Novo ime, staro plačilo. (Konec.) Naavet, ki ga vzprejine finančni odaek dež. zbora, gre na to, naj ae naloži večji davek na zapuščine, katerih avota preseže 5000 goldinarjev. Doalej so bile zapuščine do 400 gld. proste davka za šolake vpokojuine, od 400 gld. pa je bilo tega davka 0 5 c/0 ali od vsacih 100 gld. 50 krajcarjev brez razločka. Ako je bila n pr. zapuščina vredna 410 gld., bilo je od nje tega davka 2 gld. 5 kr., od 10.100 gld. pa 50 gld. 50 kr. Poslej pa bode to drugače. Do 5000 gld. ostane, kakordoslej, 0.5% ali od vsacih 100 fi. 50 kr., od 5000 do 10.000 tirja pa ae 0*6 %, tedaj od vsacih 100 gld. 60 kr., od 10.000 do 20.000 gld. bode 0.7 °/0, to je od vsacih. 100 fl. 70 kr., od 20.000 do 30 000 gld. bode 0*8 % ali 80 kr. od vsacik- 100 gld.. od 30.000 do 50.000 plača ae 0.9 %, tedaj od vsacih 100 Łld. po 90 kr., od 50.000 gld. naprej pa se plača l^°/0 to je 1 gld. od vaacih 100 gld. " •. Izgled nam naj razjasni! Ce znese vaavzapuščina 5000 gld. plača se šolsk. davka 0 5 % torej 25 gld. 50 kr., bilo je tudi prej tako. Od 10.000 gld. bode poslej tega davka 0.6 %, tedaj 60 gld. 60 kr., poprej pa 50 gld. 50 kr. Od 50.000 gld. zapuščine so plača poalej v šolsko vpokojnino 1 °/0, tedaj 500 gld., prej pa samo 250 gld. A to še ni ves davek. Ako prejde zapuščina v roke tacim, ki niso po postavi dediči, torej če ni žena ali če niao otroci, tedaj še ae vzviša davek za 50%, to je: <5e bi sicer plačal 500 gld., plača aedaj 750 gld. Doslej je vrgel ta davek vsako leto poprek 71.748 gld., po novem pa se ga računi na 94.748 gld. Mi pravimo, da ae ga računi, Bog večni pa zna, je-li ga tudi bode toliko, kajti vzvišanje davka zadtiva bogatejše ljudi in le-ti vam že ved(j, kako da se ogne človek tega davka. Kakor smo rekli, finančni odsek dež. zbora je ta nasvet vzprejel, kakor pravi, z odobrenjem in tudi v dež. zboru je načrt postave, ki vrejuje ta davek, obveljal. Zastopnik vlade je aicer ugovarjal, toda liberalni poslanci niso marali za njegovo svarjenje in tako utegne iz načrta v reanici postati postava in z njo stopimo za korak bližje k vesoljnemu obuboževanju, to se pravi: Velicih zapuščin bode čedalje manjše število. Sicer pa bi še to naj bilo, da bi le svota, ki jo vrže za naprej novi davek. dosegel svoto, katere primanjkuje pri šolskih vpokojninah, toda še ne stori blizu polovice. V prihodnjih 10 letih bode primanjkljaja akup za 546.903 fi., vea novi davek pa vrže, če gre vse dobro, 230.000 gld, manjka še torej vse eno 316.000 fl. Za Bojra, to ni malo za en, pri tem ae ne najvišji predal dež. kaae! Zadosti tedaj vsekako ne bode tega davka, da zadela vrzel. ki naataja v vpokojnini učiteljev. Finančni odaek dež. zbora pripozna to sam in sodi, da ne bode vsaj prihodnji dve leti primanjkljaja, ee se novi davek na zapuščine vpelje. S tem je za čas on, pa tudi dež. zbor, to je njegova liberalna večina, zadovoljna. Prva sila je odvrnjena, pozneje pa .. . more biti ne bode več treba tej gospodi, da ai ubija glavo, odkod naj pride denarja v ta sitai predal dež. kase. Dež. odbor je bil že aedaj na to mislil in je tndi izročil dež. zboru nasvet, ki je, kakor raisli, v stanu za vselej odvrniti enako ailo, kakor je aedaj pri tej ,,nesrečni" vpokojnini. Ako namreč plaea vaak otrok, kedar ae zapiše v šolo in to vsako leto, po 40, 60, 80 kr. ali a celo po 1 goldinar, tedaj bi to že nekaj bilo, ajti otrok, kar jih obiskuje pri nas šolo, je v celem 63.914. Kaj pa, da bi to bil lep denar, toda ,,grozdje je še prekialo". Goapoda v finančnem odseku je izpoznala, da bi bilo to le drugo ime za staro plaeilo, vpianina za učnino, To pa ae ve, da ne gre iz lepa v kup: prisilna šola pa učnina. Učnina je bila že prejšnja leta aitna. daai drugih davkov za aolo ni bilo, vaaj izdatnik ne, aedaj pa, ko tirja dežela, okraj, arenja davek za šolo in to ne mal, v resnici skoraj ni prav, če se misli še na učnino. In vendar še pride tedaj do učnine. To ni veaela resnica ia naa polni ona s tem večjo žalostjo, ker prihaja na vrh pri vpokojnini učiteljev, saj ne ngovarja zoper njo nihče, naj že sedi na strani konser vativcev ali liberalcev.