§MERi$KA Domovi MA 1/1* /i/i' M in i € /i? ni' 1/227 AMCRICAH in spirit tV dOM Ut LANOUAG« ONif ogrne National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 25, 1968 SLO ven IAN MORNING MWSPAPtft v' 'c-; ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI ČSR grozi z odhodom i rdeče konference Dubček in tovariši se jeze na Moskvo, ker še vedno sodeluje z odstavljenim A. No-votnyin. v PRAGA, čSR. — Češkoslova-ska vlada je opozorila Sovjetsko ?-vezo, da ne bo trpela njenega vmešavanja v notranje zadeve Češkoslovaške republike. Zagro-?-ila je, da bo v slučaju, če to svarilo ne bo zaleglo, zapustila konferenco vodnikov komunističnih partij, ki so se včeraj 2brali v Budimpešti, da pripravijo vse potrebno za konferenco Vseh komunističnih partij v Moskvi prihodnji november ali. december. V Pragi so trdno odločeni, da ne bodo trpeli nobenega kritiziranja njihovih doma-cm reform v zadnjih mesecih, ne °d strani posameznih komunističnih držav in ne od strani konference v Budimpetši ali na tej- Jožef Lenart, vodnik delegate ČSR na konferenci v Budimpešti, je dobil doma od A. Dubčeka naročilo, da mora v Bu-Impešti poučiti zastopnike ZS-p o stališču ČSR, da ta “ne bo rPela nobenega vmešavanja v t°je notranje zadeve”. V sluča-da bi bil nastop Lenarta brez 1,sPeha, se bo ČSR pridružila Ro-^oiji, Jugoslaviji in Albaniji, 1 so že preje izjavile, da se kon-pence v Moskvi ne bodo udele-v e> Ra konferenca, za katero se Zerie Moskva že več let, naj bi sedaj dokončno obsodila Kitaj-0 Komunistično partijo in jo °t rušilko komunistične enot-iz te izključila. Moskva te-1 k temu cilju, čeprav je na pri-Psavljalni konferenci v pretek-,GlTl februarju v Budimpešti ob-•lubila, da tega vprašanja ne bo spravljala na dnevni red. Sedanji vodniki ČSR so bili osebno nejevoljni, ko so zve-. da je imel sovjetski posla-v Pragi Červolenko več se-' ankov z A. Novotnym, odstav-Koim predsednikom ČSR in !všim glavnim tajnikom Komu-nistične partije ČSR. ------o----- doumna gesla so zme-nevaren, dvorezen meč d^^KE, Gr. — Preteklo ne-ej°, na pravoslavno Veliko °c, so praznovali na Grškem Vo obletnico vojaške revoluciji ^lada je ob tej priliki prire-odd V°ta^ko parado. Tankovski j, etki so se opogumili in obesi-P skate: Živijo revolucija!” i eijraR so bili veseli, da so se tak °Vs^a moštva spomnila na sla 9 ^es^a’ f°da občinstvo je ge-ra]jrazumel° drugače kot gene-Vo/ ^^do ie na prihodnjo re-ij, uoijo, generali pa na lansko. Jo bil pač zanimiv, toda ne-bj]1^11 nesPorazum. Tiste ure je gl ° Važno leto, da sta obe razla-Sv . e aR veselje, vsakomur po V remenski prerok pravi: j^kjsciX), deževno in mrzlo. PoiVlSja temperatura do 50. — VenoCi in še zjutraj je snežilo, Za 3r speS ni nikjer obležal. daij^0co^ni° n0G Je v Predelih s]a' °d jezera napovedana Kanada bo topel volila Norveški kralj Olaf v. na obisku v Ameriki Zadnje vesti WASHINGTON, DC. — Združene države so v novi poslanici poskusile premagati težave pri izbiranju kraja za predhodne razgovore o končanju vojskovanja. Doslej v tem pogledu še ni bilo sklenjenega nič trdnega in Tantova izjava o tem, da bo prišlo nemara do razgovorov še ta teden, nima po trditvah državnega tajništva nobene prave osnove. NEW YORK, N.Y. — Glavni tajnik ZN U Tant je pozval včeraj ZDA in Severni Vietnam, naj omejita vojskovanje in se naglo sporazumeta o kraju razgovorov. V svoji izjavi je označil za primerni mesti “Pariz in Varšavo”. CHICAGO, 111. — Predsednik ZDA L. B. Johnson je včeraj na banketu demokratske stranke v čast županu R. Da-leyju v hotelu Conrad Hilton pozval h končanju “zlobnega in sebičnega strankarstva” v korist narodne edinosti. BUDIMPEŠTA, Mad. — Na pri-pravljano konferenco Komunističnih partij je prišlo od 88 povabljenih le 44. Konferenca naj bi pripravila vse potrebno in določila datum za glavno konferenco vseh Komunističnih partij v Moskvi v prihodnjem novembru ali decembru. Doma so ostali predstavniki KP Kitajske, Sev. Koreje, Sev. Vietnama, Kube, Romunije, Albanije, Jugoslavije, pa tudi precej držav Azije in Latinske Amerike. SAIGON, J. Viet. — V preteklem tednu je padlo v bojih v Južnem Vietnamu 287 ameriških vojakov, sorazmerno veliko manj kot teden preje. — Južnovietnamski padalci so začeli obsežnejšo operacijo proti A Shau dolini, kjer naj bi imeli rdeči svoje največje oskrbovališče v vsem Južnem Vietnamu. Dolino so ameriška letala B-52 stalno bombardirala iz dneva v dan skozi zadnja dva tedna. Freeman za Humphreya WASHINGTON, D.C. — Po-’jedelski tajnik O. L. Freeman e na tiskovni konferenci izjavil, da bo vplival na podpred-■ednika H. H. Humphreyja, da e bo potegnil za imenovanje za demokratskega p r e dsedniškega kandidata. Pripomnil je, da je orepričan, da bo v tem uspel. Freeman je kot Humphrey dona v državi Minnesoti, oba sta ■kara politična delavca v demo-cratski stranki. * lo BEIRUT, Lih. — Tisti diplo-natje, ki se pečajo s politiko na Srednjem vzhodu, so imeli te dni ’opet priliko, da premišljujejo, kaj naj pomeni arabska solidarnost. H kralju Fejsalu sta nam-■eč prišla na obisk v Riadh jordanski kralj Husein in maroški kralj Hasan II. Prav isti čas je šel sirski predsednik Al-Atassi v Kairo, da se pogovori z egiptovskim predsednikom Naserjem. Oba sestanka sta se vršila takoj potem, ko je definitivno propad- lo vsako upanje, da bi se 13 a-rabskih državnih poglavarjev moglo sestati na skupno sejo na vrhovih. Kot se vidi, se arabski politiki ne morejo sporazumeti niti glede taktike napram Izraelu. Med tem se nabira zanje cela vrsta novih perečih problemov. Na prvem mestu je vprašanje, Novi vodnik liberalne stranke Trudeau upa, da bo pri volitvah dobil večino in mogel nato sestaviti trdno vlado namesto sedanje manjšinjske. OTTAWA, Kan. — Ko se je pretekli torek novi predsednik vlade Pierre E. Trudeau prvič predstavil parlamentu v novi vlogi, je tega razpustil in razglasil za 25. juni ja letos nove parlamentarne volitve. Trudeau naj bi bil prepričan, da bo s popularnostjo, ki si jo je pridobil v času borbe za vodstvo liberalne stranke, lahko odločno zmagal še pri novih volitvah in svoji stranki zagotovil v parlamentu absolutno večino. V razpuščenem parlamentu so imeli liberalci le relativno večino 130 od 265 poslancev. Ta ni bila nikdar stalna in trdna. Včasih so vlado podprli novi demokrati. ki so imeli v parlamentu 22 poslancev, včasih pa pripadniki dveh skupin Social Credit stranke in neodvisni. Ko je vlada po svoji nepazljivosti in nerodnosti v februarju doživela nenadno poraz s svojim predlogom o povišanju davkov, bi morala skoro odstopiti, da se ena skupina Social Credit ni premislila in glasovala v vprašanju zaupnice z vlado. Glavni boj pri volitvah bo med liberalci in med konservativci. Obe stranki sta dobili v zadnjih mesecih nova vodnika. Konservativce bo namesto starega Die-fenbakerja vodil v volivni boj Robert L. Stanfield. V Sloveniji je le 1.8% odstotkov nepismenih! CLEVELAND. O. — Po uradnih jugoslovanskih podatkih je v Sloveniji le 1.8% nepismenih, med tem ko jih je na Hrvaškem 12.1, v Črni gori 21.7, v Srbiji 21.9, v Makedoniji 24.5, v Bosni in Hercegovini pa kar 32.5%. Ponekod je v letih po drugi svetovni vojni nepismenost znova porastla. To se je sedaj ustavilo, kot trdijo jugoslovanski viri. Na Slovenskem je bilo najmanj nepismenih z izjemo Danske v vsej Evropi že v času pred prvo svetovno vojno, torej pred več kot pol stoletja. Slovenija je bila v tem pogledu na čelu vseh kulturnih narodov sveta in je tam še danes. Ne pozabimo, da je celo v Združenih državah še vedno okoli 10'- odraslih, ki ne znajo ne brati ne pisati! pod kateri vpliv naj pade Perzijski zaliv po odhodu angleških čet? Vse preveč mirna je državljanska vojna v Jerrienli. Fejsal upa, da bo v Jdmenu kmalu nastopil mir in red sam po sebi, seveda ne pod republikanskim režimom, ki je menda že močno razkrojen. To bo seveda močno vplivalo na politiko novorojene Adenske (Južnojemenske) republike, ki bi rada postala naslednica raznih arabskih emiratov in šejka-tov, pa se Fejsal temu protivi. Naserja sta poraz v lanski izrael-sko-arabski vojni in zmedena e-giptovska domača politika tako zdelali, da njegov vpliv v arabskem svetu vidno pada. Vsa a-rabska politika se torej nahaja v nekem prehodnem stanju, zato so brez vsakega uspeha vsi poskusi za mir med Izraelom in njegovimi sosedi. WASHINGTON, D.C. — Norveški kralj Olaf V. je prišel k nam na uradni obisk. Njegov o-bisk spada med tiste, ki se jih v Washingtonu najbolj veselijo. Prihaja kot ustavni poglavar dežele, kjer je svobodna demokracija globoko zasidrana in zato javnost zmeraj ve, kaj njena vlada želi in skuša doseči, ve pa tudi, kakšne težave ima pri tem. Poleg tega ima Norveška konsolidirano gospodarstvo in ne rabi pomoči. Seveda bi rada navezala tesnejše stike z Evropsko gospodarsko skupnostjo, toda tega zaenkrat še ne more doseči. Vlada ZDA bo kralju lahko obljubila, da bo to težnjo njegove dežele po možnosti podpirala. Olaf bo dalje gotovo govoril tudi o vprašanju premirja v Vietnamu. Norveška ima z Moskvo kar dobre stike, tudi v Hanoiu ni osovražena, saj velja po vsem svetu za “socijalistično” državo, akoravno trenutno koalicijska vlada ni socijalistična. Ker je treba v Hanoiu izrabiti vse, da pridemo do razgovorov o pre-nrirju, b0 Johnson jahko zvedel od Olafa marsikaj, na kar ga še niso opozorili. V tem bo najbrže glavna korist, ki ga oo imela naša dežela od Olafovega obiska. --------------o———— V Teherami razpravljajo o človečanskih pravicah TEHERAN, Iran. — Tu se je ta teden začela konferenca o človečanskih pravicah v okviru Združenih narodov. Odprl jo je glavni tajnik U Tant. ki pa se je nato vrnil preko Pariza domov v New York. Že ob začetku je orišlo do sipora med Arabci in Izraelci. Zastopniki arabskih držav so izjavljali, da ne priznajo navzočnosti zastopstva Izraela, ker Izrael na debelo gazi človečanske pravice Arabcev na ozemljih, ki jih je zasedel v lanski vojni. Izraelski zastopnik je opozoril na nozive radia Damask v lanskem iuniju “k pobijanju Judov”. Ko se je oglasil zastopnik Sudana in napadal Izrael, mu je izraelski zastopnik Zeltner odgovoril z vprašanjem: Koliko črncev je bilo poklanih v Sudanu v zadnjih letih, 100,000, 200,000 ali pol milijona? Vprašanje upravičenosti zastopanja posameznih držav na kon-lerenci je sprožil zastopnik Sovjetske žveze, ki se je pritožil, da Kitajska in Vzhodna Nemčija nista bili povabljeni, med tem ko sta bili Južna Koreja in Južni Vietnam. -----o------- Bailey zanika namero javne podpore Franku J. Lauschetu COLUMBUS, O. -— Načelnik demokratskega glavnega odbora John M. Bailey je zanikal, da bi bil sen. F. J. Lauschetu ponudil javno podporo pri primarnih volitvah, kot so poročali listi Scripps-Howard. V tem poročilu je bilo rečeno, da je Bailey ponudil Lauschetu podporo, ki pa jo je ta “hvaležno” odklonil. Vest je bila podprta z razlago, da glavni odbor demokratske stranke želi zmago F. L. Lauschetu, ker je prepričan, da bo ta v novembru lažje zmagal nad republikanskim tekmecem, kot J. Gilligan, ki bi rad sen. F. J. Lauscheta izrinil pri demokratskih volitvah. -----o—— - Dolga meja Meja Združenih držav z Mehiko je po kopnem dolga 1,833 milj, teče od oceana do oceana. ZANIMIV SLUČAJ ARABSKE SOLIDARNOSTI KATOLIŠKI ŠKOFJE SO OBSODILI BELI RASIZEM Narodna konferenca katoliških škofov je na svoji polletni seji obsodila beli rasizem kot enega glavnih vzrokov počasnemu izboljšavanju socialnih in rasnih razmer v ameriških velemestih z močnimi črnimi naselji. Odobrila je u-vedbo diakonov-laikov in se zavzela za sodelovanje med krščanskimi cerkvami. ST. LOUIS, Mo. — Tu se je zbralo na polletno zasedanje okoli 200 nadškofov in škofov katoliške cerkve, da v o-kviru Narodne konference katoliških škofov, vrhovne katoliške cerkvene oblasti v ZDA, razpravljajo o najvažnejših in najbolj perečih vprašanjih, ki zadevajo cerkev in deželo. Na zasedanju zbrani škofje so grajali beli rasizem in pokazali nanj kot eno glavnih ovir mirnemu socialnemu razvoju in mirnim odnosom med rasami v naši deželi. Izjavili so, da mora “verska skupnost vzeti vodstvo rasistom in agitatorjem”, kajti “potrebno je nastopiti takoj in odločno”. Škofje pravijo v svoji izjavi, da bi bilo brezplodno zavračati ugotovitve predsedniške komisije, da je “beli rasizem največ odgovoren za sedanjo krizo” v odnosih med ra-sami. ——===:—^ Posebej so škofje v svoji izjavi obsodili določilo “moža v hiši” kot eno najškodljivejših za revne družine. To pravilo namreč določa, da ne more družina, to se pravi mati z otroci, dobiti nobene javne podpore, če živi v stanovanju z njo skupaj moški, pa četudi ta ni pravno njen mož. To pravilo smatrajo prenekateri za vzrok, da je toliko črnskih družin brez moža. Ta jo pobere od doma, da tako omogoči ženi ir materi prejemanje javne podpore. Katoliški škofje so se v izjavi, ki so jo na svojem sedanjem zasedanju sprejeli, zavzeli za spoštovanje “časti in doma” nezaposlenih, ki prejemajo javno podporo. Škofje opozarjajo v rasnem vprašanju posebno na potrebo vzgoje; možnosti zaposlitve, primernih stanovanj in javne podpore. Podrobnosti bodo predložene v obsežnejši spomenici oddelka Narodne škofovske konference za socialne akcije. Škofje pozivajo katoličane k sodelovanju z drugimi verskimi krščanskimi skupinami in k pristopu v organizacije, ki se posebej posvečajo izboljšanju položaja v črnskih getih, naročajo katoliškim šolam, naj podvoje svoje napore za izboljšanje vzgoje in izobrazbe revnih. Škofje opozarjajo na ločena črna in bela naselja v mestnih središčih, ki da ovirajo črnim napredek in pridobitev redne zaposlitve. Predmestja pozivajo, naj odpro svoja vrata črncem. Konferenca je predložila uvedbo laičnega diakonata v Združenih državah. Diakoni naj bi pomagali pri verskem delu v mestnih središčih in v nekaterih oodeželskih predelih, kjer je pomanjkanje duhovnikov očitno. Končna odločitev o izvedbi tega sklepa zavisi od posameznih škofij. Seveda pa mora najprej sklep Škofovske konference potrditi Sv. stolica, kot je to določil vatikanski koncil. Po podatkih, ki so bili predloženi zasedanju Škofovske konference, je število katoličanov v ZDA tekom zadnjega leta po-rastlo za preko 600,000 in je doseglo blizu 47,500,000 ali 23.7%-celotnega prebivalstva dežele. --------------o------ George Brown novi glavni tajnik delavske stranke? LONDON, Vel. Brit. — Iz okolice predsednika vlade Harolda Wilsona prihajajo glasovi, da bo bivši zunanji minister George Brown, znan nekdanji unijski vodnik, izbran za novega glavnega tajnika delavske stranke. Ta je potrebna temeljite reorganizacije in živahnejšega delovanja, kajti v preteklih mesecih jo je zapustilo na desetisoče pristašev. Trdijo, da je G. Brownu zelo žal, da je stopil iz vlade, ko ga predsednik H. Wilson ni predčasno povprašal o skupnem nastopu z ZDA v času “zlate mrzlice”. -----o------ Združeni metodisti najmočnejša ločina protestantov DALLAS, Tex. — V torek je bila uradno proglašena združitev Metodiistične cerkve s Cerkvijo združenih evangelijskih bratov v Združeno metodistične cerkev, ki je s tem postala najmočnejša protestantovska organizacija v ZDA s preko 11 milijoni članov. GOMULKA ZAČASNO UKROTIL VARŠAVA, Polj. — Komunistični režim je pred nekaj tedni izgnal z univerze šest profesorjev. Študentje so takrat takoj zagrozili, da ne bodo mirovali, ampak demonstrirali, dokler se o-menjenih 6 profesorjev ne vrne na svoja službena mesta. Od takrat ni bilo več mirnega življenja na varšavskih visokih šolah. Vlada je dolgo časa zmerno stopala proti demonstrantom, zadnjih par tednov je pa vijak orivila. Najpreje je zaprla nekatere voditelje protestnega gibanja, potem je izključila z univerze 11 študentov, 24 jih je pa suspendirala. Nekaj univerzitetnih oddelkov je bilo zaprtih, na cesti se je znašlo 1,300 študentov. Vsi so morali znova prositi za vpis, ŠTUDENTE njihove prošnje pa še niso rese ne. Med tem so sledili novi od pusti profesorjev in zapori študentov. Sedaj je prišel glavni udarec-univerzitetna uprava je oklicala da bo zaprla vso univerzo do novembra, ako ne bo takoj miru pri predavanjih. To je zaleglo študentovski voditelji so odpovedali vse nadaljne demonstracije da ne bi vsi študentje zgubili letnega semestra. Seveda je pa veliko vprašanje ali bodo študentje res ostali mir ni do konca šolskega leta. “Administrativni ukrepi” so namreč postali v komunističnih deželah vedno manj priljubljeni in — u-činkoviti. Iz Clevelanda [ in okolice Vanikov odbor— V 22. kongresnem volivnem jkrožju so ustanovili posebni ‘Slovenian Vanik for Congress Committee. Ed Grosel, predsednik Slov. doma na Holmes Ave., sporoča, da so podnačelniki omenjenega odbora poleg njega še: Mrs. Jennie Trennel, Joe Blatnik, Peter in Josephine Cerjan. Ascsment— Danes je 25. v mesecu, ko društva navadno pobirajo asesment. Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo pobirala asesment danes od 5.30 popoldne do 8. zvečer v šoli sv. Vida. Na obisku zbolela— Kenneth Drobnick in žena Marian (Culkar) z zahodne strani mesta sta se peljala za Veliko noč k prijateljem v North Čarobno. Kennetha, ki je nenadno zbolel, so operirali na slepiču in se bo šele v soboto vrnil domov. Želimo mu skorajšnjega popolnega okrevanja. Politična shoda— Na shodih za demokratskega predsedniškega kandidata sen. McCarthvja, v ponedeljek, 29. aprila v Euclid Park Club House, i/ sredo, 1. maja, ob osmih zvečer pa v Slov. del. domu na Waterloo Rd. bo glavni govornik Wm. J. Kennick. Zadnja priložnost— V Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Avenue 'majo po posebnih cenah te dni ‘posturpedične” žimnice. —Več / oglasu! Podgane bodo uničevali— Prihodnji teden bodo skupine mestnega zdravstvenega oddelka hodile po 23. vardi in pregledovale, kje so se pojavile podgane n te uničevale. Vsi prebivalci področja bodo o tem poučeni s posebnimi letaki. Slovenska šola na CASE WRU— Slovenska Šola pri Sv. Vidu je bila povabljena od Case Western Reserve University, da tekmuje pri “Open Windows to the East” — programu, pri katerem bodo podane pesmi najbolj znanih slovanskih pesnikov. Šolo bodo zastopali: Roži Dolinar, Metka Go-renšek, Marija Kocjan, Jože Žakelj in Mojca Strancar. Šola bo imela istočasno tudi razstavo slovenske umetnostne obrti. Program se začne ob 7 zvečer v Hatch Auditorium, Baker Build-ng. Vsi prisrčno vabljeni! ------o----- Premirje na Budov rojstni dan? ■SAIGON. J. Viet. — Zdi se, da udisti v Južnem Vietnamu ne ajo dosti na razgovore o pre-lirju. Drugače ne bi sklenili redlagati, naj bo nr. 2512. Bu-'ov rojstni dan mir na vseh viet-lamskih frontah na suhem, v raku in na morju. Ta dan je 11. naja. Budistični vrhovi bodo svoj Tedlog sporočili brzojavno iredsedniku Johnsonu, dalje Ho :i Minhu, vietnamskemu pred-edniku Van Thieu-ju in pred-edniku vietnamske OF. Za bu-liste je ta njihova akcija poli-ično breme. Dokler je namreč le izvedejo, ne morejo napadati saigonske vlade, saj bodo tudi rjej predlagali idejo o premirju. Seveda so budisti zaenkrat le irišli na idejo kot tako. Kako jo lodo hoteli uresničiti, ako jo ploh bodo, je treba še počakati. Dobro bi pa bilo, da bi 11. maja ie bilo nobenih bojev, to bi vsaj pomirjevalno vplivalo na vse strani. Domovih ($117 St. Clalr Ave. — Hlnder»on 1-082* — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Zb Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; fi.00 za I meaece Za Kanado in deželo izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meaece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: Lnited States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months ( anada and Foreign Countries; $18 00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year o kakem bojevanju med Slovenci in Furlani ni nič več poročil. Mir je torej obveljal, z njim pa tudi furlansko-sloven-j ska meja. Slovenci so poselili Kras in predalpski svet, Furlani pa so obdržali ravnino. Meja, ki je nastala tedaj, se je dejansko z le sorazmerno malimi spremembami ohranila do današnjih dni. BESEDA IZ NARODA •KULTURNA KRONIKA Naj bi škof Baraga ta mladi |tod z voljo obilno blagoslovil-Karel Mauser Božja pot zaključena na Svetih Višarjah Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 83 Thursday, April 25, 1968 Slovenci 1400 let na sedanjih tleh i. Letos poteka 1400 let, kar so predniki Slovencev začeli naseljevati današnje slovensko narodno ozemlje, potem ko so z drugimi slovanskimi plemeni prešli iz pradomovine za Karpati v Srednje Podonavje. Na pot iz pradomovine jih je pognala potreba po novi zemlji, ko jo je doma začelo primanjkovati vedno številnejšim rodovom. _ Ozemlje, kjer so se začeli naseljevati pred 1400 leti Slovenci. je bilo tekaj v nekaki praznini. Frankovsko kraljestvo, ki je sililo s severa in zahoda vanj, je po smrti kraja Teodeberta leta 548 začelo slabeti in je izgubilo nadzor nad ozemljem ob Donavi in dalje na jug v vzhodnih Alpah vse v povirje reke Drave. Bizanc, ki je še vedno vodil voin« v Italiji, je prepustil Panonijo, ki je v onem času obsegala dober del današnje osrednje Slovenije, germanskemu pleme,-nu Langobardov, ko jo sam ni mogel več uspešno braniti. Langobardi so ostali v Panoniji do leta 568, torej še po smrti cesarja Justinijana, ki jim je Panonijo dal v uživanje in varovanje. Leto preje so skupaj z Ohri uničili dižavo germanskih Gepidov, pa se nato v njej sami začeli neugod-no počutiti. Sosedstvo azijskih Obrov jim ni bilo posebno všeč. Da bi se neprijetne soseščine rešili, so Langobardi sklenili vdreti v Italijo, kjer po smrti cesarja Justinijana ni bilo več pravega reda in ne trdne oblasti. Pavel Diakon, langobardski zgodovinar, poroča o selitvi Langobardov v Italijo takole; “Tedaj je Alboin lastno zemljo, to je Francijo, podelil svojim prijateljem Obrom na ta način, da se morejo Langobardi zopet vrniti na svojo grudo, ako bi jim bilo to kdaj potrebno. Tako so torej Langobardi, zapustivši Panonijo, odhiteli z ženami, otroki in vsem blagom, da bi zasedli Italijo. V Panoniji pa so sedeli 42 let. Odšli so meseca aprila, v prvi indikciji, drugi dan po Veliki noči, ki se je tistega leta po računu praznovala na dan 1. aprila, ko je po učlovečenju Gospodovem prešlo 568 let.” Z odhodom Langobardov v Italijo neha nad zemljo, ki so jo kmalu za tem zasedli Slovenci, doba, ki so nad njo gospodovali ali pa se na njej vsaj začasno zadrževali Germani; Goti, Franki in Langobardi. Noben od teh germanskih rodhv ni imel svojega središča na kasnejših slovenskih tleh. To ozemlje je bile le nekak privesek njihove oblasti, dokler so bili močni, največ pa je bil tudi dejanski ne le pravni gospodar v vzhodnih Alpah, na Krasu in v Panoniji, kamor so se po 1. 568 naseljevali slovenski rodovi, v stoletju pred tem Bizanc, posebno pod vlado cesarja Justinijana. Germanov na kasnejših slovenskih tleh ni bilo nikdar veliko. Večino prebivalstva so tvorili ostanki romaniziranih ilirsko-keltskih rodov, ki so se v mestnih naseljih, ki so še obstojala, ukvarjali z obrtjo in skromno trgovino, na podeželju pa obdelovali zemljo, največkrat tujim gospodarjem, kot sužnji ali tlačani. Za odhajajočimi Langobardi so pritisnili v Panonijo, na Kras in vzhodne Alpe slovenski rodovi, ki so živeli delno svobodno delno pa v odvisnosti od Obrov v Panonskem nižavju. Obri so bili nomadi, ki se niso brigali za zemljo drugače kot za pašnike, Slovenci so bili poljedelci. Kamor so prišli ali sami ali v zvezi z obrsko konjenico, so pregnali staro prebivalstvo, v kolikor že ni to preje samo pobegnilo pred novimi “barbari”, ali pa ga zasužnjili. Zemljo so posedli in jo začeli obdelovati, verjetno po starem načinu kot skupno last zadruge. Ko se je del Slovencev naseljeval in si ustvarjal nove domove, se je drugi še vedno vojskoval in plenil po Krasu in bizantinski Istri. O po Istri ropajočih Slovencih je pisal papež Gregor L leta 600 solinskemu škofu. To je prva omenitev slovenskega imena na današnjih slovenskih tleh. Ko so se Langobardi pomirili z Bizancem, so Obri in Slovenci, ki so se preje skupaj z Langobardi vojskovali z Bizantinci, po letu 603 začeli vpadati tudi na ozemlje, ki je bilo pod langobardsko oblastjo. Leta 611 so skupaj z Obri navalili v Furlanijo in zavzeli njeno glavno mesto Čedad. Tedaj je padel cvet furlanskega plemstva, piše Pavel Diakon. Slovenci so v naslednjih letih poselili ves svet tja do skrajnega roba furlanske ravnine in delno že tudi to samo. Od tam so jih kasneje Furlani, ko so otroci leta 611 pobitih zrastli, potisnili nazaj. Slovensko-furlanska meja se je ustalila šele leta 720 po skoraj 20 letih hudih bojev, v katerih so bili Slovenci najprej pri Briščah ob mostu čez Nadižo, ko so bili na pohodu nad Čedad, premagani, pa so nato v hudi in veliki bitki čisto uničili furlansko vojsko. Na bojišču je obležal sam furlanski vojvoda Ferdulf. To se je zgodilo leta 704. Slovenci so rinili vedno dalje v ravnino. Ko je zrastel nov furlanski rod, je skušal pod novim vojvodom Pemom ustaviti Slovence in pri Lavarianu je prišlo okoli leta 720 do treh bitk med slovensko in furlansko vojsko. Končno so se kar na samem bojišču sporazumeli in sklenili mir. Poslej CHICAGO, 111. — Na celi romarski poti bo lepo in zanimivo: V Fatimi, v Lurdu, v Rimu, toda krona vse naše božje poti bo skovana na skoraj 2000 metrov visokem gorovju, ki mu naše ljudstvo že dolga stoletja pravi SVETE VIŠARJE, svet vrh, Svete višave. Dokler še nismo imeli Slovenci svoje narodne božje poti pri Mariji Pomagaj na Brezjah, je bila dolga stoletja čisto gotovo najslavnejša božja pot našega naroda na Svetih Višarjah, ki so zdaj stare že nad 600 let. Ni to naša najstarejša Marijina božja pot, pač je najlepša in najtežavnejša. Ker je na visoki gori, se človek resnično popolnoma odtrga od sveta, ki o-stane daleč in globoko pod nami, ter se dobesedno lahko povzdigne. Tukaj bomo z vso pravico lahko zapeli: “Naj slava se razlega v višavah tebi, Bog, in tebi, Marija!” Tu bomo stali in klečali na slovenskih tleh. Na tleh, ki so posvečena s tolikimi slovenskimi solzami veselja in trpljenja, na tleh, ki so orošena s tolikimi potnimi sragami naših očetov, mater, bratov in sestra, ki so za pokoro nosili na visoko goro me-terska višarska polena. Svoje stare matere se spominjam, kako se je mučila s težkim polenom, pa ni popustila in bremena odložila, kot še le na vrhu gore. Tu se bomo po dolgih letih srečali s svojimi dragimi domačimi, ki so povabljeni, da nas pridejo čakat na Svete Višarje, da se sestanemo pri Mariji, pri Materi. Naj nebeška Mati vidi svoje otroke pred svojim tro-nom! Udeleženci našega romanja naj sporoče svojim domačim in znancem vsem na okoli, naj pridejo na Sv. Višarje na praznik presv. Rešnjega Telesa 13. junija popoldne, da bomo skupno Mariji zapeli, da ji bomo pripravili procesijo z lučkami. Ker je oni dan tak visok praznik, bomo v procesiji nosili tudi Najsvetejše. Noč bomo s svojimi dragimi domačimi prebili pri Materi. O-pozorim, da je zdaj na Sv. Višarje speljana električna železnica ali vzpenjača, kar je za a-meriške romarje velika dobrota, ker nismo vajeni plezati po gorah. SLOVENCI! To je moj zadnji klic, moje zadnje prisrčno vabilo: PRIKLJUČITE SE NAŠEMU ROMANJU! Zdaj je zadnji čas. Nekatere je motila misel na potovalne takse in se še niso priglasili. Vse one grozeče takse in vozne pristojbine so padle, ostane samo malenkostna taksa od voznega lista na aeroplanu in to je samo 15 do 16 dolarjev. To je vse. Od hotelov in hrane, in ravno tako od stroškov v domovini ni nobene takse. Ko bi vsi vedeli, kako bo na romanju prijetno in vse lepo o-skrbljeno, kako bomo molili in peli! Koliko novih krajev bon^o videli, ipa takih, ki morajo katoličana zanimati. Potem bomo deležni neizbrisnega in nepozabnega prizora, ko bomo videli sv. o-četa papeža. Ko ga bomo zagledali, takrat bo zatrepetala v veselju in ginjenju vsaka žilica v našem telesu. Kdor je količkaj mislil na to, da bi obiskal te svete kraje, naj se kar brez odlašanja odloči. Nekateri se še boje stopiti v aero-plan! Saj bo Marija z nami in bomo njej na čast izmolili: “Pod Tvoje varstvo pribežimo, o sveta božja Porodnica." Takoj se priglasite na naslov: A. Kollander Travel, 6419 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103. Ne gremo samo na razvedrilo, temveč na božjo pot, kjer pa bomo užili mnogo svetega veselja in razvedrila. Pozdrave resnim romarjem in na svidenje. Vsa natančna navodila dobi vsak priglašenec po pošti. P. Odilo OEM. Koncert mladih harmonikarjev Ko se je škof Baraga leta 1837 vračal s prvega obiska v Evropi, so imeli na vožnji po oceanu hud vihar. Ko se je umiril, je zložil za one, ki so ga v nedeljah, ko je maševal, hodili poslušat, nekakšno zahvalno pesem za rešitev, ki se je lahko pela po tedaj znani nemški pesmi ‘Freund ich bin zufrieden’. Ta značilen dogodek kaže, da je bil škof Baraga dober pevec in da je ljubil pesem, ter jo rad porabljal pri svojem misijonskem delu. To mi prihaja na misel, ko želim zaipisati nekaj misli o nedeljskem koncertu Mladih harmonikarjev, ki je bil na poseben način posvečen Baragovemu spominu. Spored je bil lep in disciplina nastopajočih vzorna. Vedno je tako, da se starejšemu človeku kar same orose oči, ko vidi na odru mlade ljudi, ki žele še nekaj povedati, še nekaj zapeti in še nekaj pokazati. Pričeli so ga harmonikarji z Veselo polko, sl Prelepo Gorenjsko in Na Golici. | Zbor s Prelepo Gorenjsko jej spremljala na klavirju Marjanca Vegel. Pesem Mlinček, ki jo je prav tako igral zbor harmonikarjev, pa je spremljala na kla-J vir ju Marica Lavriša. Prav tu jej bila namreč v sporedu napaka.] Koncert pevskega zbora Slovan Pevski zbor Slovan je preteklo nedeljo popoldne priredil v Slov. društvenem domu na Re' iher Ave. svoj redni pomladanski koncert ob dobri udeležbi in ie boljšem razpoloženju zbora in ki je ni bilo mogoče popraviti j občinstva. Prišla je pomlad in z njo vred Krasen, barven film! CLEVELAND, O. — Nocoj ob sedmih zvečer bo rev. J. Godina kazal na barvnem filmu v Baragovem domu ‘evropske bisere”: Sv. oče govori množici na trgu sv. Petra v nedeljo, 31. marca, rev. Jošt Martelanc razkazuje Slovenik v Rimu, gorski biser Montserrat na Španskem (s spremjavo petja že stoletja obstoječega deškega zbora Escola-na: 6-glasna Salve Montserrati-na z orglami in Ave Maria), salzburški umetnostni in zgodovinski spomeniki, kraji iz filma The Sound of Music, kakor izglodajo danes, biseri ob modri Donavi: Melk, Maria Taferl... — naša bajna Koroška: zasneženi Veliki Klek, Sv. Kri (Heili-genblut s spomenikom ponesrečenim hribolazcem za planikami), z avtom in vlakom skozi Visoke Ture, Dravska dolina, Visoka Ojstrovica. Mnogi prijatelji vseh teh biserov vljudno vabljeni. Vstop prost! J. G. Nekaj za Dobrničane CLEVELAND, O. — Pod tem naslovom smo brali 14. marca t. 1. v AD zelo lep članek, ki ga je napisal mladi Jože Lah. Vsak izmed nas nekdanjih faranov Sv. Jurija v Dobrniču bi se moral v stvar, ki jo opisuje g. Lah, zamisliti. Zakaj nove orgle? Precej let je že minilo, odkar nas je kot mlade fante in dekleta nabral pokojni dolgoletni organist Ivan Petek in nas poučeval cerkveno petje. Vsetlej pa, ko smo ga na koru kaj “zafurali”, so bile orgle krive. Lesene piščali so poskakale iz ležišč —- meh jih je ven porinil. Organist je to starino sam popravljal in zmerom pravil: “Saj je vse skupaj zanič!” Vsi vemo, da je bil škof Baraga rojen in krščen v naši fari, vemo, da obhajamo stoletnico njegove smrti v Ameriki. Ali nismo ponosni na velikega Slovenca? Kaj pa, ko je potrebna žrtev za njegov spomin? Verjetno bo kdo dejal: ‘Jaz sem sedaj tukaj faran, kaj me briga stara kon-tra.” Ali bi bil tak izgovor na mestu? Res je nabiranja in pobiranja za ravnovrstne potrebe toliko, da marsikdo kar ne more ustreči prošnjam. Pa je le tako, da kadar najtežje daš, največ daš. Naj v vzpodbudo omenim par primerov. Ge. Planinšek in Starič, ki sta že preko 50 let v A-meriki, sta mi izročili za Baragove orgle zelo lepa darova. Obe se še tako radi spominjata rojstnih krajev in se zanimata za življenje doma. Dalje, dobrotnik g. Toni Kužnik, rojen v Korenitki, fara sv. Lovrenca, je kot sosed Male vasi, kjer je bil škof Baraga rojen, poslal g. dekanu v Do-bernič nadvse lep dar za orgle. G. Toni Kužnik je tu aktiven cerkven pevec že 54 let. Zato gotovo ve, kako so dobre orgle cerkvi potrebne. Sredi letošnjega poletja se bodo vršile v Dobrniču velike spominske svečanosti svetniškemu škofu Baragi, ki je bil sam tudi vnet pevec. Več rojakov iz Amerike se bo tam teh slovesnosti udeležilo. G. dekan Zevnik je v AD sam objavil, kako veliki stroški so s to prepotrebno cerkveno pridobitvijo, in prosil pomoči. Ali naj prošnja rojstnega kraja ostane samo prošnja? Vsak dar bo dobrodošel. Pošljete ga lahko kar g. dekanu v Dobrnič, v Clevelandu pa v ta namen lahko stopite v stik z: Jože Lah, 722 E. 159 St, tel. 681-7425 Frank Kastigar, 515 E. 253 St., tel. 732-7179 Jernej Slak, 5404 Stanard Ave. tel. 881-1725. S prošnjo in najboljšim upanjem vse dobre rojake, posebno pa Dobrničane lepo pozdravlja Jernej Slak ZA SMEH Blaž obišče Tadeja, ki se je pred šestimi tedni poročil. Ta-daj sedi in šiva gumbe. “Kako?” se začudi Blaž, “sedaj imaš ženo, pa si moraš sam šivati gumbe na srajco?” “Ti pa res slabo vidiš,” ga je zavrni Tadej. “Kaj ne vidiš, da jih ne šivam na svojo srajco, ampak na ženino bluzo?” pa jo popravim jaz. Po zborovskem nastopu sta zaigrali na klavir Anna Marie Lorber Se davno mrači in Carmer Lorber Otok bleški. Vse točke] mladih pianistinj so bile lepe podane, tu in tam morda malce pretrdo in premočno, toda pot oč i prstov do srca je dolga pot. Čedna točka je bil duet kitar kjer sta nastopili Margie in Na talie Kastigar. Zelo je vžgal ter cet Marija in Zalka Zupan tei Kati Avsec s pesmijo Tam dol ob Savi peneči. Lepo zliti glaso vi so navdušili poslušalce. Lepa in nova točka so bile piščalke. Človek ne bi mislil, koliko se da izvabiti iz tega prepro-j stega inštrumenta. Igrale sc Marjetka Kokal, Anna Maric Lorber, Barbara Modic in Anica Urankar. Za tem je Tonček Hauptman zaigral na klavir Ko bom nosil suknjo belo. Mladi pianist je igral zelo občuteno in mehko in je v njem mnogo talentov. S tercetom, ki je zapel ob spremljavi Kati Likozar j eve Tri tičice, j c bil končan prvi del. V drugem delu je nastopil o-troški zborček z Velikonočno, za njim je nastopil solist na harmoniko Stanko Krevh. V duetu kitar sta se lepo skazala Marjan Dreu in Tonček Nemec. Za duetom je spet vžgal tercet, posebne pa Slovenska polka. Človek se čudi, koliko zmorejo mladi ljudje, če so lepo zliti in imajo volje in veselje. Nastopili so Peter Jančar, Edi Mejač, Janez Žnidaršič, Tone Ovsenik, Ivan Zupan in Lojze Petelin. Zbor kitar je odigral Moj rodni kraj, Zidano marelo pa sta skupaj odigrale Tinko Likozar na klavirju in Pavel Jurkovič na harmoniki. Zbor je nato ob lepi klavirski spremljavi Martine Košnikove zapel komad iz znanega filma Dr. Živago in z Majolko zaključil spored. Dirigiral je Rudi Knez, kitari ste pa je pripravil Tone Nemec. Omeniti je še treba, da je nekaj besedi o škofu Baragi spregovoril Rev. Godina in ob njih razložil tudi pomen Baragove sveče ki so jo za to priliko prinesli i? Marquetta. V angleščini pa je pozdravil in prinesel pozdrave novega marquettskega škofa Rev. Wolf. Kar je velika cena vsakoletnega koncerta Mladih harmoni karjev, je v tem, da so to mladi ljudje. Nekateri tako mladi ir majhni, da se kar izgube na o-dru. Po pravici mi je nekdo dejal: Če bi nič ne peli in nič ne igrali, vredno je priti pogledat to mladež, če se samo postavi na oder. Pa so peli in igrali in oboje dobro. Ne bom rekel, da ni bile napak. Bile so, toda vsako od na* pak pokrije čudovita volja tistih ki so se s to mladino trudili in volja in veselje tistih, ki so nastopili. Dokler bo v teh mladih ljudeh volja, da svoje napore pokažejo, dokler bo v starših teh mladih ljudi vzpodbuda za otroke, dotlej ostane v slovenski srenji še mnogo sonca. Bila je čudovita lepa ta Bela nedelja. In sem prepričan, da ga ni bilo med poslušalci, ki si ni želel, da bi se taka Bela nedelja vrnila vsako leto. Hvaležni smo Rudiju Knezu in Tonetu Nemcu, hvaležni vsakemu otroku posebej. Vsak je zaslužil šopek rož, vsak pa je gotovo sprejel lepo in hvaležno misel v srcu teh, ki so po koncertu odhajali domov. Dvorana je bila odlično zasedena in jasno pričala, da je tij-di starejši rod z mladino še vedno trdno zvezan. vetna nedelja, prišel je Slovan ; svojim rednim koncertom. Vse \o je že postalo tradicija. Ako bi nanjkal le en člen v tej verigi 'epih dogodkov, bi nam nekaj manjkalo. To bi posebno čutili letos, kajti program koncerta jc jul vtelešena podoba Slovanovega pevskega udejstvovanja. Gra-iivo za koncert je bilo skrbno labrano, le po tej poti je moglo ioseči svoj stalni cilj; pokazati ■borove zmogljivosti in zadostiti eljam zbranega občinstva. V prvem delu koncerta nas jo >osebno razveselila Hubadova Moja kosa je križavna”, takoj a njo pa Vodopivčeva varijanta nane pesmi “Jaz bi rad rdečih ož”. Ni pa zaostajala Schwabo-a Vinska, ki je že postala moč-io narodna pesem. Krono je se-'eda odnesel Zvikaršič s svojo Oj ta mlinar”; to je res pravi )iser slovenske pevske kulture. Itraussov “Greetings to Spring e lepo zaključil ta del koncerta, e kar čedna zbirka Straussovih nelodij. V drugem delu koncerta so tajbolj vnemale poslušalce na' odna “Na straži” (solist Dolenc e bil odličen), Simonitijev “D®* ieli kum” in Venturinijev Kam”. Tudi oktetovi Narodna n Koroška narodna sta zadeli ;a pravo struno poslušalcev. Ta bežna ocena je le medel od' ev kulture Slovanovega zborov* kega prepevanja, ki ga je diri' ent Vauter spravil na zavidn0 išino. Ima pa prijatelj Vauter '.redno srečo, da je našel v zbo* u taki pevski materijal, da je iz tj ega razvil vse, kar se da izrO' iti v znani muzikaličnosti sl°' ■enskega rodu. Njegova zaslug3 e, da ima zbor toliko smisla za 'ogastvo slovenske narodne glaS' >e in da zborova požrtvovalnost te pojema, ampak se krepko u' >ira času in njegovim pritiskom' Le tako je bilo mogoče, da je bor izvršil svojo nalogo in prC' >eval harmonično in živo ^ tritegnil vso dvorano z jasnin1 totranjim doživljanjem pri prC' jevanju katerekoli točke na Pr°' ;ramu. Tehnično je zbor seveda 0313 ta svoji višini. Intonacija, dim1' nika, ritmika, vse se je leP° kladalo. Ni bilo nobenega teh' novanja med glasovi, nobenega 'rehitevanja v tempu, nobeneg3 tepremišljenega poudarka. e zbor v tem oziru tako vzgle len, je seveda zasluga tudi dir*' pnta Vauterja. Tako se je 'sem izvajanju koncerta stal*10 utilo, kaj pomeni dobra pevsk3 'zgoja in disciplina. Grešili b*' ’ko ne bi še posebej omenili 0 ičnih nastopov solistov Pcnh3, Sterleta in Dolenca, dalje kv31 eta in okteta. Da zbor hoče res živeti, je Pa :azal s prvo in zadnjo točk3 mneerta. V obeh je razvil osn°v to misel obeh pesmi: udarnost' Konca koncerta si seveda 1,6 noremo misliti brez “Farne L’e^ cvice”. To je pesem, ki veže 11 ^ ;o emigracijo na staro dom0^ io. Je postala pri Slovanov ^ mneertih tako potrebna ka Vmen pri očenašu. Je pa to p1'3 V njej se skrivoma izraža v 5aša ljubezen do rodne zemu io ljudi, ki tam živijo, pa se ba nanj spominjajo kot mi nh Paka je pač naša usoda. Da ^ 'ažje prenašamo, po svoje pom3^ jajo tudi Slovanovi pevski ;k°P certi. Tudi v tem tiči veliko k*3 ^ turne vrednosti Slovana in hJ govega pevskega udejstvovanj Zato zasluži Slovan vso hva 3 kar je premoremo. Da jo reS 7't služi, pa priča njegov nedeljs koncert. I* ^ BOGOMIR MAGAJNA: GRANIČARJI Začudili so se, saj vendar ni ^ihče drugi jokal razen Biserke, ioda Brko je planil v sredo ^užbe, potegnil lok po debeli struni, ki se je vila čez dva črna, v ks vrezana volkova, in glasno ^apel in ves zbor je zapel z njim fc zato, da bi ubili vsako žalost, bi se razvedrila duša Luke lazanskega, Tineta Sodje in ^rugih. Kaj bi — kratko, burno *n polno prečudnih stvari je ži-''tjonje in kdo bi klonil pod nlegovim bremenom. Tu je meja^ prečudna meja, prav skozi našc življenje gre — prav skozi aašo sredo. Bog ve, kaj se bo še Ugajalo ob njej. Danes si tu— Mri si lahko že nekje daleč med 2Vezdami. Brko pa — saj je tudi 0,1 doživel težke stvari, pa vedno Ve za pesem. Nikdar ne umrje v njem. Od enega konca duše do drugega se vije in vsaka njena beseda je kakor košček življenja samega, ki plane na ustnice in J°je skozi noč in skozi dan, ka-°r pač ukazuje srce. To pa je »rkova pesem o meji, ki jo je sedaj zagrmel ves zbor, da je Potovala mimo visokih gora proti Razdam noči. ^ ureja, meja, belega ti cvetja! udo moje, belega ti cvetja! ljubezen moja, belega ti cvetja! Kadi tebe svoje žene mile, eudo moje, svoje žene mile radi tebe smo pustili. 'aao pustili za tri dolga leta, ^udo moje, in za vse življenje, CLtdo moje, belega ti cvetja! Ka te širimo v morje globoko, čudo moje, in nebo visoko, čudo moje, preko vsega sveta. O meja, meja, belega ti cvetja!” ^ed to pesmijo, ki se je vila' Mprej v dolgo vrsto kitic in vz-’P'kov, je vstai Vid Volarič in °dšel tiho iz kadunje mimo trd-Pjavice k mejnikom, ki so se fcsketali v rdeči luči. Sedel je ^ visok kamen in strmel zdaj; da vojake v globeli, potem pa v; d°č onkraj meje. Tik kamna on-' u’aj je rasla breza in mehke Vejice so se upogibale prav do djegovega obraza. Zeleni lističi 80 se mu dotikali čela. Videl je Gkaj črnih postav, ki so ležale da jasi ne daleč od njega. Širok dasrneh mu je legel na ustnice. Mil je nekaj časa na Natašo, Mtem je povesil veke in se za-daislii v drugo podobo. Polagoma, polagoma, tiho, ne-s išno se je bližala Milena mimo °dih črnih ljudi, ki so prežali jMi njemu, do meje same. Sediš na sosednji kamen na nje-desnici. Njeno lice je bilo Mpolnoma belo, kakor da je v Mjah priplavala iz groba, iz Mega groba, ki leži v visoki Ogradi sredi Krasa ob rdeči poti. l°nila je obraz nad prsi, po-z modrikastimi lisami. Zaz- rla se ^ — je za hip v njegove oči. a Ustnice pa ji je zaplaval dro-eri smehljaj kakor takrat, ko |du je ukazala, naj gre v svet. ato se je dvignila, stopila h k °beli, razprostrla roke in za-1 uvala nad ognjem in pesmijo a brugo stran med razsvetljena revesa. Noge so se ji zopet do-^knile zemlje — krenila je na-uiimo belih kamnov in uto-a onkraj v noč. Stisnil je tes-Je brezovo vejico k licu, potem ° je odlomil in si jo zataknil na Vstal je, zavriskal in planil , . 2aj v globel med graničarje, j"1 so prenehali peti in se vrteli unu te prečudne dvorane, jasene vse naokrog z zelenimi a Mhini, v kolu. Na rebri je Slovenske narodne plese poda KliLS v soboto, 11. maja ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. igral Brko. Kolo pa je z vedno večjo hitrostjo drevilo krog ognja in Luke Kazanskega, ki je poskakoval s plemeni vred v sredi in prepeval. Hipoma je zagorela zarja nad njimi in drevesi — vedno bolj živa in svetla je bila. Vezala je to pokrajino z ono onkraj meje. Prvi žarki sonca so planili mimo vej in debel navzdol v globel. V zgodnjem jutru je zagorel ves gozd. Aleksej Milič bi šel rad domov. Alekseju Miliču je odgovorila žena Desanka: “Premili moj Aleksej! Kakor bela ptica je priletelo tvoje pismo čez hribe in gore v moje naročje in počiva sedaj nad mojim srcem. Ne moreš si misliti, kako me je razveselilo. Le ko sem ga prebrala, mi je v dušo legla žalost. Predragi, vsi smo te pričakovali in te pričakujemo še noč in dan. Posebno Volk. Zlomil si je na planini nogo. Povezal mu jo je stari čiro. Čiro pravi, da mora ležati Volk mesec dni, če hoče, da mu bo Bog popravil nogo, da bo taka, kot je bila poprej. Sedim vsak večer ob njegovi beli postelji, da bi mu ne bilo dolg čas, in pripovedujem mu mnogo o tebi. Poslušata pa tudi Aleksej in Desančica. Tako težko te pričakujejo, da jim nisem hotela povedati, kaj si napisal v pismu. Prosim te, pridi vsaj za štirinajst dni. Toliko časa se nismo videli in meni se tudi premnogokrat sanja o tebi. Res si zelo daleč, tri dni in tri noči, in tudi od železnice smo daleč. Vendar ne skrbi toliko za denar. Mi bomo prihranili od tistega, ki si nam ga poslal, da se ne bo preveč poznalo. Jaz in deca te pričakujemo. Aleksej se je navadil posebno pesem, ki ti jo bo zapel, ko se povrneš — pesem o junaku, ki je hotel prekoračiti planino, katere pa niti sinji orel ni mogel preleteti. Na vrh je dospel junak, toda tam ga je ubila bela smrt. Aleksej bi šel tudi sam rad čez tako planino in tudi Volk bi šel rad z njim, kakor pravi. Vprašala sta me, ali bi jo mogel prekoračiti ti, in sem jima rekla: ‘Ni planine tako visoke, da bi je ne prekoračil vajin oče.’ Desančica pa je splela srajco, z rdečimi rožami okrašeno, zate, da se boš lahko postavil med to-tariši, in sedem parov nogavic za zimo. Veš, koliko veselja bi odvzel Desančici, če bi ti tega ne mogla izročiti sama s svojimi belimi rokami. Desančico čuvam pred uroki in čuva jo Gavrilo, kateremu je podarila svoje srce. Pripravljamo se na ženitnino, ki bo drugo leto, in sam pop se veseli mladih dveh. Ce prideš domov, bomo zaklali mlado jagnje ali pa purana, kakor boš hotel, in od lanskega leta hranimo dobrega vina zate. Bodi pozdravljen, mili moj, od tvoje žene Desanke, od Alekseja, Volka in Desančice. Naj belo pismo, ki ga ponesem sama na pošto, dospe v tvoje roke.” Aleksej Milič se je silno razveselil tega pisma. V resnici je namreč na vso moč želel, da bi ga Desanka prosila, naj pride domov, kajti potem bi ga nič ne pekla vest zaradi denarja. In kar nenadno ti Desanka piše ravno tisto, kar si je želel. Hodil je od graničarja do graničarja in vsakemu prebral vse od prve do zadnje vrstice. “Pa Volk si je zlomil nogo — veš, da moram domov,” je rekel vsakemu. In vsak mu je odgovoril: “Seveda moraš domov, Aleksej Milič! Mi bomo prevzeli tvoje delo. Prav gotovo moraš iti. Le z jagnjetino se založi za pot, da ne boš preveč zapravil. Od doma pa nam prinesi dobrega žganja in tobaka!” (Dalje prihodnjič) Tudi v diplomaciji je nepočakanost škodljiva WASHINGTON, D.C. — Nevarno bi bilo smatrati sedanjo zavlačevalno taktiko vietnamskih komunistov glede izbire kraja za razgovore samo za rdečo prefinjeno politiko, ki hoče koordinirati svoje diplomatske poteze in vojaške operacije. Nekaj vloge igra pri zavlačevanju tudi neroden Hočiminhov položaj naipram Moskvi in Peipingu. Mož mora lavirati med Moskvo in Peipingom in zato dobro premisliti vsak korak. Dočim mu zamera v Washingtonu ne more dosti škodovati, mu lahko precej škoduje v Kremlju in Peipingu. To bi morali vedeti vsaj diplomatic v Washingtonu. Morda ne bi potem tako lahko prodajali svojih presoj o položaju, kot jih. Sedaj so na primer prišli do skleda, da sta Hanoi in Moskva enakih misli glede taktike pri razgovorih o premirju. Komaj so za to zvedeli v Hanoiu, so takoj dali uradno izjavo, da severnoviet-namska vlada ni odvisna od nikogar in da vodi svojo politiko po svojih vidikih, ki jih nikomur ne daje v presojo. Druga posledica bo, da se bodo razgovori o izbiri mesta lahko zopet zavlekli. Ali je vse to res potrebno? Tajska dobi novo ustavo BANGKOK, Taj. — Pokojni diktator Sait Thanarat je že leta 1958 obljubil deželi moderno u-stavo. S sestavo ustave se ni mudilo ne njemu ne njegovim naslednikom, zato je njeno besedilo dobilo šele sedaj končno podobo. Nova ustava ne daje sicer deželi režima svobodne demokracije, kot smo tu nanj navajeni, pa je vendarle boljša kot nič. Predvideva vsaj parlament z dvema domovoma, člane gornjega bo imenoval kralj, spodnjega bodo izbrali volivci. V u-stavi je predvidena cela vrsta o-sebnih in političnih pravic, ki bo pa večina med njimi verjetno o-stala le na napirju. Kdaj bo ustava postala pravo-močina, je težko reči. Sedaj jo mora poseben umetnik prepisati na pergament, kar bo trajalo nekaj mesecev. Ustava ima namreč 83 paragrafov, ki pa niso kratil in jedrnati. Potem bodo pa morali reči svojo besedo še zvez-doslovci in dognati, kateri čas naj bi bil najbolj ugoden za oklic ustave. To zahteva tradicija. Ko bo pa ustava razglašena, bi pa morale biti v 8 mesecih volitve spodnji dom. Ta postopek bo dolg, pa vendarle kratek, ako pomislimo, da so ustavo sestavljali celih 9 let. Arabski gverilci se hranijo iz skladišč ZN? NEW YORK, N.Y. — Nevtralni opazovalci v arabskem svetu trdijo, da je gotovo, da se arabski gverilci, ki vpadajo v Izrael in na ozemlje po njem zasedeno, hranijo v precejšnjem številu iz skladišč živeža, namenjenega beguncem v taboriščih Združenih narodov. Gverilci so nekatera a-rabska begunska taborišča, ki jih oskrbujejo s hrano Združeni narodi, spremenili skoraj dobesedno v svoja oporišča. Predstavniki Združenih narodov so tako pred vprašanjem: Kako skrbeti za prehrano arabskih beguncev, pa poskrbeti, da ta hrana ne bo prišla v roke gverilcem? Od zadovoljive rešitve tega vprašanja utegne za viseti nadaljnja podpora ZN arabskim beguncem. Štirje sedeži prevladujejo Polovico vseh osebnih avtomobilov v naši deželi so sedani s 4 vrati. Astronavt ne leta rad, zato je skupino zapustil HOUSTON, Tex. — Dr. Brian T. O’Leary, eden izmed 11 lani izbranih astronavtov, star 28 let, je izjavil, da nima veselja do letanja in je zato obvestil NASO, da želi skupino astronavtov zapustiti. Po njegovem odstopu je še 54 aktivnih astronavtov. Oglašajte v “Amer. Domovini' TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 Slikarska in pleskarska dela zunaj in znotraj. POKLIČITE ZA BARVANJE VAŠE HIŠE SEDAJ! Poleti smo ves čas zavzeti. Izvršimo dela po vrsti, kakor jih prevzamemo. Brezplačen proračun — zmerne cene. V najem 3 in pol sobno čisto stanovanje zgoraj, s kopalnico se odda mirni in čisti osebi na 1200 Norwood Road — Kličite 361-5584. -(85) Pozor! Iščem Slovenko, priletno žensko, da mi bi bila za tovarišijo, ker mi je umrl mož. Živela bi v mojem stanovanju z lastno sobo, delila vse udobnosti. Kliče naj na telefonu 481-9752. (85) V najem Štiri čiste sobe zgoraj, z garažo, v Collinwoodu novoporočencem ali starejšim, brez otrok. Kličite 681-6010 po 7. uri zvečer. (85) Lastnik prodaja Eno dvodružinsko hišo, 5-5, in eno enodružinski hišo, 7, na enem lotu, na 6705 Bonna Ave. Oglasite se osebno ali kličite 391-3720. —(86) Lastnik prodaja 2'družinsko hišo, 5-5, 2 in pol garaži, plinski furnez, klet. V dobrem stanju in poceni. Na 1344 E. 68 St., telefon 431-0789. (84) V najem 3-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico spodaj, na Hecker Avenue. Kličite 881-9894. (84) V najem 3-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, na 1053 E. 71 St. Kličite 361-0989 po 4.30 popoldne. (86) St. Clair E. 69 St. Zidano poslopje, 4 stanovanj, dva nadstropja. Najemnina petkrat letne cene. Cena $19,000. Pri E. 74 St. 4-družinska lesena hiša, vsako stanovanje 5 sob, čisto, na novo dekorirano. $9400. Kličite V Dominikanski republiki bodo občinske volitve SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Predsednik dr. Balaguer je razpisal za 16. maja občinske volitve. Volitev se bosta udeležili predsednikova stranka reformistov in “socijalni kristjani”, vse levičarske struje pa so napovedale bojkot. Do sedaj še ni bilo nemirov, kar ni nobeno jamstvo, da jih ne bo. Dr. Balaguer je iz previdnosti odredil, da se razni desničarski in levičarski voditelji ne smejo vrniti do volitev v domovino. Mir je odvisen od tega, kako se bodo te tedne obnašale stranke, ki volitve bojkotirajo. Vladni krogi se resnim nemirov ne bojijo, ne verjamejo pa, da bi dežela bila brez njih. Najbolj se javnost zanima, kdo bo zmagal v glavnem mestu, kjer so do sedaj prevladovali prijatelji Boschove dominikanske r e v o 1 u c ijonarne stranke. Stranka se na Boschov nasvet volitev ne udeležuje. -----o----- Cosmosa 212 in 213 zopet na zemlji MOSKVA, ZSSR. _ Kot je znano, sta se obe vesoljski ladji Cosmos 212 in 213 združili v vesolju za nekaj ur, potem pa zopet ločili. Vse to sta opravili na podlagi izredno preciznega dela inštrumentov. Sedaj je Moskva spravila obe vesoljski ladji zopet na zemljo. Ruska vlada je sedaj prvič ne samo dala prenašati na televiziji ves postopek sklapanja in raz-klapanja vesoljskih ladij, je tudi objavila obširno strokovno poročilo, kako se je ves proces vršil. Za naše strokovnjake poročilo ne odkriva nič novega. Moški dobijo delo Delo za moškega Iščemo oskrbnika, dvojico, za delo na farmi za piknike, v Char-don okolici. Kličite 661-5324. (84) ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo žensko za čiščenje, en dan v tednu, na 357 E. 255 St. Kličite RE 1-0351 v ponedeljek, sredo ali četrtek po 4. uri pop. (83) MALI OGLASI Sobe se odda pet sob se odda, zgoraj z garažo, starejši dvojici brez otrok in živali, na 17817 Delavan Rd. Kličite 531-1538. —(87) Naprodaj Hollywood postelja z žimnico in vzmetnico $25.00, v zelo dobrem stanju. Kličite 391-2795. (84) V najem Oddamo 2 sobi v najem zgoraj na 1168 Norwood Rd. Kličite 881-1887. -(83) Jack Lorenz MAIN LINE REALTY 1191 E. 79 St. 1IE 1-8182 AC 1-9381 (23,25,26 apr.) ^ ' ............................................................................................ KUPUJTE PRI MAY DNEVNO: V MESTU OD 10 do 5:45; OB PON. & ČETRT. OD 10 do 8:30; V PODRUŽNICAH od 10—9:30. RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR PRI MAY. 'mez ..'2D Prodaja! Nove razkošne, prostorne garderobne vreče Za obleko v posebni širini 15”. V njih jc prostora za 16 oblek. Vse vreče so izdelane iz trpežnega vinila, so spredaj in zgoraj prešite. Imajo kovinsko zadrgo v vsej dolžini in nerjaveče kovinske obešalnike. VZOREC A: Prešiti diamantni vzorec. Spodaj in zgoraj je nameščeno sredstvo proti moljem. V zlati, modri, zeleni in roza barvi. VZOREC B: Privlačen zlati lilijasti vzorec na beli podlagi. 57” dolžine. VZOREC C: Mnogobarvni rožnati vzorec, bele izbokle stranice. 57” dolžine. SKLADNE PRITIKLINE (Niso prikazane) VZOREC D: Skladna vtak.ljiva vreča za 12 parov čevljev . VZOREC E Skladna prešita vreča za 3 odeje VZOREC I1: USNJASTI PODPOSTELJNI PREDALNIK. Velik pripomoček za shranjevanje. Trpežni material, močni jekleni okvir. Velikost 42x18.6. Modre in turkizne barve. Sprejemamo pismena in telefonična naročila. Kličite CH 1-3(170: LORAiN 233-6141: ELYRIA 322-6304 KLETNI PRITIKLINSKI ODDELEK V VSEH 7 TRGOVINAH. 2»$4 ali 2.19 vsaka L25 d 1.25- 3.50 ameriška domovina, Nisem torej spregovoril pametne besede, samo dejal sem: “Lenka moli! Moli in potlej zaspi v božjem imenu!” “Bog meni pomagaj!” Tako je vzdihnila, a drugega hi odgovorila. Noč je tekla in tema in mir sta bila povsod. Tudi jaz in žena sva bila v temi, V silni, črni temi; miru pa ni bilo. Ta mir je objemal samo CHICAGO. ILL. MALE HELP FRAIN SECURITY SERVICE, INC. A DIVISION OF ANDY FRAIN, INC. Has openings full or part time, for all shifts UNIFORMED SECURITY GUARDS Starting Pay $2 Per Hour Time and half over 40 hours. Many opportunities for promotion. Men 21—45 years of age Minimum height 5 9” NEATNESS ESSENTIAL For appointment contact Mr. DAWSON personally 664-A769 An Equal Opportunity Employer (84) FEMALE HELP WAITRESSES otroka, ki je spal v zibelki, da sem časih zaslišal njega lahne, nedolžne dihljaje. Tam je bil mir; pri naju pa ga ni bilo. V Poljanah je že odbilo polnoči in kakor kamen mirno sem ležal na trdi peči. Tedaj se zunaj hiše začujejo koraki in kakor strela se vzdigne žena Lenka z ležišča in posluša proti meni kakor zajec sredi njive, kadar ga je kaj vznemirilo v ponočni tihoti. Pa se nisem ganil in zatorej je mislila, da spim. Nato vstane, da bi prilezla do okna. No, dobro! Takrat pa je Miha tam zunaj — in vsi svetniki naj bodo zahvaljeni za to! — svoje stopalo vtaknil v nastavljeni skopec in ta ga je zgrabil s svojimi zobmi, da mu je kar vse zaškripalo v nogi! Zaklel je in zatulil kakor merjasec, če ga vlečejo na mesarski stol, da se mi je srce rahljalo od čistega veselja. Pa sem ležal na peči kakor kamen v dnu zelenega tolmuna in niti besedice nisem zinil! Na vse jutro sem vstal. Žena mi je skuhala nekoliko soka; molče sem ga pojedel in obema je bilo prav, da se ni govorilo. Zunaj pred hišo pa sem videl sledove, ki so se vlekli od okna po zeleni tratini nizdol. Kakih trideset korakov tam spodaj je ležal moj skopec sredi steze in okrog njega je bila zemlja namočena od človeške krvi. Dobro mi je služil železni ta prijatelj in jako hvaležen sem ga pobral in odnesel na svinjak, da bi mi bil tam pri roki, če bi se zopet rabil pri hiši. Nato pa sem odšel v mesto in kupil tam prav dobro kravico, ki mi je pozneje dajala veliko telet in mleka. No, dobro! Pečarjev Miha pa je štirinajst dni tičal v koči in trpel bolečine; stara Pečarka pa mu je z rastlinskim oljem mazala nogo, da je kar kapalo od nje! Sedaj pa veste, kaj vam bodem še povedal. Ko je ozdravel, se je vlačil še nekaj časa po vasi, potem je izginil v Ameriko, kjer je bil že prej. Tudi to veste, da je ž njim ušla moja žena, ki so me bili poročili ž njo pred veli- se mi smejali in povsod so mi privoščili veliko to nesrečo. Ostalo mi je tudi dekletce; otroka mi je pač pustila. Prav tako kakor je moja mati mene pustila v klonici v Vinharjih! Otroka mi je pač pustila! Pa nikar ne mislite, da sem ga vrgel pod klop ali pod kap pred hišo! Bog ne daj! Bil mi je to najlepši dar, katerega mi ga je mogla pustiti žena, ki takrat že ni bila več moja žena! Božji blagoslov mi je pustila s tem otročičkom in, rečem vam, nikdar se nisva ločila s to živalco. Če sem delal na njivi, je bilo dekletce pri meni; če sem sekal v hosti, je bilo dekletce pri meni; če sem nosil živini v hlev, je lezlo dek- kim oltarjem svetega Martina, letce za mano! Po materi ni dosti Noč je vzela oba; njo in Pečarjevega fanta in kakor mož in žena -• prav po divje'— sta odrinila v Ameriko, kjer menda ne gledajo posebno na take reči! Pustila mi ni ničesar — samo sramoto — ti moj ljubi Jezus — pa kakšno sramoto! Povsod so CHICAGO, ILL. MALE HELP IMMEDIATE OPENINGS SWITCHMEN vpraševalo v nedolžnosti svoji: skoraj jo je pozabilo, tem bolj pa je rado imelo mene. Kaj pravim, rado imelo — naravnost ljubilo me je, kakor ljubi otrok pravega svojega očeta! Pravi blagoslov božji je bilo zame to otroče in zaradi njega sem odpustil ženi vse, čisto vse. Srečo sem imel pri hiši in vse mi je šlo pogodu. Tista kravica, ki sem jo bil kupil v mestu, mi je storila nekaj mesecev pozneje dva telička in oba sta živela in se dobro redila! Vidite, takšno srečo sem imel! No, dobro! Ena reč in druga, minilo je leto in minilo je zopet leto. Dve leti sta skoraj' minili in bilo je nekam okrog svete Uršule. Zvečer je bilo in večerjo sem kuhal For men interested in a railroad career. On the job training, in the classification of Railroad Freight- , , v Cars. This position offers excellent, Pri ognjišču. Ker m bli0 zenske starting salary. $31 per day, fringe v hiši, sem moral kuhati benefits, which include company Bil sem gospodar in pension, vacation pay, hospitaliza- vacation tion, life insurance. Apply: Eig CHICAGO, ILL. Full and part time — days and nights. Top salary. Paid vacations. Excellent pertuities. APPLY ROUND THE CLOCK SNACK TIME 1002 Warren — Downers Grove (84) BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN & APARTMENT & GARAGE Excellent location. MI 6-9807; 9 a m. to 11 p.m. (83) household help UPSTAIRS MAID To live in, 2 adults in family. Other help kept. Call 234-0062 in Lake Forest. Mrs. Philip Swift. (85) LAUNDROMAT By owner. Drop Off. 366-1654. 411 S. Des Plaines Franklin Park, Illinois (83) ELMWOOD PARK BY OWNER Home with beauty shop. Ultra modern kitchen. Thriving neighborhood trade. Call days 9-3; weekends all day. GL 6-9850 (83) Jh, Joliet & Eastern Railway 0®. North Buchanan Street Gary, Indiana An equal opportunity employer (87) HOUSEHOLD HELP NORTHWEST 35 minutes to Loop. Housekeeper and Handyman for country home. Two in family. Almost new private quarters. TW 4-3512 (85) BUSINESS OPPORTUNITY HARDWARE STORE Northwest suburb. Good well established 2 mar. business. Busy, industrial location. Good income. P. O. Box 142, Melrose Park, Illinois 343-2316 sam. gospodinja obenem. Pojemal je ogenj v peči in hitro sem skočil po veži k skladanici pred hišo, da prinesem še nekaj suhljadi in jo vržem na žerjavico, da bi se hitreje skuhala večerja. Otroka sem bil pa že prej napasel in spal je že tudi. Pred skladanico na tnalu sem imel kup posekanega brezja, da ga razžagam in razkoljem za zimo. Ko stopim na tnalo, je sedela, ali pravzaprav čepela na kupu ženska — beračica, ki je bržkone-prosila prenočišča. Tako sem si mislil in dejal: “V božjem imenu, mati, le pod streho’ Pozno je že in kam bi hodili sedaj drugam nego k meni?” Naložil sem si suhljadi v naročaj. “Tine,” je zastokala, “Tine, jaz sem!” Križani Odrešenik sveta, kako sem se prestrašil! Suhljad mi je tla in izpregovoril ni- padla na sem ni besedice. Pa me je skoraj obšlo veselje in mislil sem si: “Glejte, vendar je še prišla — k meni in k svojemu otroku je prišla!” Pa kakšna je bila in malone v raztrgani obleki! Taka je bila, da bi se bil najrajši razjokal. Pa sem takoj izpregledal, kako in kaj. “Lenčika,” sem dejal; “Len-čika ali te je tepel?” “Oh, pa hudo!” je zajokala. “In stradala si in hudino si preganjala?” “In naposled me je pustil in drugo je vzel!” “Ta slepar, ta slepar!” “Od ondod sem se preberačila in preprosila do semkaj, da vidim še enkrat otroka in da tu umrem!” “Kaj, umret si prišla? Ali si pametna, ali si brezpametna? Dober človek sem in precej bodem jezen, če izpregovoriš še kaj takega! Umreti, lepa bi bila ta! Saj nisi prišla k zverini, saj si prišla k svojemu možu in k svojemu otroku! Koliko grehov nam mora oprostiti Bog, pa bi jaz ne oprostil tebi enega! Le Vstani in v Boga zaupaj! Poizkušala je vstati, pa ni šlo; takoj je zopet zlezla na brezov kup, tako je bila slaba. “Nič ne maraj, skuham ti prežganke in jajc ti nabijem vanjo, da se takoj zopet poživiš. Ker si slabotna, pa te ponesem, prav rad te ponesem!” In vzel sem jo k sebi in jo odnesel v hišo. Ti moj Bog, bila je lahka kakor jesensko peresce, da je malone nisem čutil! V hiši pa sem jo posadil na klop za mizo in luč sem ži prižgal ter jo tolažil: “V imenu našega gospoda Jezusa si zopet prišla v to hišo in vse nama bodi oproščeno, kar sva zagrešila skupaj in posebej!” In odhitel sem ji kuhat večerjo in pripravil sem ji prežganko, kakor si ne morete misliti boljše na svetu. In jajc sem ji natolke! vanjo, da bi jih moral jesti sam rimski papež, če bi mu jih bili skuhali v največji bolezni! Postavil sem skledo prednjo, ali jesti ni mogla. Najboljše prežganke ni mogla jesti in, ko je takisto težavno sopla, sem videl v hipu, da mora biti bolna, prav zelo bolna. Postlal sem ji posteljo in ji prevlekel ležišče z belimi rjuhami, ki so bile spravljene v skrinji, da bi jih imel, če bi prišli z Gospodom k hiši. Danes pa sem jih vzel za njo; tako bi vsaj čutila, dh ni pri tujih ljudeh in da smo HELP WANTED Medical Technologists ASCP Regisiered or Eliigible Immediate openings in All Labs Permanent position with excellent personnel policies. $142.80 TO $168.40 PER WEEK Apply: write or phone brief resume to MR. M. NIMMOOR, Personnel Department HARPER HOSPITAL 3825 Brush, Detroit, Mich. 48201 Tel.: 313—833-4000, EXT. 532 (84) i The Promise of Posturepedic ill ■ i LAST CHANCE NO MORNING BACKACHE FROM SLEEPING ON A TOO-SOFT MATTRESS AT THIS LOW REGISTERED NURSES $138 TO $162 WEEKLY PRACTICAL NURSES $97.20 TO $117.20 WEEKLY Full and part time positions available. Any shift or specific day can be arranged. Benefits include 2 weeks vacation, life insurance Hospitalization and shift differential. insurance, Apply: write or phone brief resume to MR. M. NIMMOOR, Personnel Department HARPER HOSPITAL 3825 Brush, Detroit, Mich. 48201 Tel. 313-833-4000, Ext. 532 (84) PRICE 1 | l Prices on Posturepedic’s have gone up l Buy now c and SAVE I: 1 1 jo radi imeli. Brez moje pomoči bi niti ne bila prišla v posteljo. Takrat sem šele videl, kako jo je bilo vzelo življenje: bila je koščica pri koščici in drugegi1 nič! Družba Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Uotanovljkna tS. novembra IV14 v Zedinjenih Državah Severne Amerike Sedež: Joliet, HI, Inkor*. v drž. tlllnoto 14. maja 1915 Naše geslo: "Vse za vero. dom in narod; vsi za enega, eden z» vs«- GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE J. KOSAR, Temporary address: 42306 E. Florida A ve., Hemet, Calif. 1. podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, W-Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St, No. Chicago, HJ-Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave, Lockport, In-Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St, Joket, Mi. MATTHEW KOCHEVAR, 314 Larken Ave, Apt. 10-B, Joliet, Ilf JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Blvd, Cicero 50, 1U. POROTNI ODBOR: ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YTJCEVICIUS, MARY RIO LA Direktorica prireditev: NANCY OWEN URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, O. 44103 Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje-za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasb oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasb oddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje-)-ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacij6-Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starostu Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno Dl ustmeno na glavnega tajnika: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434 Vabilo na Kosilo in Ples katero obhaja SLOVENSKI DELAVSKI IBS 14 Princa Ave, v soboto 27. akrila I9B8 Serviranje od 7. do 10. zvečer Vstopnina $2.00 VSI VABLJENI! 158vln«ni ^'lilMIIIIIIIIIIlIHIIIIUIIIItlMIIIIIIIIIIHIIlllllllllllllillllllilllllllllMtiUlimiMIMIIIIlO^ = ----------....................................................... I JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE ZAVOD COLLINWOODSKI 452 E. 152nd STREET Avtomobili in Tel.: ENdlcott 1-0583 | URAD Tel.: IVanhoe 1-311* 5 bolniški voz redno in ob vsaki uri no razpolago ^ Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo * l,l,,l,llll||iiiMiiiiimiminiiiiiiiiinmnninminMnmmi)nnnmil,l,mtltlMI,niiii‘ CHOOSE EXTRA FIRM OR GENTLY FIRM Sealy Posturepedic Ci Designed in cooperation with orthopedic surgeons for comfortably firm support. Choose your comfort-extra firm Standard or gently firm Princess. 79s 1 es. pc. full or twin PO NJEGOVEM DELU IN SKUSNJI IZVOLITE JUDGE EUGENE J. illl!ll!il -fcvjfcvktvtfw* ..A ., ,,**** S A W I C K I NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVENUE JOHN SUSNIK & SONS COMMON PLEAS COURT • Judge Municipal Court — 6 years • State Senator — 4 years • State Representative — 6 years Thomas P. Burke, Chmn, 18313 Flamingo Ave.