiiia tiskani» J. Krnjec nasi.
íiekoliko o perutninarstvu.
Sedanja spoiiilail nam nalaga v go-apodaistvii l'azliina dela, katera itioiajo biti v gotovem Času ijivi'šena, ako liocíetno imeti uspelie. Tako tndi pri zdo važni panogi gospodarstva — penitniiiarstvu. Će je nam naša perutnina srećno prezimila, je naša prva skrb, da kurnice natančno posiiažinio.
Treba ves nakopiien gnoj iz kurnice odstraniti, tla razkužiti z apneno raztop-nino, katei i naj se pridene nekoliko kapljic kreolina. To unići vse škodljive glivice, pokonča zalego muh, uši itd., da se nam v poletnem času preveč ne i'azmnože in pe-i'utniiio ne napadejo. Posestniki modernih kurnic morajo celo kurnico pobeliti, loiej tudi stene, strop in droge, na katerih živali po noči čepijo. Le popolna desinfekcija (razkuženje) ima ta pravi namen.
Utiina gospodinja ne bo pustila gnoj v karnici. Tak gnoj je treba vsaki teden odsti'aniti in tla s steljo, žaganjem, plevami, šoto ali peskom potrestt. Tudi pleteni koSt ali zaboji, v katerih nam perutnina nese, se operejo, osnažijo in nasteljejo s slamo ali senom. Nekatere gospodinje še tega ne stoi'ijo, in kokoši nesejo jajca kar na tleh. Zato pa so taka jajca umazana. Ta nesnaga škoduje okusu jajc in upliva slabo na zarod v jajcu.
Dalje skrbimo, da ima pei'utnina v bližini leseno plitvo koiitce za vodo, v katero naj se vsaki dan sveža voda nalije. Na to naše gospodinje pi'emalo itiîsiijo îti v krajih, kjei' sploh vode primanjkuje in jo lovijo v vodnjake, perutnina drugače vode ne dobi, kakor če dežuje. Vea Čas nied tem pa opazujemo, da mora perutnina piti gnojnico ali vodo iz mlak. Ista živalim žejo ne pogasi!
Na naših ktiietijali ima perutnina dosti i)ťilike, gibati se na prostem, in tako priliko morajo je nuditi tudi oni posestniki, kateri nimajo za to potrebnega prestola. Zato napravijo ograjena tekaliŠča. Bivanje na prostem — posebno v poletnem času — nadomesti polovico krme in nosijo tudi več jajc.
Za valenjeodblrajmo jajca le od dobrih kokoši, torej takih, katere imamo zaznamovane kot posebno dobre jajčarice, k'atere pa so ob enem tudi dobre matere. Izmed domačih pasem ima vse dobre lastnosti
štajerska šopasta kokos, dalje plîmutovke in laške kokoši. Pii odbiranju jajc za va-lenje je treba predvsem gledati na enakomerno velikost in tcŽo jajc. Mala, špičasta in pokvečena jajca niso dobra za valenje. Podložiti dajmo le toliko jajc, kolikor jih moi'a s svojim telesom pokriti in enako-meiTio greti; torej 13 do 15 jajc, Kokoši valijo 21 dni, race 26, gosi 28 dni.
Našim gospodinjam pa posebno priporočam vejo rac in gosi. Povsod se vidijo iepe črede teh živali, samo na Slovenaketii zelo redko. Da ne bi tukaj uspevale, ni dvomiti. Seveda rabijo gosi in race bližino vode potokov, rek. Gosi dajejo manj opravila kot piščanci in kako hitro rastejo! V sta-1'osti 5 do 6 mesecev tehtajo 4 do 5 kg mesa in Še izvrstno perje, katero je danes zelo drago. Reja mladih gosi je priprosta. Zadostujejo koprive, radič na drobno raz-sekljan, namešan s kuhanim krompirjem in oti'obmi po večkrat na dan. Starejše se že same pasejo. Mlf^'e goske se ne smejo prehladiti in jih moramo ravno tako imeti na toplem saj ])rvih 14 dni.
Poleti zadostuje, ako perutnino ki iiiimo zjutraj in zvečer. Zjutraj dajemo mehko ki'mo, zvečer pa nekoliko zrnja.
Perutninarstvo zahteva od našili gospodinj najmanjšega napora in vzlic temu nam daje, posebno v sedanjih časih lepe dohodke. Kokoši naj nam dajejo po večini jajca, race, pure in gosi pa meso in mast. Zato je le želeti, da bi se naše gospodinje še več pečale s perutninai'stvom.
Fran Malasek.
Protestni shod nouoniBííliBgii ženstua in ustanovni siioii podružnice žBnsl{.društuit.
IV,
Ga. dr. Žitkova otvori ustanovni shod podiužuice „Splošnega sloven, ženskega društva", nakar ga. ptofesorica M. Wessncr-jeva pojasni navzočim pomen in delovanje tega društva:
Velecenjenč dame, drage sestre! — Častna nat()ga mi je, da Vas smem pozdraviti v imenu ljubljanskega ženskega društva. Prinašam Vam pozdiave od našiii zavednih Slovenk iz Ljubljane. Prinašam ■■ Vam'zlasti iskrene pozdrave od naše izredno li.arljive predsednice, gospe Franje Tavčarjeve. Kako rada bi bila tudi ona prihitela v Vašo sredo, da se radnje z
Vami pri ustanovitvi Vašega društva. A morala je načelovati važnemu ženskemu l)rotestnemu shodu v Ljubljani.
Čast mi je. da morem prisostvovati ti ustanovitvi kot zastopnica Vašega materinskega ljubljanskega društva. Razveseljiv pojav je Vaš današnji ustanovni sliod. Saj nam priča o Vaši zavednosti, o Vaši politični zrelosti. Pj'iča nam, da prav poj-timjete duh nove jugoslovanske demokratske dobe, da prav pojmujete ženske dolžnosti, a tudi Ženske pravice ; priČa nam, da stremite po napredku in po izobrazbi, i)riča nam, da tudi tu stopi jugoslovansko žen-stvo v javnost.
Skoro pet let strašne vojske ni moglo javno delovati naše društvo. A nova doba je prišla in z njo nove zahteve, nove dolžnosti, nove pravice! Živimo v dobi, ko se vse giblje, reformuje in organizuje. Duh časa zahteva, da stopi tudi ženstvo îia plan in zahteva svojih pravic.
Naše društvo je bilo ustanovljeno pred 16 leti z nalogo, skrbeti, da se daje Žen-stvu boljšo izobrazbo sploh in posebej še v socijalnih vedah. To pa ne zadostuje več za sedanjo dobo. Zato se je na občnem zboru enoglasno in navdušeno sprejel predlog, naj se v našem društvu združuje vse Ženstvo brez razlike stanu in političnega naziranja. V tem društvu naj najde vsaka žena, vsako dekle, bodisi v glaze-rokovicah ali z žulavo roko, zavetje, za-slombe. Ta naj dobi podporo in svete, kadarkoli rabi. Tu naj pove vse svoje težnje, svoje želje, tu naj najde razumevanje za vse krivice, ki se ji gode. Društvo naj bo toiišče in središče vsega ženskega gibanja. A. ne le Slovenke — vse Jugo-slovanke naj se zdiužijo — kajti le v slogi je moč! — Bližamo sp dobi, ko bomo tudi nie zahtevale pravico sodelovanja pri zakonodaji, ki je bila do sedaj ženstvu toliko krivična. In takrat se moramo strniti, tesno strniti vse Jugoslovanke in z vsemi dopustnimi in ženskemu dostojanstvu primernimi sredstvi zahtevati volilno jiravico.
V dosego svoje naloge je društvo nstanovilo svojo knjižnico, ki obsega dela vseh slovenskih pisateljev in pesnikov, slovenske, hrvatske, in druga leposlovna in po(>u!arna znanstvena dela ter revije posebno o ženski emancipaciji. Prii'ejali so se učni tečaji jezikovni, kakor: češki in hrvatski, za krojno risanje in knjtgovod-
(la)
Zgodovina frončišhanstiBgo samostana in cepliue v Novem mestu.
Sestavil P. Rlfonz Furlan.
Leto 1865,
Na spodnjem vrtu poleg Krke je p. Bernard podaljšal zid, katerega so popravljali že od leta 1823; zemljo so navozili s pred cerkve (pokopališča).
Une 19., 20. in 21. avgusta je mesto obhajalo petstoletnico svojega obstanka kot mesto. Drugi d^ti so imeli slovesno mašo v samostanski cerkvi, tretji dan' pa v kapiteljski cerkvi. Sokolci so prišli iz Ljubljane, meščanska garda pa h Krškega. Takrat so meščani izprosili, da se je uradno Novo mesto imenovalo Rudolfovo; koncem 1. 1918. so pa zopet staro ime sprejeli.
To leto je bila sicer dolga, pa ne huda zima; od novembra 1864 do konec marca .1865 solncc ni sijalo čez 60—80 ur. Letina je bila slaba; vino je bilo dobro, a malo ga je bilo.
Dne 12. julija so obesli tri na kapiteljskem hribn; sina, ki je dal umoriti svojega očeta in dve dekli, kateri ste izvršili umor. (Cbron. IV. 124.)
Dne 4. septembra je bil izvoljen gvardijanom p. Rafael i<lemenčič, ki je prenovil pročelje cerkve; v zvoniku uro postavi! m dal napraviti 4 nove zvonove.
Leto 1866.
Laški in pruski kralj sta sc zvezala kakor vedno do danes zoper Avstrijo, da bi vfeak dobil svoj del; zato sta vojsko napovedala Avstriji. Nadvojvoda Albreht je premagal Lahe pri Kustoci dne 24. junija in admiral Tegethoff ,na [iiorju pri otoku Vis, Prusi so udiii na Češko in premagali našega vojskovodjo Benedeka pri Kraljičnim gradcu dne 3. julija. Pri pražkem miru (23. avgusta 1866.) in dunajskem ttiiru (30. oktobra 1866.) jc Avstrija izgubila beneško kraljestvo. Posledica vojske je bila kolera; v Novem mestu je umrlo brez vojakov okrog 20 oseb; šole so začeli pa Še-le v novembru radi kolere. Pomanjkanje v provinciji je bilo toliko, da niso mogli dobiti kateheta za ljudsko Šolo; nadomestovali so ga drugi pp, učitelji.
To leto skoraj ni bilo zime, brez snega in mraza, Živino so pasli skoraj celo zimo. Dne 22. maja je zapadel na kočevskih gorah
sneg in dne 24. maja je bila slana, ki je naredila veliko Škode, posebno na trti. Letina je bila srednja, veliko sena, vina malo, pa dobro je bilo. Vedro vina je stalo 4—7 g!d., mernik pšenice 3 gld.
12. oktobra je umrl kanonik Svetličtč.
Leto 1867.
Volitve v deželni zbor, boj med Nemci in Slovenci; zmagali so prvi. Ljudstvo je bilo podivjano, v sramoto — Slovencem. Samostan je dobil nova vrata, kakor so še zdaj z latinskim napisom: „Conventus P. P. Franciscanorum 1472, Piorum Eleemosinis Pundatus"', Samostan očetov frančiškanov leia 1472. sezidan z milostinjo pobožnih". Drvarnico so zmanjšali, obok zvezali, napravili klet za kisavo.
Zima ni bila huda, snega malo; avgust in september sla bila topla. Letina in vino dobro. November in december mrzla — 14". Živila so bila draga.
To leto dne ,25- januarja je umrl br. Lovrenc Vogelnik, samostanski tretjeredn k, star 68 let in 9 mescev; v rédu je bil 48 et ill 8 mescev.
Dne 8, aprila je umrl kanonik Meterc. ' Leto 1868.
To leto so umrli trije profesorji na sušici in sicer 2. februarja p. Adolf Kokaij,
6tvo Dalje so se vi-Šila javna predavi\nja in čajni večeri z internimi predavanji in razgovori o aktualnih ženskih in drugili vprašanjih.
Društvo je priredilo tri razstave: 1. „Otrok", to je bila razstava, na kateri si videla vse, kar služi otroku. Tako na primer higijenično urejeno otroško sobo, obleko, perilo, igrače, knjige s podobami in mnogo drugega. — 2. razstava je bila prirejena v korist umetnikom. Razne umetnine so se občudovale. S to razstavo je bila združena loterija. — 3. Oktobra meseca 1918 pa so se razstavila slovenska narodna loČna dela in noše. G. prof. SiČ je olepšal našo razstavo s svojo lepo, bogato zbirko vezenin. Članice in odbornice ženskega društva so delale propaganda za kulturna hi človekoljubna društva. Potovale so v učne namene v Trst, Prago in na Dunaj. Taka potovanja razširjajo duševno obzorje.
V	proslavo našega velikega pesnika in proroka „Gregorčiča" je društvo priredilo „Gregorčičev večer".
Na čast Marije Konopnieke je bilo slavnostno predavanje o „Konopnicki", združeno z dcklaiiiacijanii ivjenih pesmi. Spominjam na velikansko in veleponiembno delo pri nabiranju ženskih podpisov za majniško deklaracijo in za prekrasno, nepozabno manifestacijo povodom predaje podpisov — čez 200,000 jih je bilo — predsedniku jugoslovanskega khiba, se-danjenui vladnemu podpredsedniku, pre-zaslužnemu g. dr. Korošcu. Poslale smo skupno s Čebiiijami na državni zbor peticijo za žensko volilno pravico idr.
Da se pa more naše delo res uspešno vršiti, je treba, da se isto razdeli. Zato smo na zadnjem občnem zboru sestavile več odsekov, tako: 1. zdravstveni, 2. šolski, 3. uradniški, 4. delavski, 5. trgovski, 6. obrtni, 7. knjižnični, 8. prometni, 9, politični odsek.
V	vsakem odseku je ena Članica in 6 do 8 odliornic, ki zastopajo interese svojega statni. Načelnica povabi svoje odbornice na posvetovalne oziroma razgovor, kadar je treba.
Konečno želim Vašemu novorojeneTim društvu obilo sreče in blagodejnega uspeha.
Pu končanih govorih )se je izvolil sledeči odbor: Predsednica, ga. Jakobina dr. Žitkova; namestnica, ga. Marija Ko-
star 29 let, v redu je bil Í3 let in 5 mescev; dne 21. februarja p. Konstantin Popovič, v starosti 24 let in 11 mescev, v redu je živel 7 let in 8 mescev; dne 4. aprila p. Inocencij Gnidovec, organist, 35 let star, redovno obleko je nosil 17 let in 7 mescev.
Dne 26. na 27. januarja sta se po noči zadušila pri mizarju Lux "dva pomočnika, tretjega so še obudili.
Dne 11. aprila je umrl kanonik Jelovšek.
Dne 26., 27., 28. in 29. aprila je bila tridnevna slovesnost v čast svetnikom, ki so bili dne 29. junija 1867. slovesno med svetnike prišteti, namreč: sv,.gorkumski mučenci frančiškanskega reda, sv. Leonard Portomav-riški, razširjevavec sv. križevega pota in sv. Marija Frančiška, tretjerednica ; bila sta po dva govora na dan. Vreme je bilo deževno in je verne zadrževalo, da se niso še obilnejše vdeleževali te slovesnosti s popohiim odpustkom.
Dne 19. maja je obiskal samostan p. Bruno Jesih, definitor tirolske provincije.
Lřne 20. maja je umrl posestnik Wein-iiofa gospod Germ, velik dobrotnik samostanov. Samostanska družina ga je spremila do hladnega groba na novomeškem pokopališču.
ziiiova; tajnica, gtli. Ada Turkova; namestnica, gtlC. Žefa Mikolieeva; blagajni-iarka. gdč. Slava Skalctova; namestnica, gdč. Žefa MikoliČeva; biagajničaika, gdČ. Slava Skaletova; namestnica, gdč. Anica Kodernianova; odboi'nice, gdč. Marija Cla-ricijeva, gdč. Pavla Zurčeva, ga. Antonija Pickova, ga. Marija Krampljeva, ga. Ana Šnilajeva, gdč.MartinaFerličeva» ga. Marija Dovjakova, gdč. Rozi Kovačeva.
Franjo Neubauer:
Tihi mlinar.
1. Pred mlinom.
Pomlad je, pomlad je, iz popja dreves tiiladóstne kipijo moči, ledovja so proste lopate kolea in pótok hiti in šumi I A, mlinar, ti ne melješ več? Napravi pšenico za belo pogačo, za areine Jieveste zabavo domaČo! Zakaj si bled, Kakaj molčeč? Ne mika te pomladni dan, dodelal si, doiiilel si zrna, le zemlja Še te vabi črna, počitka si željan......
Še énkrat kolesa v vodó se Ženo, na gluha ušesa pojó ti — slovo!
2. V solnčnem svitn.
Solnček se po valčkih vozi. Oj ta srečni solnček zlatil Ni mu dosti, da posvéti po gorici in po trati. Še po vodki bistri, hitri hoče svit se mu peljati. Ti pa več ne boš ga gledal, káko se prešeren petje po vodici, ki pšenico . zlilto kakor solnce metje. Ti ne gledaš tu pomladi, tvoja vigred je drugódi, kjer za tvoja dobra dela Bog ti večno srečo sodi.
;t. Pogreb.
.Tntránji sijáj na sinji vedrini, v tajnósíni tišini le vzdih zdaj in zdaj in pesem otožna, molitev pobožna kot roj pred ulnjakom. Korak za korakom do vrste grobov, — domov !
_j_
Dopisi.
Iz Osrećja pri Šmarjeti. V naši vasi Osrečje, občina Šmarjeta, okraj Krško, so pota jako zanemarjena. Kakor je lepa vas in rodovitna zemlja, je nam vendar težko, ker imamo slaba pota. Tu nas stane vse delo veliko trpljenja, trpimo škodo na vozilih in delavni živini. Zvezana je naša vas z dvema občinskima potoma, in sicer
od okrajne ceste v Šmarjeti skozi vas Osrečje, našo vas Osrečje, obč. Šmarjeta ; dalje skozi Staro vas obč. Škocijan, ter pride na okrajno cesto, ki pelje od Dobrave v Škocijan. Poglobljena je od enega do dva metra, na daljavi enega kilometra z vsake strani je pa svet neobdelan ter s trnjevim grmovjem obi'asten. Ograj pri tem potu ni nobeniti. škoda se dela po njivah, ker vhaja živina skozi trnjeve meje in grmovje na obdelani svet. Ta pot je tako v slabem stanu, da po njem ni mogoče peljati več kakor 300 kg s težkim trudom.
Druga občinska pot vodi pa od preje opisane poti iz nase vasi Osrečje po ravnem in lepi dolini na okrajno cesto Škocijan v Mokronog, tu se z njo združi v nasprotni strani prejšne, to je med vasjo Škocijan-Zabog. Ta je poglobljena na daljavo 1 km celó na 4 metre ter je ob straneh v istem razmerju kot preje navedena. Vrhutega je pa ta pot na daljavo 500 metrov speljana po strugi potoka. Škode se stori ob času jesenske paše na travnikih še več kot ob preje navedeni, ker živina noce hoditi po strugi potoka, ampak poleg iste po travniku. — Poljska, gozdna in gorska pota, katerih dolgost znaša okrog 5 km, so ravno iste razmere kot pri občinskih.
Od vseh strani se poroča, da naj bi se gospodarstvo izboljšalo v vseh ozirih; pa dokler nam nikdo ne pripomore do izboljšanja potov, se splošno gospodarstvo ne more povzdigniti. Prosimo torej v to poklicane organe, da se v prvi vrsti zavzamejo za izboljšanje voznih potov.
, Cegelnica.
III.
Tisti čas živeči rimski pisatelji naštevajo poleg mesta Noviodunum v bližini Še mnogo drugih starih mest, ki so si jih Rimljani tedaj pokoi'ili in spravili pod svojo oblast, kakor: Andanttinium sedajno Novo mesto; Oarrodutium, najbrž I'azvaiine zi-dovja pri Črmošnicah-Stopiče; Sacarbantia, Monetium, sedaj MirnapeČ; Terpo, Trebnje; La Turres, Saloca itd. Vse kaže, da je bila nekdaj vsa okolica sedaiqega Novega mesta, posebno še okolica,„Težkavoda" v prazgodovinskih časih najprvo in tudi pozneje zelo gosto obljudena.
Opazujmo in zasledujmo potem vsa sedanja prazgodovinska, nad dva metia uglobljena pota, glede na starost in smer, takoj se pi'epričamo, da smer večine potov, osobito pod Gorjanci, kaže le proti potoku „Težkavoda". Sklepamo lahko zato z gotovostjo, da je bila prva naselbina naših prednikov v prazgodovinskem Časn na obrežju potoka, v prazgodovinskem mestu Carrodunum in Noviodunum. Od tu so-se^ potem naši starodavni predniki razširili po ostali okolici in ustanovili nova mesta in nove vasi.
Na enak način je prebredlo nekaj družin naših pradedov tudi reko Krko in se naselilo na njetiem levem bregu. Družine,
ki so posedle zemljo v Cegelnici, so si jednostavno rekle: „Laat bo naš dum" in bil je; a diuŽine, umaknivše se v Beršlen, pa so odgovorile: „Lent bo i)a naš dum" in bil je brez vsake kupne pogodbe, kajti kamor so prišli in hoteli ostati, tam je bil tudi njiiiov dum aii dom. Iz prvih besed: „Laat bo naš dum", nastalo je ime: Latodum, in iz besed: „Lent bo naš dum", pa ime; Lenludum. Meja obeh naselbin pa je bila do Časa Rimljanov potok Kamenšica ali Bišlinčica.
l.atovci kakor tudi Lentovci pečali so se začetkoma le z živinorejo, a pozneje tudi s poljedelstvom. Ker je zemlja dobro rodila, jeli so sejati tudi žitonosne rastline, staviti mline, početkoma samo na potoku, a pozneje v Času, ko feo jih podjarmili zmagoviti Rimljani, so imeli že oba mlina na reki Krki.
V pojasnilo bodi tu omenjeno, da takrat nt bilo še nobenega mlina v Novem mestu in tudi mesta samega ne, kajti tu je bila le neznatna vas „Strahov breg". Šele Rimljani so imenovali to vasico ."fAudan-tonium" v čast tedanjemu slavnemu ritii-skemu cesarju Antoniju Augustu v znak, da je vsa okolica pod rimsko oblastjo. Ker so bili naši stari predniki takrat še pagani, kakor Rimljani, zato so se z njimi kot s svojimi gospodarji, še precej dobro razumeli; šele za Časa preseljevanja narodov v četrtem stoletju, posebno pa, ko je mogočni hunski kralj Atila, imenovan „šiba Božja", s svojo vojsko divjal in pustošil po vsem Slovenskem, ko je razrušil 452. leta mesto Emono (Ljubljano) in spremenil v razvaline, je tudi Latodum, Lentudum, Noviodunum, Carrodunum, An-dantonium in druga, zadela ista usoda.
Mesta in vasi, ki so jih poznejši pie-bivalci pozneje zopet zgi'adili, imajo še dandanes z malo izpremembo isto lego in kraj ; trpela so samo še za časa turških navalov v petJiajstem stoletju. Imena mest in vasi pa so se v teku časa, kakor ljudje ■sami, tako spremenila, da je te težko si tolmačiti po starih imenih, kje je stalo kako prazgodovinsko mesto alf vas.
Fcaiijo Neubauer:
Kako so nam vcepljali patrijotizem.
I.
Beiem knjigo Hermana Bahra: „Popotovanje po Dalmaciji." Na nekem mestu pravi ta pisatelj : „Zgodovina bo gotovo bolj pametna kot mi." Izreka svoje nepopisno začudenje nad avstrijsko in ogrsko politiko, ki je z železno doslednostjo odbijala od sebe Dalmatince in diuge Jugoslovane. Zgodovina je bila tudi zdaj bolj pametna kot diplomatje in biiokratje nekdanje Avstrije in Ogrske inje izrekla nad bivšima centralnima drŽavama svojo strašno sodbo.
Ko sem bral omenjeno knjigo, so vstajali pred mano pretekli dnevi, ko smo se
bali, l obovali in molčali. In če nismo molčali smo govoi ili neko cudiio in ostudno zmea laži in resnice. Štiri dolga leta so nam rinili klopČiČ v usta, da smo jecljali kakoi' rimski sužnji.
Spomini se mi vračajo daleč nazaj v deželo mojih mladih sanj, na Koroško, lepo kakor i'aj, pa tako žalostno za nas Slovence.
Pred več nego dvajsetimi leti je bilo. Po večei-ji je bil odmor in Celovški bogo-slovci smo se zbrali na vrtu, da se sprehodimo, popušimo cigai'ete in se kaj po-ntenimo. Bil je dan 4. oktobra, god nekdanjega cesarja. Zborovodja bogoslovcev-Nemcev pristopi k meni in reče: „Ali bi hoteli vi Slovenci zapeti z naitil par pesmic?"
„Zakaj ne", mu odgovorim.
Vsi so bili zadovoljni, vstopitiio se y krog in zapojemo dve ali tri nemške pesmi,
„Zdaj pa zapojmo še kako slovensko", rečem svojim tovarišem. Začnemo peti. Nismo še izpeli prve pesmi, že začne zvotn'ti zvonec, kličoč na molitev v kapelo. Utihnemo pi'e-seneČetii in pogledamo na uro. Zvonilo je več kot Četrt ure prezgodaj. Ali, ker so že djugi odhajali, sitio odšli ifiolče za njimi.
Drugi dan se sestaiiemo bogoslovci-Slovenci, da se pomenimo o dogodku prošlega dne. Eden izmed nas, ki ni bil pevec, pravi: „Takoj, ko ste začeli peti, je pohitel ta in ta Nemec k zvonu in začel zvoniti!" — Ogorčeni smo sklenili, da gremo k ravnatelju pritožit se in zahtevat zadovoljščino. Ko mu povemo vse kakor je bilo, nam odgovori :
„Vidite, dragi moji, saj je bilo od vas res neprevidno, da ste peli slovensko. Veste, da se sliši vun v mesto in da bi utegnilo provzročiti razburjenje med prebivalstvom." Na te besede smo odločno protestirali proti naziranju, da ne bi smeli peti v svojem materinskem jeziku, v jeziku, ki ga govori nad 100.000 prebivalcev Koroške, a razume vsak Cetovčan, Ravnatelj nas je do konca mirno poslušal, potem pa milostno — od. pustil. Tako so uam vcepljali — patrijotizem i
II.
Nekega dne je pošetil bogoslovnico sedajni prvoboritelj za jugoslovansko idejo, ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič. V dvorani smo se zbrali Slovenci in Nemci. Knezoškof nas je nagovoril v obeh deželnih jezikih in je še tudi s posameznitiii Sloveyci govoril v njihovem materinskem jeziku. Ali to je bilo že zločinstvo na uradnem jeziku in neitiški prenapeteži so divje gledali, slušaj{)č slovensko govorico.
Kmalu potem, ko smo so razšli, nastane na dvorišču hudo vpitje in ko pobitim doli, vidim, da se več Nemcev in Slovencev ljuto in besno prepira. Kaj je bilo? Eden izmed nemških olikancev se je o knezoškofu izrazil tako-le; „Takili opic mi med netiiškimi škofi nimamo!" Kaj Čuda, da so bili Slovenci razjarjeni in bi bilo kmalu došlo do pretepa. — Ko se duhovi malo pomirijo, zberem pevce in šli smo
2. septembra je biUkapitelj v Ljubljani; gvardijanom je bil izvol en p. Ignacij Stau-dacher, gimnazijski kate ict in ravnatelj.
Dne 14- septembra je umrl prošt Jernej Arko, priljubljen, spreten in delaven mož; včakal je starost 75 let.	^
Za žito je bila srednja letina; vina dosti in dobro. (Chron, IV. 137.)
Leto 1869. iVlinisterski predsednik knez Auersper^' je obiskal Sotesko proti koncu maji; dne 3. junija je obiskal naš samostan in se je naklonjenega kazal. To leto so vpeljali okrajne šolske nadzornike; prvi je bil Franc Langer pl. Podgoro, posestnik F^oganicev.
V sredi avgusta so imeli v Št. Jerneju sv. misijon 12 dni jezuitje, p. Doljak, p. Kos in p. Valjavec. Pri nas so se odpočili tri dni; potem so se podali na Suhor na misijon. V obeh cerkvah so pomagali 4 naši patri spovedovati ; v Šent Jerneju je bilo obhajanili Čez 6000 vernih.
S tem letom so prenehali dekani obiskovati in nadzorovali 1 udske šole.
Dne 14. novembra je bil imenovan novi prost Simon Vilfan.
Dne 2. septembra 1869. so v Gorici izvolili p. Bernarda gvardijanom, p. Ladislava Hrovat pa ravnateljem na gimnaziji, patra
Ignacija Staudacherja katehetom in voditeljem tretjega reda.
Samostanska družina v Novem mestu
je bila lo leto: Na višji ginniaziji so bili profesorji; P. Ladislav Hrovat, profesor in ravnatelj. P. Bernard Vovk, profesor. P. Burghard Schwinger, profesor. P. Rafael Klemcnčič, pro esor, P. Řegalat Štamcar, profesor. P, Ignacij Staudacher, katehet, P. Oodfrid Hlebec, profesor. P. Engclbert Vovk, profesor. P. Erenfrid Zupet, profesor. P, Evgen Heglar, profesor. P. Kle:ncn Jelene, profesor. P, Stanislav Škrabec, profesor. Na c. kr. glavni šoli so poučevali: P, Sigisniund Jeraj, vodja in učitelj. P. Generoz Marschal, učitelj.-P. Amand Mauer, učitelj. P. Marijan Megiič, učitelj. P, Metod Poljanšček, kateliet. 20. oktobra so začeli kuriti v sobah; 29. oktobra je zapade! sneg, mraza je bilo
— 8". V decemkru nastala je povoden veliko krompirja. V Upor v Dalmaciji. (Clirbn, IV. 137.)
e deževalo neprenehoma, Letina je bila sredn a, ino je bilo slabo in ma o.
Dne 14. decembra je umr! p, Gracijan Ziegler, bivši proíésor, v starosti 56 let, v redu je bil 36 let.
Leto 1870.
Nemško-francoska vojska. Tabori na Slovenskem, Občni cerkveni zbor v Vatikanu.
Od 5. do 7. januarja so volili novomeškega župana; enoglasno so izvolili za to službo Lebmanna, stotnika v miru in hišnega posestnika.
To leto so opustili nemško pridigo na pustno nedeljo popoldne.
Due 27. junija so volile občine poslanca za deželni zbor, Zagorca iz Št, Jerneja, mesta in trgi pa graščaka Rudeža.	'
Dne 12, septembra je bil sv. misijon v Toplicah, trije iz samostana so pomagali spovedovati.
Dne 20. -sjeptembra je bila po sklepu cesarja Franc Josipa I. spremenjena c. kr. frančiškanska ginniazija v državno realno in višjo gimnazijo. Po novem načinu potrjeni frančiškani kot profesorji so ostali: pater Bernard Vovk za matematiko in fiziko; p. Ladislav f-irovat za klasično filologijo; p. Rafael Klemeiičič za geografijo in zgodovino; D. Ignacij Staudaciior za veronauk. Tu naj )i posnemali tirolske frančiškane in napravili svojo zasebno gimnazijo; posledice bi bile iste kakor na Tirolskem,
Vreme: Zima je bila dolga, v marcu so se še vozili v saneh. Jesen zopet mrzla; 4. novembra je bilo mraza — 25. decembra — IS'S". Letina je bila srednja, vino kislo in drago. (ChrOn, IV. 141.)
Dne 6. februarja je umrl p, Oeneroz Maršal, bivši gvardijan, vodja in učitelj glavne šole, star 55 Icl, v redu je živel 36 let. Leto 1871.
Dne 6. aprila je umrl v Ljubljani v bolnici vitez Fichtenau Toussaint, bivši župan, komandant meščanske garde, posestnik Vo-lavč in poštnega poslopja v Novem mestu. Dober človek in usmiljen do revežev.
Dne 16. junija je obhajal papež Pij IX. 25 letnico svojega papeštva. Prihodnjo nedeljo so prav slovesno obiiajaii to prav redko slovesnost. Novo mesto je bilo v soboto zvečer razsvitljeiio; na kmetih so 2gali kresove.
Dne 30. avgusta je bil kapitel v Ljubljani; provincijalom so izvolili p, F'riderika HOnigmann, ki je bil potem 9 let provincijal. Novomeškim gvardijanom so zopet izvolili p. Bernarda Vovka.
V januarju ni bilo posebnega mraza, februar bolj njrzel; v maju ni bilo sanw hladno, temveč tudi mrzlo. 4. junija so bile planine Se v snegu, toplote je bilo zjutraj samo 4". Julij, avgust in september prav lep, decembcr jako mrzel.
pred sobo, v kateri je stanoval kiiezoškoi, ter siiK) m« zapeli veÈ sioveiiskili pesmi. Ko se je |n išc,! zahvalit, smo se % navdušenimi živijoklici poslovili 0(1 njega. V si'cn pa suio liili seveda Kopet za sto odstotkov bolj — patrijutiÔni!
Protestni slioil v Mojtronogu.
V nedeljo dne 16. sa.^ca se je vršil v mokronoškein gradu protestni shod proti laškim nasilstvora in okupaciji na naših jiigozapadnilj mejah. Vileležbaje bilavkljiib ' slabemu vremenu nad vse pričakovanje obilna.
G. nadučitelj Škulj iz Tržišča je pozdravil navzoče ter se jim zahvalil za velikanski^ obisk. Nato je jiieč. g. župnik Bajec h Št. Janža v kratliih in jedi tiatilt besedah očrtal sedanji položaj o novi državi, oinenil težkoČe komaj rojenega državnega ustroja, katere moramo z lahkoto preiti ter ožigosal gotove vi'ste Ijndi, ki še hujskajo naš zavedni narod. Zaključil je svoj govor s pozivom, da ne smemo obopavati, temveč se tem bolj popi'ijeti svoje lastne zemlje, čim bolj jo napadajo sovražtiiki od vseli strani, kajti prej ko slej pridemo gotovo do svojih pravte.
2a njim sta navdušeno govorila g. Del Line, begunec, iz Hrenovice pri Postojni, in g. inženir Zupančič z Rakovnika, nakar je prečital g. dr. Ćešark, zdravnik iz Mokronoga, sledeče resolucije na vlado:
1.	Narod cele niirenske doline, zbran na protestnem shodu v Mokronogu dne 16. mai'ca 1919, najodločnejše protestii'a proti nasilni okupaciji nase zemlje na Kranjskem, Koi'oškem, Pi'imorskem, Goriškem in Dalmaciji, kakor mest Trsta, Roke in Gorice. Ta zemlja je naša last, tod biva naš rod že stoletja, kamor se je italijanski živelj le vrinil. Nikoli in pod nobenimi pogoji ne odstopimo grabežljivemu sosedu ped zemlje — niti enega samega človeka. Pravica je naša, zato poživljamo kulturni svet, zlasti pa zastopnike inii'ovne konference v Parizu, da razsodijo pravično. Naša zahteva je samo pj'avica in ker vsako nasilje in naj priile tudi od pariške konference najodločnejše odkianjanit). Y slučaju neugoditve naših pravifnih zahtev, naj se jugoslovanski delegatje takoj odpokličejo.
2.	Tebi, veliki AViUon, možu miru in pravice, izročamo naše gorje. Ves svet zie Tebe z zaupanjem, ker Te navdaja ljubezen do zatiranih. Glej, mi smo zatirani, v Te zaupamo. V Tvojo pravično pomoč je naša vera tako globoka, da niti tretiotka ne dvomimo, da s Tvojo pomočjo doseŽetiio našo pravično stvar.
3.	Največji blagor je sreča domovine. Poživljamo vse stranke k strpljivosti in medsebojnetnn sporazumu v najtesnejši slogi, da dosežemo srečno naše pi'avice. Dolžnost vsake stranke je predvsem blagor domovine, zato vsi brez razlike pi'C-pričanja v krepko falango, ob kateri se mora razbiti vsako nasilje zemljelačnega Italijana.
4.	Znano nam je iz verodostojnih poročil, da Italijani niso pripravili jugoslovanskim vjetnikom taboi'iŠč, ampak pravcati pekel, v katerem jih polagoma mučijo do smrti. Zato apeliramo na poštenje ill humatiiteto ostale entente, da naiedi konec tem strašnim razmeram. Po svojih odposlancih naj se na lastne oči prepriča o laških grozodejstvih v vjetniških taborih in vzatiie uboge vjetnike v svojo zaščito, oziroma odpošlje v svojo liomovitio. Naj se vendai' enkrat odpiavi ta kričeči in kruti evroj^ski škandal.
Raa^noiero.
Zopet neKaj novega 1 Ker mogotci ne morejo po svoji volji ukazovati solncu, da l)i spremiTijalo svoj večni tir, ki mu ga je začrtal Vseitiogoćni tei' tako poljubno spreminjali letne Čase, so se spravili na spiemembo ui', češ, naj bi kazalci ne šteli samo 12, ampak 24 ur. Takšna upeljava bi natn torej ne spi'eminjala Časa, ampak samo zunanji obraz naših ur. To so iz-tuiitali najbrže tovarnai'ji ur v svojo
2idov.sko korist, da bo zopet kaj „kšefta". Saj ima navadim uio itak že vsak i(i)iialin. Spremembe letnega časa ne rabimo! Na Angleškem in diugod prav resno zopet premišljujejo, da bi letos tudi vpeljali poletni čas. Imajo za to vzroke, ki so pa popolnoma neut.emeljoni po človeški zdi'avi pameti. — Zavedni Savinčani na Štajerskem so kar naravnost vlado naprosili, da naj ne upelje zopet nemškega poletnega časa, saj sedaj vendar nismo več pod nemškim Miheliiom. — Tudi mi prosimo, naj vlada upošteva naše želje in nam pusti naš stari čas, ki nam povsem najbolj prija. Viljem pa si naj sedaj sam navija in poriva svojo uro nazaj ali naprej.
Čujte brezversko svobodo ! Prostozidarji so imeii v Verotii na Laškem shod in so sklenili to-ie: 1. Trst naj se nevtralizira. Reka, Gorica, Dalmacija in drugo zasedeno ozemlje naj se priklopijo Italiji. 2, Zahteva se odprava rimsko-katoliške eerkve. Duhovništvo in papež Benedikt XV. naj se izženejo, Tatikan naj pripade italijanski državi. 3. Zahteva se, naj kralj odstopi in proglasi republika, 4. Vsj stanovi naj se zenačijo; zavladata naj enakost in svoboda. — Čudna bo ta svoboda in enakost za katoličane in Slovence v zasedenem ozemlju.
Skušnja, V francoskem vojnem ministrstvu so potrebovali med vojsko več ženskih, ker so morali moški uslužbenci na vojsko. Da dokažejo svojo sposobnost za odkázáno jim delo, so morale napraviti sprejemne nalogo z naslovom; „Popišite odhod vašega moža, ko je šel na vojsko, in pa čutita, ki ste jih imeli takrat." Pul ure potem, ko so dobile nalogo, pride iz-prašnjoči častnik nazaj v sobo, giubna tišina, nobenega glasu. Gotovo so bile ženske zatopljeno v svoje delo. Ne, z roko so si zakrivale obraz in — jokale so.
Ženska brez želodca. Kdo bi se ne čudil, Čo sliši, da živiiuo lahko tudi brez želodca, da, da smo potem celo bolj zdravi kot preje. Lansko leto je dunajski profesor Lorenc pri zborovanju zdravnikov predstavil neku jiensko. ki jo jo bil operiral predlanskim in knji je moral vsled velike rane v želodcu taistega popolnoina odstraniti. Pred boleznijo je tehtala 80 kilogramov, pred operacijo pa samo 38. Profesor je takoj videl, da mora želodec čisto ven; operacija je trajala eno «ro in se je popolnotiia obnesla. Zdravljenje je šlo mirno svojo pot in leto dni po opej'aciji je tehtala ženska zopet 50 kilogramov. V brezželodčnem letu je pridobila torej 12 kilngi'amov. Danes je popolnoma zdrava ter opiavlja svoje gospodinjstvo, kuha m vso služinčad, jé pa vse. Pritožuje se samo, da jo želodec tišči, če jé suho meso z zeljem. To smo že večki'at slišali, ravno sedaj med vojsko, da čutijo vojaki bolečine v rokah in nogah, ki jih pa nimajo več. Delo' želodca opravljajo pri oni ženski sedaj Čreva. Že dolgo časa opozarjajo na to koristno delo Črev.
Bivši cesar Karol v Švici. Nemško-
avstrijska „Staatskori'espondenz" javlja z dne 23. mai'ca: Danes popoldne se ^o bivši cesar Karol z rodbino odpeljal v avtomobilih iz Eckartsaua na postajo Kopf-stiitten, ob sedmih zvečer na postajo zapadne železnice Hiitteldoif in od tam direktno v ávico. Posebni vlak bo najbrže jutri oh treb popoldne pasii'al mejo. — K vesti o odhodu bivšega cesarja Karola v Švico pišo „Berliner Zeltiing am Mittag" : Odhod Habsbnižanov iz Avstrije je bil po šeststoletnem vladanju brez sijaja. Ne-navailna je usoda, da mora zadnji vladar habsburške rodbine iskali zavetje v deželi, iz katere je svojćas prišel prvi netiiški cesar iz liabsburške rodbine, grof Rudolf Habsburški.
Domače in tuje novice.
Občni zbor, Društvo absolventov ktne-tijsko šole na Gritni vabi vse člane na občni zbor, kteri se vrši v llede^io dne G, aprila v Ljubljani, gostilna „Novi svet", oh pol 10. uri dopoldan. — Ker je na
dnevnem redu prememba pi'a vil, da se društvo razširi po celi Hloveniji, vabljeni so na sestanek vsi slovenski absolventi kinetij^kih šol.
Šaloigra Charleyeva tela. Ženska podružnica Ciril Metodove dmžhe v Novem mesln je priredila s sodelnvanjeni požrtvovalnih goyiodov in gospotiičeii dne IS. in 19. marca t„ 1. francosko šaloigi'o „Gharleyevo teto", kateia je ob obilni udeležbi občinstva prav dobro uspela in družbi prinesla precejšnji gmotni dobiček. Odbor se tem potom najtojdeje zahvaljuje g. režiserju dr. Ivan Ivanetiču, vsem gg. igialcem in gdč. igralkam in vsem diuzim, ki so pri-potiioglt, da je igra tako dobro uspela, slavnemu občinstvti pa za obilno udeležbo.
Slov. kat. izobr. društvo v Črnomiju
pi'ii'edi za člane v nedeljo, dne 30. t m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih jtredavanje: O vplivih krščanstva na socijalne nauke.
Cepilni tečaj za vinogradnike. V soboto, dne 5. aprila 1919 ob 9, uri zjutraj priredi vinarski nadzornik B. Skalický pri državni trtnici v Novem mestu praktičen tečaj za cepljenje in siljenje ameriških trt, ki je največjega pomena za obnovitev naših vinogiadov. Želeti je obilne vdeležbe od strani vinogradnikov.
Važno! Pri poverjenlštvu za socijalno ski'bstvo se množe slučaji prošenj za izvanredne podpore, Opozarjamo, da se po-verjeniŠtvo odslej ne bo veČ oziralo na take prošnje, ker je preobloženo z dragim delom. Vse take prošnje je odslej vlagati pri pristojnem okrajnem glavarstvu, oziroma mestnem magistratu.
Razglas. V smislu naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 21, svečana 1919 Št. 382 se ho vršila klasifikacija konj, oslov, mui in mezg v Kandiji na živinskem sejmu in sicer: dne 4. aprila 1919 za celo občino Belacerkev; dne 5. aprila 1919 za celi občini Brusnice in Novo mesto; dne 7. aprila 1919 za celo občino Oi'ehovica; dne 8. aprila 1919 za občino Prečna do vštete tek. št. 60 klasi-<ikacij.skega zaznamka (posestnica Marija Kralj, Gorenje Kamence 26); dne 9. ajirila iyi9 za ostali del občine Prečna; dne 10, aprila 1919 za občino Šmihel-StopiČe do vštete tek. št. ()9 klasifikacijskega zaznamka (posestnik Anton Seničar, Smo-lenja vas 29J; dne 11. aprila 1919 za občino Šmihel-Stopiče do vštete tekoče št. ISfj klasifikacijskega zaznamka (posestnica Marija Kavbar, -turka vas 27); dne 12. api'ila 1919 za ostali del občine Štiiihel-Stopiče; dne 14. api'ila 1919 za celo občino Št. Peter pri Novem mestu; dne 15. aprila 1919 za občino Mirnapeč do vštete tek. št. 77 klasifikacijskega zaznamka (posestnik Matija Canželj, Vel. Kal 20); dne IG. aprila 1919 za ostali del občine Mirnapeč, — Vsi lastniki konj se poživljajo, da pripeljejo svoje konje, oziroma osle, mule in mezge na navedeni dan natančno ob 8. uri dopoludne pred klasifikacijsko komisijo. Pripeljati se morajo tudi vsi garjevi konji. — Oki'ajno glavarstvo Novo mesto.
Prošnja do usmiljenih. Podpisani varub se olirača s pi'ošnjo do usmiljenih, da sprejmejo kateiega od treh otročiČev, katerih oče je padel v vojski, mati pa nnii'la v otročji postelji. Najstarejši deček je stai' H let, dve deklici pa po 7 in 4 leta. Dobrotnik, ki bi hotel sprejeti katerega od teh za svojega, blagovoli se naj obrniti na varuha istih, Jakoba Medleta v Velkih Brusnicah pri Novem mestu.
Poziv podjetnikom glede vplačila delavske zavarovalnine. Vsi podjetniki na ^ozemlju kraljevine SHS, ki so bili poprej člani delavskih zavarovalnic zoper tiezgode v Giadcu ali Trstu, s^e poživljajo, da takoj vplačajo v.se zaostale, kakor tudi tekoče zavarovalnine za diugo p{)lletje 1918, v kolikor jili niso vplačali še pi'ejšnjim zavarovalnica tn, potom poŠt nega Čekovnega urada SlfS v Ljubljani na čekovni račun št. 30G Začasne delavske zavarovalnice zoper nezgode v Ljubljani. Položnice je zahtevati pri zavarovalnici, Ljubljana,
Ttn jaški ti'g št. 4, Ob enem z vplačilom je vposlati zavarovalnici tudi proračun za ti.sto piispevtio dobo, za katero se je vpla-čiila zavarovalnina.
Podpirajmo domaČe podjetnike! Vse,
ki se zanimajo za ti'govino in obit, oziroma želijo povzdigniti svoje pn<Ijetje, bo razvesťliio novo ustanov^eno podjetje v Ljubljani, Fiančevo tiabrežje štev. 5, pod naslovom; „Prvi jugoslovanski anončni in informacijski zavod, agentura in komisijsko podjetje, uredništvo adresarja Beseljak in Rožanc." Kakor smo Že naprej zagotovljeni, bodeta omenjena podjetnika trgovcem in obrtnikom v vsakem oziru točno na jazpolago. — Posebno zaslugo si hočeta pa gg. Beseljak in Kožanc pridobiti z izdajo novega prepotrebnega naslovnika (adresaija) za celo Slovenijo, ki naj bi izšel za novo leto 1920 in bo vseboval ne samo naslove trgovcév, obrtnikov, podjetij itd., ampak tudi različne preračunje-valne tabele denarnih vrednosti, poštne, železniške, odvetniške in notarske tarife, nadalje seznam vseb zastopnikov države SHS, vse politične in druge urade in deželne ^^uprave itd., kratko, v adresarju boŠ našel vse, kar moreš posebno kot obrtnik in tigovec dobro vedeti. Natančne poizvedbe obvarujejo trgovce in podjetnike pred izgubami, oziroma niu v mnogih, slučajih omogočijo iztirjanje zastarelih tirjatev. — Ker bo pa to delo zahtevalo velikega tiuda, požrtvovalne vztrajnosti, natančnosti, mnogo skrbi in stroškov, pri-poročujemo omenjena domača podjetnika vsemu pi'ebivalstvu Slovenije v posebno poii^oč in podp(H'o s točnimi pojasnili in naslovi. To lahko pač sleherni stori. V to svrho bo obiskal v kratkem času g, Rožanc sam v prvi vrsti trgovce in obrtnike, podjetja in urade, da si nabere potrebnih informacij. — ' Posebno velike važnosti so v tem slučaju za podjetnika kakor za vsacega posameznega obrtnika in trgovca oglasi ali i n s e r a t i. Inserati igrajo dandanes splob najvažnejšo ulogo. Naj toraj nihče ne opusti, da ne bi oddal za nov adiesar svojega oglasa in priporočila. Mali stroški se mu bodo stokrat izplačali na lastnem, boljše uspelem podjetju. Še enkrat toplo priporočamo ndado podjetje 'vsenui občinstvu v dobrohotno naklonjenost.
Družinska žaloigra se je odigrala minuli četrtek v Sevnem pod Trško goro. Tamošnji čevljai'FraticRadeŠček je dvakrat zabodel z bajonetom svojo ženo, ki je v dobri uri nato izdihnila. Ko je izvršil nečloveško dejanje, je ustrelil satnega sebe pred kapelico v Sevnem. Kakršno živijenje, taka smrt! Bilo je preveč popivanja, preveč družinskih prepirov, vere premalo, spoštovanja do cerkve pa niČ.
Preselitev, urada. Deželno gozdno nadzorništvo in ravnateljstvo državnih in verskozakladnih gozdov so je preselilo iz palače deželne vlade v poslopje nemškega viteškega reda tia Valvazorjeveni trgu.
Dobro kradejo! V Mistelbachu pri Dunaju so 21, marca t. 1. vlomili v davkarijo ter pobrali en milijon in dvesto-tisoč kron.
Zemljedelska visoka šola v Zagrebu. Prihodnje šolsko leto bo preneSena višja gospodarska .šola iz Križevca v Zagreb ter bo istočasno spremenjena v zemljedelsko .visoko šolo (Bodenkulturschule).
Velik ključ se je našel, najbiŽe od kakšne kleti ali stai'ih hišnih viat. Dobi se pii uredidštvn Uol. Novic.
Amnestija glede prisvojeiega demo-bilizac'ljskega blaga. V rokah ljudstva se nahajajo še velike uinožine demobtlizacij-skega blaga, ki so si ga prilastili ob času preobiata. Ponovno je že bilo razglašeno, da je ves ta materijal last države in da se ga itiora priglasiti v obračun. Vse gospodarstvo z demobilizacijskim blagom je pi'evzela sedaj Gospodarska komisija za stvarno detiiobilizacijo v Ljubljani, katera je sklenila v svoji seji z dne 11. t. m,, da se podeli vsem branilcem «lemobiliza-cijskega blaga spregled vseh posledic in kazenskega zasledovanja vsem onim, ki
priglasijo najkasneje do 16. aprila množino ill kakovost blaga, ki so si ga prilastili, iia naslov imenovane komisije v Ljubljani, Solina ulica štev. 1, ali pa pristojnem» okrajnemu glavarstvu. Takim priglašencem se bo na rtjili prošnjo prilaščeno blago po primerni ocenitvi in plačilu eventualno tudi prepustilo v last. Po preteku navedenega 1'oka se bo postopalo proti vseiti imejiteljem kateregakoli sainolasttio prisvojenega demobilizacijskega blaga kazensko radi prestopka proti državnemu imetju.
Nagrada za doprinos demobilizacy-skega blaga. Kljub ponovnim opominom še do danes mnogo imejîte^jev samolastno prilaščenega deniobilizacijskega blaga ni priglasilo, ieprav se dobe priče o nepravilni prilastitvi. Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo zato ponovno razpisuje nagrado onim, ki s svojim sodelovanjem pripomorejo, da se dobi nazaj blago iz stvarne demobilizacije, ki je bilo nepravilno prilaščeno. Nagrade bo izplačevala Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo v višini 10"/» dopi-inešene vrednosti. Tej komisiji naj ae sporočajo vse prijave, kje in pri komu naj se išče pri-laščeno blago,
ProSnje za demobilizacuski materijal. Vse take prošnje je odstopila deželna vUula za Slovenijo v rešitev Gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo v Ljubljani, Sodna ulica št. 1, ki je bila ustanoljena ^ z naredbo Uradni list št. 45, z dne 1. februarja 1919. Giede reševanja vloženih prošenj in vlaganja novili,, razglaša navedena komisija sledeče: Izključno pi'avico dodeljevanja deniobilizacijskega materijala v kolikor to ni izrecno vojaški materijal, kakor ji. pr, municija, orožje in vojaška oprema, ima Gospodarska komisija v Ljubljani, ki ustanavlja za kraje, kjer se nahajajo večje množine deniobilizacijskega blaga, posebne krajevne komisije, ki potem poslujejo v lastnem delokrogu po navodilih komisije v Ljubljani. Nekolekovane prošnje za demobilizacijski materijal naj se vlagajo izključno le pri Gospodarski komisiji v Ljubljani, kjer obstojajo krajevne komisije, tudi pri teh. Vsaka pi'ošnja mora imeti navedeno; 1. natančno ime in naslov dotičnika, ki hoče kak tiiatei;ijal dobiti;
2.	utemeljitev nujnosti potrebe in ali ga rabi za svojo lastno potrebo kot direktni uporabnik ali pa le posredno. Prošnje direktnih uporabnikov se bodo upoštevale v prvi vrsti in potem se-le drugi prosilci. Trgovci bodo zamogli dobiti demobiliza-cijsko blago le v slučaju, ako se ne oglašajo direktni uporabniki, oziroma tudi na razpisnih dražbah deniobilizacijskega blaga;
3.	navede naj se tudi kraj oziroma skladišče, kjer se zaželjeno blago nahaja, ako je to prosilcu znano; 4. stroji sploh in dragocenejši predmeti se bodo oddajali le pod pogojem, da jih b^kupčc rabil najmanj skozi dve leti, če jih hoče prej prodati, mora dobiti za to dovoljenje Gospodarske komisije, ki si bo v takih slučajih pridržala pravico razpolaganja. Na splošno se opozori še na sledeče: Vsak dodeljen materijal mora hiti pred dodelitvijo ali vsaj pred prevzetjem ocenjen in mora biti kupna svota vplačana pi'edno zamore kupec odvzeti svoj materijal. Kupec se mora zavezati, da spravi kupljeno blago v gotovem, sporazumno z njim določenem terminu, ker -ne prevzame pozneje Gospodarska komisija nobene odgovornosti veČ. Gotove vrste blago se bo oddajalo le dobrodelnim in kulturnim zavodom, kakor n pr.: glasbila in drugo. Vstop v skladišča demobiliza-cijskega materijala je v splošno prepovedan. V posebnih slučajih pa izdaja taka dovo-Ijerija le Gospodarska komisija v Ljubljani in lokalne komisije, kjer so ustanovljene. Že vložene prošnje se rešujejo pri važnejših predmetih v sejah Gospodarske komisije, sicer pa po predsedniku komisije. Prošnje, katerim manjka podlaga v smislu navedenih točk, bodo ostale nerešene. Zlasti se ne bodo upoštevale prošnje na splošno sestavljene, ki ne povedo, katei'e predmete in kolikšno množino da zahteva prosilec, kakor na pr.: „Rabim nekaj kovaškega
orodja . . „Rabim kmetijske stroje . . „Prosifii, da mi sporočite, če mi jih morete prodati . . Vse take prošnje bodo ostale brez usjieha, ker Gospodarska komisija nima Časa izpraševati posameznih prosikisv in jih obveščati, kateri pi'edmeti da lii biii zanje pi'ikladni. Taki jtrosilci naj se zgla-sijo pri dražbah, ki bodo razpisane za posamezna skladišča ali pa za posamezne skupine predmetov, n. pr.: jjoljsko orodje, železne surovine ali kaj sličnega, kakor nanese prilika.
Doneski k vremenoslovju ^^^ Beie Krajine. j
VI. Kakšno vreme stno imeli v Beli Krtini, zlasti v adleški župniji, v zadnjih 10 letih v posameznih mesecih.
Tudi v prvi polovici avgusta smo imeli silno vročino in sti'aŠno sušo, kakoi' že več let ne Še 7. smo imeli opoldan v senci 30 a Kulpa je pa imela 28 C topline. 12. je pala rosa dežja, to pa le toliko, da je zmočil prah. 14. pa je deževalo kake pol ure in ravno tako nekoliko tudi IG., toda ne toliko, da bi mogli ljudje orat^ za 1'epo in ajdo, kar nekateji še niso bili posejali, četudi so bili zvozili gnoj na njive Že pred enim mesecem. Vsled silne vročine in suše se je po nekoiii Že sušilo drevje. Živina ni imela nič paše in ne vode na paši in je kar tnliia od žeje in lakote. Nekatere žene so se tudi kar jokale, ker niso imele kaj brati za v kotel za svinsko kuho. Brale in kuhale so za silo leskovino in ti tno perje, ker drugega ni bilo. Suša se je poznala celo tudi že na trtah, ki so imele uvelo listje, in grozdje le drobne jagode. Še hujšo sušo, kakor |)i'i nas, pa so imeli v sosedtijih Župnijah na Pj'eloki in v Kuničih, kjei' je svet še bolj kamenit. Ker je držala tudi v tem mesecu vedno burja, smo imeli 19. zjutraj samo 1^0 topline. Nasprotno pa je kazal toplomer 21. pojioldan ob 4. uri 28(!. a Kulpa je imela 26 C. Ker ni imela živina skoraj nič paše, so morali doma suho imlagati. Ker tudi vode ni bilo do Kulpe, inorali so jo voziti za živino in drugo potrebo. Zato so neprenehoma hodili po njo z vozovi na nekdanje brodišče pod pobreškim gradom. Tam je 'bilo včasih- po 8 do 12 voznikov, ki so čakali na vodo, da so se zvrstili. K tej strašni nesreči vsled vročine in suše pa je prišla v drugi polovici avgusta še druga nesreča, namreč nalezljiva bolezen na gobcu in parkljili pri goveji živini. V malo dneh je obolela skoraj vsa goveja živina. Zdaj pa ljudje niso imeli še s Čim voziti vode in so morale nositi ženske same vodo iz Kulpe in studencev za kuho in živino. 24. in 25. pa je dež nekoliko namočil, toda prav malo. Bolj pa je primočilo v noči od 26. do. 27., ko je deževalo po ' malem več ur, toda ne še zadosti, vendar pa toliko, kolikor ni od srede junija. Letina, kar je ni bilo že uničene, se je vsaj nekoliko osvežila. Nekateri so šele 28. orali in repo sejali. Zadiijega avgusta pa smo dobili zopet nekoliko dežja.
Tudi septembra smo imeli silno vročino in grozno sušo do 10., ko je malo dež namočil, vsaj toliko, da se je malo svet ohladil. Še 7. popoldne kazat je toplomer v senci 26 C, a Kulpa je imela 25 C. Kulpa je bila izi'edno mala, a adleški studenec pa je prav slabo izviral. 9. popoldne smo imeli v senci zopet 30 C. Tjjudje, ki so itiieli zdravo živitip, so po noči iti po dnevu vozili vodo iz Kulpe. Vsled vročine in suše in vsled pomanjkanja pitne vode so pa obolele, i'aziin goveje živine, še svinje skoraj po vsi Župniji, zlasti mlade, katerih je tudi več poginilo, v nekaterih hišah kar po 5 do 6, posebno v Adlešičlh, Vihovcih, Selih, Tribučah idr. Tribučani so vozili vodo celo iz (îi'uotijlja, kamor jim je bližje, kakoi" do Kulpe. .Sele 17. septembra pa je dež dobro namočil, da je prišlo nekaj vode v kale in vodnjake. Potem ])a je večkiat deževalo, toda ne toliko, da bi se bilo zadosti namočilo, da ne bi bili prišli pri oranju do suhega, vendar pa se toliko nt namočilo več mesecev.
Razvedrilo.
Vzrok. Prijatelj A: „Zakaj se pa vendar ne oŽ»'iiiŠ, ko iiiiaŠ toliko premoženja?" — Prijatelj B: „lUvno zai'adi tega ne! Zenit bi tiii piemoženje gotovo zmanjšala !"
Laskavo. „Dorica, kako se ti dopade moj spomladanski klobuk ?" — „ Prav dobro, Jožica, jaz sem imela pred tremi leti ravno takega!''
Modra hišina. Gospa: „Kaj vazo, mojo najlepšo vazo si mi ubila! Kako jo boš plačala, ko niti toliko plače nimaš, kakoj' je vaza vredna!" —Hišina: „Temu se lahko oilponiore; prosiiii zvišajte mi plačo!"
Pri slikarju. Gospod, prosim vas, napravite mi dobro sliko moje lajnke ženice." — Slikar: „Piav rad. Prosim, ali imate kakšno dobro fotogialijo od nje?"
—	Gospod : „Fotografije sicer nimam, ampak dobre pripomočke, na podlagi ktei ih jo 'bodete gotovo dobro pogodili: njeno baroko in zobovje, njeno bluzo in njenega ljubljenega mopselna, kateremu je bila prav podobna!"
Tudi pohvala. V mestu so rokodelci imeli veselico, prt kateri s« nastopili tudi štirje pevci (kvartet). Ko so s petjetn prenehali in jim je družba ploskala, stopi basist k enemu krojaču ter ga vpraša: „No, mojster, kaj pa vi pravite?" — „Vi ste imeli najlepše hlače!" se odreže krojač.
Pred sodiščem. Zagovornik: „Res je, da je ta človek v hišo vlomil. Pa mislim, da je bil že s tem dovolj kaznovati, ko je videl, da so mu lestvo odnesli in da ga spodaj Čaka orožnik!"
Prikupiti se je hotel. Groíltija sob-netiiu slikarju: „Jaz sem vam velela sobo rdečkasto slikati; vi ste jo pa poslikali lilavo!" — Slikar: „Oh milostna, potiiislite vendar, da imate (davo kri!"
Dozdevni vzrok. Učitelj : „Lojze, zakaj te tli bilo včeraj v šolo?" — Lojze (bojazljivo): „Saj sem bil že blizo; pa sem videl, da so se na plotu sušile lilače gospoda učitelja — In sem mislil, da ne bo šole!"
Pijančevanja se odvadil. A.: „Tebe ni več v gostilno! Kako je to?" — B.: Sem se odvadil popivati. Ko sem bil zadnjič prišel domov, sem ženo ,topelť videl — iti to me je spametovalo!"
Modrijan. A.: „Ta mož, ki gre mimo, je modrijan!" — B.: „Kako poznaš?" — A.: ,.Ker molči!"
Nedolžna žalost. Mojster: „France, zakaj pa jokaš? Ali se ti toži po domu?"
—	Vajenec: „Oh tie, mojster! Le zato jokatii, ker so za tako majhen košček mesa, kakor ga imam na krožniku, vola ubili!"
Premeten lisjak, v tiekem vrtu v Koitenhagenu, ki pripada bláznici, jfe sedel eden gojencev tega zavoda in se delal, kot da lovi ribe. S trnkom, na katerem je bil Črv, je nihal nad grmom velikega tulipana. Eden mimoidočih je pomislil; „Ubogi norec, res. Človeku se tiiora stiii-liti." Nato reče glasno: „Kaj delate ?" — „Lovim ribe," je dejal ta,- „Tako. Le koliko časa tiiislite biti tu?" — „Cel .dan." — „Vi, čujte! Pojdite raje z menoj na čašo kave, bo bolj patuetno." .Sta odšla. Dobi! je kavo in cigarete. Gospod je dejal: „Tedaj, vi ste lovili ribe? A, koliko ste jih vlovili?" „Norec" je pihnil oblak dima v zrak in odgovoril: „Vi ste četrti, dober gospod . ■ "_
vino ill kislo vodo
nizpošiljji A. OSET - p. (JiištiiiiJ.
V Rodlnali pri Črnomlju je naprodaj
POSESTVO
obstoječe iz hiše št! kleli, luid 3000ni^ vitioirViida in okoli 40.000 m^ traviiiliov, oziroma košeiiir,, ki se dajo večinoiiiii porabiti tudi z« njive ali vinograd; nii prodiij Je tudi kletiirskii posoda idr, Prodajalo se l>n na licu inesiit dne t. m. ob [tol '2. uri popoldne. Proda se i)0 parcelah ali ludi slin))iio.
Tvrdka E. GUŠTIN v Metliki - dobavlja
poljedelske stroje
vseh vrst. — Zahtevajte cenik!
Čokolada, čaj, kava, prav dober kavni nadomestek, cikorija, izboren esenc za čaj - nadkriljuje vse dosedanje - samo dve žlici v čašo tople vode napravi najboljši čaj z rumom ; sukanec, svila, drete, toiletno milo, trpežni čevlji, usnje, blago za ženske in moške obleke, platno, rjuhe in drugo - se ceno prodaja
V skladišču Balkan, v prostorih mlekarske Zveze, I. nadstropje, Alojzij Olifćič v Ljubljani.
Stdcin setlobipriMatlfoMalovičUitni/ar, y t^jovein mestu, in se vpostavl v ottvirje (otťna), 01» enem se priporoča za naroči' mizarsltc široke vseh del.
VOSEK
Večja množina slame
je iia prodaj. Kje, pove uredništvo Uoi.NoviL^
Kmetijsha Sola na Grmu ppi Novbih mestu
E oddajo jajca za vaienje k
od čiste štajerske in plymouthovske pasme. Naročila po pošti se tudi izvršujejo.
Dobro ohranjen oíroťji voziček Je naprodaj.
Več v Kandiji St. ô9 polej,' kolodvora.
Mr> nwnHraS	plemenska
p* WMciJ kobila, vže k žrehtu pri-puSčena; tudi dve kravi, breji — prvi je rok nosečnosti že potekel, drugi sredi maja — prima mlekarice. Ualje voz, le maio rabljen.
Franjo S. Hrovat, Št, Peter pri Novem mestu.
flrlvlsk Cn 2000kg krme za iivino, eno WUUCI aC moSko kolo, eden dvocevni dainojiled, 22 kg usnja tudi za konjsko upravo, obuvalo St. 4i do 45, 1er nekaj svile. Kdor da neka slanine, ima prednost. Posodi se znancem neka krompirja in koruze za letoSnji pridelek, po dogovoru. Poizve se
dite (i. aprila od i), do 13. ure dopoldait na iiostaji itiii-napoii.
Pletilka na stroj
sprejema pletenje noviti in podpletenje starih nogovic vsake velikosti in izvršuje točno po naročilu.
E. Č. v hiši št. 62 - Novo mesto.
- LOGAR -
(gozdar) invalid, sam ali /, delavno družino, Br se sprejme uii pristavi Srehritičo Novo mesto.
čist in voSdiiie ttupi po na cenah. ~ Kj«, pove ui-edniât'vo Dolanjskih Kovic pod „Vosek 340."
Mestno županstvo v Novem mestu oddatakoj
tesarsko delo
za napravo kopališča na Krki ob mestnem sejmiSfu na Loki. Natančneje pojasnilo se dobi v mestni pisarni ob uradnih urah.
haznanllo in priporočilo.
Podpisani vljudno naznanjam, da sem otvori) v Novem mestu St. 62 svojo
hljučavničarsho obrt
ter bodem točno, solidno in po zmernih cenah izvrševal vsakovrstna v mojo stroko spadajoča dela In popravila. — Priporočujem se slavnemu občinstvu iz mesta In okolice v blagohotna obilna naroČila. — Odličnim spoštovanjem
Josip ŠOT, stavbetii in timetnl ključavničar.
NOVO MKSTO, 20. marca 1919. _
Jamčeno pristno seme
krmilne pese „iWaniut", rdeče in rumene, izboljšane, poSilja proti povzetju kilogram po K 22'—franko j. KUDJMAN, trgovina z mešanim blagom in železom v KrSki vasi pri Brežicah ob Savi._
Gospodorska Zvezo v Ljubljani
ima v svoji zalogi večjo množino
pesneoflin repnega semeno
Hazpolaga tudi s semenom sladkorne pese. Čebulo oddaja po 40 vin. 1 kg. Na zalogi ima tudi suho sočivje za krmo Živini. Ravnokar so došle tudi stiskalnice za sadje. Blagovolite se obrniti v slučaju potrebe le na gorenji naslov,